Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 925 6660400 5571958 2026-04-16T15:59:05Z ~2026-23503-11 258352 6660400 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1843''' ('''[[rimske številke|MDCCCXLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]], po 11 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[petek]]. == Dogodki == {{razširi razdelek}} == Rojstva == * [[12. marec]] - [[Jean-Gabriel de Tarde]], francoski sociolog, kriminolog († [[1904]]) * [[21. maj]] - [[Louis Renault (jurist)|Louis Renault]], francoski pravnik, učitelj, nobelovec († [[1918]]) * [[21. maj]] - [[Charles Albert Gobat]], švicarski pravnik, šolski politik, nobelovec († [[1914]]) * [[9. junij]] - [[Bertha von Suttner|Bertha Sophie Felicitas von Suttner]], avstrijska mirovnica, nobelovka 1905 († [[1914]]) * [[12. junij]] - sir [[David Gill]], škotski astronom († [[1914]]) * [[15. junij]] - [[Edvard Grieg|Edvard Hagerup Grieg]], norveški skladatelj, pianist († [[1907]]) * [[2. julij]] - [[Antonio Labriola]], italijanski marksistični filozof († [[1904]]) * [[30. avgust]] - [[Carl Theodor Albrecht]], nemški astronom († [[1915]]) * [[19. november]] - [[Richard Avenarius]], nemško-švicarski filozof († [[1896]]) == Smrti == * [[6. junij]] - [[Johann Christian Friedrich Hölderlin]], nemški pesnik (* [[1770]]) * [[10. avgust]] - [[Jakob Friedrich Fries]], nemški filozof (* [[1773]]) * [[19. september]] - [[Gaspard-Gustave Coriolis]], francoski fizik, inženir, matematik (* [[1792]]) * [[2. november]] - [[Hirata Acutane]], japonski šintoistični učenjak (* [[1776]]) * [[28. november]] - [[Jožef Ficko (pisatelj)|Jožef Ficko]], hrvaški pisatelj slovenskega rodu (* [[1772]]) [[Kategorija:Leto 1843|*]] oj7pwsmu59e8cph1klwuqc8gs1iwv1o 0 3489 6660726 6559644 2026-04-17T10:09:43Z ~2026-23579-25 258384 /* Občina danes */ 6660726 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Čebulj]] |grb=Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Cerklje na Gorenjskem.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.cerklje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=78,0 |prebivalstvo=7944 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=3970 |ženske=3974 |sedež=[[Cerklje na Gorenjskem]]}} '''Občina [[Cerklje na Gorenjskem]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994. Nahaja se na prehodu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] v gorski svet [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] na severu in v hriboviti svet [[Tunjiško gričevje|Tunjiškega gričevja]] na vzhodu. Obsega 7800 hektarov in je razdeljena na 30 naselij, katerih tretjina leži v hribovitem svetu in dve tretjini na ravninskem delu občine in ki skupaj štejejo skoraj 8.000 prebivalcev. Občina je del [[Upravne enote Slovenije|Upravne enote]] [[Kranj]] in pripada [[Gorenjska statistična regija|Gorenjski statistični regiji]]. == Zgodovina občine == S Provizoričnim zakonom o občinah, ki je bil sprejet 17. marca [[1849]], se je začelo oblikovanje slovenske lokalne samouprave. Leta [[1854]] je nastala tudi občina Cerklje, ki je spadala v kranjski [[okraj]]. Ločeno se je oblikovala tudi občina [[Velesovo]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] pa so se kmalu začele razprave o premajhnosti občin, zato je prišlo do njihovega združevanja. Med ukinjenimi občinami je bila tudi občina Velesovo (priključena je bila [[Občina Šenčur|občini Šenčur]]), medtem ko je občina Cerklje ohranila svoj status.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno – organizacijske strukture.|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta Univerze v Mariboru|year=2000|location=Maribor}}</ref> Nastanek [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države SHS]] in nato [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prinesel večjih sprememb za lokalno samoupravo. Občina Cerklje je ohranila svoj naziv.<ref name=":0" /> V letu [[1930]] je z banovo Odredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju [[Dravska banovina|Dravske banovine]] občina Cerklje postala tudi zdravstvena občina, v katero so bile vključene občine: Cerklje, Lahovče, Šenčur, Velesovo, Voglje in Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/183/1930.pdf »Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine.«] ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine.'' 10. september 1930. </ref> Leta [[1933]] je bila izvedena komasacija občin v Dravski banovini. Občina Cerklje je ohranila status občine znotraj Kranjskega sreza, status občine pa je izgubilo Velesovo, ki se je zopet pridružilo občini Šenčur.<ref name=":0" /> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je prišlo do [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije slovenskega ozemlja]], ki je bilo razdeljeno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Svojo »civilno oblast« je na eni strani oblikoval [[Okupacija|okupator]], na drugi strani pa se je oblikovala tudi »oblastna struktura« v okviru narodnoosvobodilnega gibanja. [[Gorenjska]], kjer leži občina Cerklje, je bila okupirana s strani nemških okupatorjev.<ref name=":0" /> Septembra [[1945]] je bil sprejet Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je razdelil Slovenijo na pet okrožij, ta pa so bili razdeljena na posamezne okraje in kraje. Cerklje so postale kraj znotraj okraja Kranj. Posebej so bili kot kraji opredeljeni tudi: Brniki, Grad, Šenturška Gora ter Velesovo.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/657/Uradni_list_LRS_1945.pdf »Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije.«] ''Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije.'' Letnik 1, št. 33. 8. september 1945. </ref> V letu 1946 je prišlo do dopolnitve tega zakona. Cerklje so še vedno ohranile status kraja, znotraj katerega je bilo osem katastrskih občin (Cerklje, Grad, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora ter Zgornji Brnik). V kranjskem okraju je deloval še kraj Velesovo, v kamniškem okraju pa kraj Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/658/Uradni_list_LRS_1946.pdf »Zakon o upravni razdelitve Ljudske republike Slovenije.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije''. Letnik III, št. 26, 3. april 1946. </ref> Z Zakonom o razdelitvi [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] ([[1952]]) pa je prišlo do večjih sprememb. Kraji so bili ukinjeni, namesto njih pa so bile ustanovljene večje občine. Status občine je pridobila tudi cerkljanska občina.<ref name=":0" /> Pridobila pa je tudi na svoji velikosti, saj so se ji pridružile [[Katastrska občina|katastrske občine]], ki so v preteklosti delovale ločeno. Leta 1952 je občina Cerklje obsegala naslednje katastrske občine: Cerklje, Češnjevek, Dobrava, Grad, Lahovče, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora, Velesovo, Zalog ter Zgornji Brnik.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/663/Uradni_list_LRS_1952.pdf »Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije.'' Letnik IX., št. 11, 19. april 1952. </ref> Občina Cerklje je bila v letu [[1960]] ukinjena ter priključena [[Mestna občina Kranj|občini Kranj]], kjer je ostala vse do sprememb v letu 1994. Na območju bivših občin pa so se oblikovale krajevne skupnosti. Na področju bivše občine Cerklje so obstajale naslednje krajevne skupnosti: Brniki, Cerklje na Gorenjskem, Grad, Poženik, Šenturška gora, Velesovo in Zalog.<ref name=":0" /> V novoustanovljeni [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] so bili 29. maja [[1994]] izvedeni posvetovalni referendumi o ustanovitvi novih občin. Eno izmed referendumskih območjih je predstavljalo tudi Cerklje na Gorenjskem, ki je vključevalo naslednja naselja: Ambrož pod Krvavcem, Cerklje na Gorenjskem, Dvorje, Grad, Pšenična Polica, Stiška vas, Štefanja gora ter Vašca. Vsa ostala naselja današnje občine so bila vključena v referendumsko območje za ustanovitev občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-0993/odlok-o-dolocitvi-referendumskih-obmocij-za-ustanovitev-obcin »Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin.«] ''Uradni list Republike Slovenije.'' Št. 22/1994. </ref> Na referendumskem območju je o ustanovitvi občine Cerklje na Gorenjskem glasovalo 1.306 prebivalcev zgoraj omenjenih naselij. Samo 21,4 % glasov se je strinjalo z ustanovitvijo nove občine, medtem ko je večji del volivcev (76,6 %) glasoval proti in bi raje ostal del večje občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994033.pdf »Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občin dne 29. maja 1994.«] ''Uradni list Republike Slovenije''. Št. 33/1994.</ref> Kljub neuspelemu [[Referendum|referendumu]] je bila 3. oktobra 1994 ustanovljena tudi današnja občina Cerklje na Gorenjskem. Občina Cerklje je že ob svojem nastanku obsegala vseh 30 naselij, ki jih obsega še danes.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994060.pdf »Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.«] Uradni list Republike Slovenije. Št. 60/1994. </ref> V cerkljanski občini so kot najbolj primernega kandidata prepoznali [[Franc Čebulj|Franca Čebulja]], ki je bil na volitvah izvoljen za župana novonastale občine.<ref>{{Navedi revijo|last=Žalar|date=25. 2. 1994|title=Cerklje bodo občina: Najbolj primeren kandidat za župana je Franc Čebulj|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_15_L.pdf|magazine=Gorenjski glas|page=4}}</ref> Čebulj je eden izmed petih županov, ki opravljajo že svoj osmi mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://kozjansko.info/2024/09/srecali-so-se-zupani-ki-so-na-funkciji-od-zacetka-lokalne-samouprave/|title=Srečali so se župani, ki so na položaju od začetka lokalne samouprave|date=2024|accessdate=2. 1. 2025|website=Kozjansko.info: Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega.}}</ref> == Občina danes == Ob popisu leta 2002 je imela občina 6.369 prebivalcev. [[Slovenščina]] je bila materni jezik 6.155 (96,6 %) občanom, [[srbohrvaščina]] 34 (0,5 %) osebam, [[hrvaščina]] pa 33 (0,5 %) osebam. Neznano je za 75 (1,2 %) oseb. 5.047 ali 79,3 % je bilo [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Občina Cerklje na Gorenjskem je leta 2024 imela 7.825 prebivalcev. Od tega je bilo 3.914 žensk ter 3.911 moških. V občini Cerklje na Gorenjskem se nahaja [[Osnovna šola Davorina Jenka]], ki ima v [[Zalog pri Cerkljah|Zalogu pri Cerkljah]] še podružnično šolo. V občini se nahaja tudi več vrtcev. Od leta [[2020]] v občini deluje tudi nov [[zdravstveni dom]], v katerem so lekarna, dve splošni ambulanti, pediatrična ambulanta, fizioterapevt, zobozdravstvena ambulanta, pulmološka ambulanta in arhiv občine. V [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartnem pri Cerkljah]] se je v letu [[2015]] odprl tudi dom starostnikov Taber. Velik pomen za občino pa ima tudi njena prometna lega, saj se nahaja v neposredni bližini [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana]], ki je osrednje državno letališče. Pomembna gospodarska dejavnost, po kateri je znana občina, je tudi [[turizem]]. Poleg [[Krvavec|Krvavca]], ki turiste privablja tako poleti, predvsem pa v zimskem času, je v občini še obsežna druga obiska vredna ponudba – kulturne znamenitosti, kolesarske in pohodniške poti, tematske poti… == Naselja v občini == [[Adergas]], [[Ambrož pod Krvavcem]], [[Apno, Cerklje na Gorenjskem|Apno]], [[Cerkljanska Dobrava]], '''[[Cerklje na Gorenjskem]]''', [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]], [[Češnjevek, Cerklje na Gorenjskem|Češnjevek]], [[Glinje, Cerklje na Gorenjskem|Glinje]], [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], [[Lahovče]], [[Poženik]], [[Praprotna Polica]], [[Pšata, Cerklje na Gorenjskem|Pšata]], [[Pšenična Polica]], [[Ravne, Cerklje na Gorenjskem|Ravne]], [[Sidraž]], [[Spodnji Brnik]], [[Stiška vas]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart]], [[Šenturška Gora]], [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartno]], [[Štefanja Gora]], [[Trata pri Velesovem]], [[Vašca]], [[Velesovo]], [[Viševca]], [[Vopovlje]], [[Vrhovje]], [[Zalog pri Cerkljah]], [[Zgornji Brnik]]. == Osebnosti, povezane z občino Cerklje na Gorenjskem == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Cerklje na Gorenjskem}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.cerklje.si/ Cerklje na Gorenjskem], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerklje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Občina Cerklje na Gorenjskem|*]] [[en:Cerklje na Gorenjskem]] {{normativna kontrola}} 21om3me9ju8cyxu545gq9lswyfx0woh 0 5897 6660555 6646352 2026-04-16T21:58:16Z JozefD 5744 /* Geografija */ 6660555 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''República de Cabo Verde'' |conventional_long_name = Republika Zelenortski otoki |common_name = Zelenortski otoki |image_flag = Flag of Cape Verde.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Cape_Verde.svg |symbol_type = Državni emblem |image_map = LocationCapeVerde.svg |national_anthem = ''Cântico da Liberdade'' |official_languages = [[portugalščina]] |regional_languages = [[zelenortska kreolščina]] |capital = [[Praia]] |latd=14 |latm=55 |latNS=N |longd=23 |longm=31 |longEW=W |largest_city = glavno mesto |government_type = [[republika]] |leader_title1 = predsednik |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name1 = José Maria Neves |leader_name2 = Ulisses Correia e Silva |area_rank = 172. |area_magnitude = 1 E9 |area_km2 = 4033 |percent_water = zanemarljivo |population_census = 491.233<ref name="census">{{cite web |title=CENSO 2021 |url=https://ine.cv/ine_censos_quadros_category/censo-2021/ |website=Instituto Nacional de Estatística (INE) Cabo Verde |access-date=17 November 2025 }}</ref> |population_census_year = 2021 |population_density = 130 |population_density_rank = 172. |demonym = Zelenortčan | GDP_PPP = {{increase}} $5,717 mrd<ref name="IMFWEO.CV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=624,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Cape Verde) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=26 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_rank = 170. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $9909<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 125. | GDP_nominal = {{increase}} $2,598 mrd<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_rank = 181. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4502<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 117. |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Portugalska|Portugalske]] |established_event1 = priznana |established_date1 = 5. julija 1975 | Gini_year = 2015 | Gini_change = decrease<!-- increase/decrease/steady --> | Gini = 42,4 | Gini_ref = <ref name="gini-index">{{cite web |title=GINI index |url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?order=wbapi_data_value_2002+wbapi_data_value+wbapi_data_value-last&sort=asc&page=2 |publisher=World Bank |access-date=16 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131220051710/http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?order=wbapi_data_value_2002+wbapi_data_value+wbapi_data_value-last&sort=asc&page=2 |archive-date=20 December 2013 |url-status=live}}</ref> | Gini_rank = | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI = 0,668 | HDI_ref = <ref>{{Cite web |date= 26 May 2025 |title=Human Development Report 2023/2024 |url= https://hdr.undp.org/data-center/specific-country-data#/countries/CPV|access-date=25 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 135. |currency = [[zelenortski eskudo]] |currency_code = CVE |country_code = |time_zone = [[Zelenortski čas|CVT]] |utc_offset = -1 |time_zone_DST = ne upoštevajo |utc_offset_DST = -1 |cctld = [[.cv]] |calling_code = 238 |footnotes = }} '''Zelenortski otoki''' {{efn|{{IPAc-en|audio=En-Cape Verde.ogg|ˈ|v|ɜːr|d|(|i|)}} ali '''Cabo Verde''',{{efn|{{IPAc-en|audio=En-Cabo Verde-pronunciation.ogg|ˌ|k|ɑː|b|oʊ|_|ˈ|v|ɜːr|d|eɪ}}, {{IPAc-en|ˌ|k|æ|b|oʊ|_|-}}, {{IPA|pt|ˈkabu ˈveɾdɨ|label=local}}}}{{efn|{{langx|kea|Kabu Verdi|label=Cape Verdean Creole}}}} uradno '''Republic of Cabo Verde''',{{efn|{{langx|pt|República de Cabo Verde}}}}, uradno '''Republika Zelenortski otoki''' so [[suverenost|suverena]] [[republika]] na [[otočje|otočju]] [[Makaronezija|Makaronezijske]] [[ekoregija|ekoregije]] Severnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] ob zahodni obali [[Afrika|Afrike]]. Sestavlja jo deset vulkanskih otokov s skupno površino približno 4033 kvadratnih kilometrov.<ref name="NameNatGeo">{{cite magazine |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2013/12/131212-maps-cabo-verde-cartography-science-cape-verde-africa/ |title=Cape Verde Gets New Name: 5 Things to Know About How Maps Change |author=Tanya Basu |magazine=National Geographic |date=12 December 2013 |access-date=12 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213044150/http://news.nationalgeographic.com/news/2013/12/131212-maps-cabo-verde-cartography-science-cape-verde-africa/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=dead}}</ref> Ti otoki ležijo med 600 in 850 kilometri zahodno od [[Zeleni rt|Cap-Verta]] v [[Senegal]]u, najzahodnejše točke celinske Afrike, po kateri so tudi poimenovani.<ref>{{Cite web |date=2025-10-14 |title=Cabo Verde {{!}} Capital, Map, Language, People, & Portugal {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde |access-date=2025-10-15 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Zelenortski otoki so del ekoregije Makaronezija, skupaj z [[Azori]], [[kanarski otoki|Kanarskimi otoki]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Ilhas Selvagens]]. Otočje je bilo nenaseljeno do 15. stoletja, ko so se na otoke naselili portugalski raziskovalci in ustanovili eno prvih evropskih naselij v tropih. Zaradi strateške lege je imelo pomembno vlogo v transatlantski trgovini s sužnji v 16. in 17. stoletju; otoki so doživeli hitro gospodarsko rast, ki jo je poganjala trgovina z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino in zlato. Do sredine 19. stoletja so povečana tuja konkurenca, vztrajna suša in upad trgovine s sužnji povzročili gospodarski upad in izseljevanje. Zelenortski otoki so si postopoma opomogli kot pomembno trgovsko središče in postajališče za glavne ladijske poti. Zelenortski otoki so postali neodvisni leta 1975. Od začetka 1990-ih so stabilna predstavniška demokracija in ostajajo ena najbolj razvitih in demokratičnih držav v Afriki. Zaradi pomanjkanja naravnih virov je njihovo razvijajoče se gospodarstvo večinoma usmerjeno v storitve, z vse večjim poudarkom na turizmu in tujih naložbah. S približno 491.233 prebivalci[5] (od leta 2021) so Zelenortski otoki med najmanj naseljenimi državami v Afriki. Prebivalci Zelenortskih otokov svoje prednike iščejo predvsem v zahodnoafriškem prebivalstvu, z dodatnimi prispevki zgodnjih portugalskih naseljencev in drugih skupin, ki so na otoke prišle v času Atlantika. Po vsem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike in na Portugalskem, obstaja precejšnja diaspora, ki številčno precej presega prebivalce na otokih. Zelenortski otoki so članica Afriške unije. Uradni jezik je [[portugalščina]], priznani nacionalni jezik pa je [[zelenortska kreolščina]] (''crioulo''), ki jo govori velika večina prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 2021 so bili najbolj naseljeni otoki Santiago (269.370) – kjer je glavno in največje mesto države, Praia – São Vicente (74.016), Santo Antão (36.632), Fogo (33.519) in Sal (33.347). Največja mesta so [[Praia]] (137.868), [[Mindelo]] (69.013), [[Espargos]] (24.500) in [[Assomada]] (21.297).<ref>{{Cite web |title=Cape Verde: Islands, Municipalities, Cities & Urban Localities - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=http://www.citypopulation.de/en/capeverde/ |access-date=2024-02-07 |website=www.citypopulation.de}}</ref> == Etimologija == Država je dobila ime po polotoku ''Cap-Vert'' ([[Zeleni rt]]) na senegalski obali.<ref>Lobban, [https://books.google.com/books?id=K8KA40g7vnQC&pg=PA4 p. 4] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160125001356/https://books.google.com/books?id=K8KA40g7vnQC&pg=PA4 |date=25 January 2016 }}</ref> Ime ''Cap-Vert'' pa izvira iz portugalskega jezika ''Cabo Verde'' ('zeleni rt'), ki so mu ga leta 1444, nekaj let preden so naleteli na otoke, dali portugalski raziskovalci. Leta 2013 je delegacija države [[Združeni narodi|Združene narode]] obvestila, da se za uradne namene uporablja samo ''Cabo Verde'' (Zelenortski otoki) in nobenih drugih prevodov.<ref>{{cite web |title=Cabo Verde põe fim à tradução da sua designação oficial |url=http://www.panapress.com/Cabo-Verde-poe-fim-a-traducao-da-sua-designacao-oficial--3-885656-47-lang4-index.html |date=31 October 2013 |access-date=17 December 2013 |publisher=Panapress |language=pt |trans-title=Cabo Verde puts an end to translation of its official designation |archive-url=https://web.archive.org/web/20131217224228/http://www.panapress.com/Cabo-Verde-poe-fim-a-traducao-da-sua-designacao-oficial--3-885656-47-lang4-index.html |archive-date=17 December 2013 |url-status=live}}</ref> == Zgodovina == [[File:Insulae Capitis viridis-1598.jpg|thumb|upright=1.15|''Insulae Capitis Viridis'' (1598), ki prikazuje Zelenortske otoke]] Otočje je nastalo pred približno 40–50 milijoni let v [[eocen]]ski dobi. Pred prihodom Evropejcev so bili Zelenortski otoki nenaseljeni.<ref>{{cite web |title=Cabo Verde – Cultural life |url=https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde/Cultural-life#ref516606 |website=Encyclopedia Britannica |language=en |quote=Čeprav ni prepričljivih dokazov, da so bili otoki naseljeni pred prihodom Portugalcev, obstajajo argumenti za obiske Feničancev, Mavrov in Afričanov v prejšnjih stoletjih. |access-date=17 May 2021 |archive-date=17 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517175902/https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde/Cultural-life#ref516606 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Cape Verde, Country on the West Coast of Africa {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/place/cape-verde-country-west-coast-africa |website=South Africa History Online |quote=Zgodnja naselitev Zelenortskih otokov s strani arabskih in afriških ribičev je bila povezana le z ustnim izročilom in ostaja del mitoloških zgodb o nastanku otočja. Na splošno velja, da so bili otoki nenaseljeni, ko so se leta 1456 prvič izkrcali Portugalci. |access-date=17 May 2021 |archive-date=17 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517191416/https://www.sahistory.org.za/place/cape-verde-country-west-coast-africa |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |last1=Halter |first1=Marilyn |editor1-last=Barkan |editor1-first=Elliott Robert |title=Immigrants in American History: Arrival, Adaptation, and Integration, Volume 1 |date=2013 |publisher=ABC-CLIO Publisher |page=269 |url=https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |chapter=Cape Verdeans and Cape Verdean Americans, 1870–1940 |isbn=978-1-59884-219-7 |quote=Čeprav zelenortska folklora vključuje zgodbe o izkrcanjih arabskih in afriških ribičev, preden so sredi petnajstega stoletja portugalski mornarji opazili otočje, se večina zgodovinarjev strinja, da je bilo nenaseljeno, ko so se tam začeli naseljevati Portugalci. |access-date=17 May 2021 |archive-date=7 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230807060425/https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |url-status=live }}</ref> Odkrili so jih genovski in portugalski pomorščaki okoli leta 1456. Po portugalskih uradnih zapisih<ref>''Carta regia'' (royal letter) of 19 September 1462</ref> je prva odkritja opravil v Genovi rojeni [[António de Noli]], ki ga je kralj [[Alfonz V. Portugalski]] pozneje imenoval za guvernerja Zelenortskih otokov. Drugi pomorščaki, ki so omenjeni kot tisti, ki so prispevali k odkritjem na Zelenortskih otokih, so [[Diogo Dias]], [[Diogo Afonso]], Benečan [[Alvise Cadamosto]] in [[Diogo Gomes]] (ki je spremljal Antónia de Nolija na njegovem raziskovalnem potovanju in je trdil, da je bil prvi, ki je pristal na Santiagu in prvi, ki je ta otok poimenoval). Leta 1462 so portugalski naseljenci prispeli na otok [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]] in ustanovili naselje, ki so ga poimenovali Ribeira Grande. Danes se imenuje Cidade Velha ('Staro mesto'), da se loči od Ribeira Grande. Prvotna Ribeira Grande je bila prvo stalno evropsko naselje v tropih.<ref name="bn">[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2835.htm Cape Verde background note] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190604183534/https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2835.htm |date=4 June 2019 }} . United States Department of State (July 2008).</ref> V 16. stoletju je arhipelag cvetel zaradi atlantske trgovine s sužnji. Pirati so občasno napadali portugalska naselja. [[Francis Drake]], angleški zasebnik, je leta 1585, ko je bila del Iberske unije, dvakrat izropal Ribeiro Grande.<ref name=bn /> Po francoskem napadu leta 1712 je mesto izgubilo na pomenu v primerjavi z bližnjo [[Praia|Praio]], ki je leta 1770 postala glavno mesto.<ref name=bn /> Upad trgovine s sužnji v 19. stoletju je povzročil gospodarsko krizo. Zgodnja blaginja Zelenortskih otokov je počasi izginila. Vendar pa je lega otokov ob srednjeatlantskih ladijskih poteh Zpostala idealna lokacija za oskrbovanje ladij. Zaradi odličnega pristanišča je [[Mindelo]], ki je na otoku [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]], postal pomembno trgovsko središče. Diplomat Edmund Roberts je leta 1832 obiskal Zelenortske otoke.<ref name=Roberts>{{cite book |last=Roberts |first=Edmund |title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat |year=1837 |publisher=Harper & Brothers |location=New York |page=17 |url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/ |access-date=10 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109011955/http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/ |archive-date=9 November 2013 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki so bili prva postaja na potovanju [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] z ladjo HMS ''Beagle'' leta 1832.<ref>[[s:en:Journal of researches into the natural history and geology of the countries visited during the voyage of H.M.S. Beagle round the world/Chapter 1|Journal of researches into the natural history and geology of the countries visited during the voyage of HMS ''Beagle'' round the world – Chapter 1 at Wikisource, top part]]</ref> [[File:Garthpool SLV AllanGreen.jpg|thumb|upright=1.15|Škotska ladja ''Garthpool'' za prevoz žita, ki se je leta 1928 razbila pri otoku Boa Vista]] Zaradi malo naravnih virov in nezadostnih trajnostnih naložb Portugalcev so bili državljani vse bolj nezadovoljni s kolonialnimi gospodarji, ki lokalnim oblastem niso hoteli zagotoviti večje avtonomije. Leta 1951 je Portugalska spremenila status Zelenortskih otokov iz kolonije v čezmorsko provinco, da bi zajezila naraščajoči nacionalizem. Leta 1956 sta [[Amílcar Cabral]] in skupina rojakov Zelenortskih otokov in Gvinejcev organizirala (v Portugalski Gvineji) tajno Afriško stranko za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov (PAIGC).<ref name=bn /> Zahtevala je izboljšanje gospodarskih, socialnih in političnih razmer na Zelenortskih otokih in v Portugalski Gvineji ter je bila osnova gibanja za neodvisnost obeh narodov. Leta 1960 je PAIGC preselila svoj sedež v [[Conakry]] v [[Gvineja|Gvineji]] in leta 1961 začela oborožen upor proti Portugalski. Sabotaže so sčasoma prerasle v vojno v Portugalski Gvineji, v kateri se je 10.000 vojakov PAIGC, ki jih je podpiral sovjetski blok, spopadlo s 35.000 portugalskimi in afriškimi vojaki. Do leta 1972 je PAIGC kljub prisotnosti portugalskih čet nadzoroval velik del Portugalske Gvineje, vendar organizacija ni poskušala ovirati portugalskega nadzora na Zelenortskih otokih. Portugalska Gvineja je leta 1973 razglasila neodvisnost, leta 1974 pa ji je bila podeljena ''de iure'' neodvisnost. Gibanje za neodvisnost, ki ga je prvotno vodil Amílcar Cabral, ki je bil umorjen leta 1973, se je preneslo na njegovega polbrata Luísa Cabrala in doseglo vrhunec v neodvisnosti otočja leta 1975. === Neodvisnost === Po revoluciji aprila 1974 na Portugalskem je PAIGC postal aktivno politično gibanje na Zelenortskih otokih. Decembra 1974 sta PAIGC in Portugalska podpisala sporazum, ki je določal prehodno vlado, sestavljeno iz Portugalcev in Zelenortskih otokov. 30. junija 1975 so Zelenortski otoki izvolili narodno skupščino, ki je 5. julija 1975 prejela listine o neodvisnosti od Portugalske.<ref name=bn /> PAIGC je Zelenortskim otokom vladala kot enopartijski državi do leta 1990. 2. februarja 2024 so Zelenortski otoki postali tretja afriška država, brez [[malarija|malarije]].<ref>{{cite web |title=WHO certifies Cabo Verde as malaria-free, marking a historic milestone in the fight against malaria |url=https://www.who.int/news/item/12-01-2024-who-certifies-cabo-verde-as-malaria-free--marking-a-historic-milestone-in-the-fight-against-malaria |website=www.who.int |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Zelenortskih otokov}} [[File:Topographic map of Cape Verde-en.svg|thumb|Topografski zemljevid Zelenortskih otokov]] [[File:Cape Verde.2010-11-23.250m-per-px.jpg|thumb|Satelitska fotografija Zelenortskih otokov, 2010]] Otočje Zelenortskih otokov leži v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], približno 570 kilometrov od zahodne obale afriške celine, blizu [[Senegal]]a, [[Gambija|Gambije]] in [[Mavretanija|Mavretanije]], ter je del ekoregije [[Makaronezija]]. Leži med zemljepisnima širinama 14° in 18° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 22° in 26° zahodne zemljepisne dolžine. Država je skupek desetih otokov (devet naseljenih) in osmih otočkov v obliki podkve,<ref name="pc">{{cite web |url=http://www.peacecorps.gov/welcomebooks/cvwb655.pdf |title=The Peace Corps Welcomes You to Cape Verde |publisher=Peace Corps |date=April 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170427225315/http://files.peacecorps.gov/manuals/welcomebooks/cvwb655.pdf |archive-date=27 April 2017 |url-status=dead}} ''This article incorporates text from this source, which is in the [[public domain]].''</ref> ki predstavljajo površino 4033 km². Otoki so prostorsko razdeljeni v dve skupini: *Otoki Barlavento (privetrni otoki): [[Santo Antão, Zelenortski otoki|Santo Antão]], [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]], Santa Luzia, [[São Nicolau, Zelenortski otoki|São Nicolau]], [[Sal]], Boa Vista in *Otoki Sotavento (zavetrni otoki): [[Maio, Zelenortski otoki|Maio]], [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]], [[Fogo, Zelenortski otoki|Fogo]], [[Brava, Zelenortski otoki|Brava]]. Največji otok, tako po velikosti kot po številu prebivalcev, je Santiago, kjer je glavno mesto države, Praia, glavna urbana aglomeracija v arhipelagu. Sal, Boa Vista in Maio so precej ravni, peščeni in suhi; drugi otoki so na splošno bolj skalnati z več vegetacije. === Fizična geografija in geologija === Geološko so otoki sestavljeni predvsem iz [[magmatske kamnine|magmatskih kamnin]], pri čemer vulkanske strukture in piroklastični ostanki predstavljajo večino celotne prostornine arhipelaga. Vulkanske in plutonske kamnine so izrazito bazične; arhipelag je sodno-alkalna petrografska provinca s petrološkim zaporedjem, podobnim tistemu na drugih makaronezijskih otokih. Otoki ležijo na batimetričnem valu, znanem kot ''dvig Zelenortskih otokov''.<ref>R. Ramalho et al., 2010</ref> Dvig je eden največjih izboklin v svetovnih oceanih, ki se dviga 2,2 kilometra v polkrožnem območju 1200 km², povezanem z dvigom geoida.<ref name="Pim et al., 2008, p.422" /> Magnetne anomalije, odkrite v bližini arhipelaga, kažejo, da strukture, ki tvorijo otoke, segajo 125–150 milijonov let nazaj: otoki so stari od 8 milijonov (na zahodu) do 20 milijonov let (na vzhodu).<ref name="Pim et al., 2008, p.422">Pim et al., 2008, p. 422</ref> Najstarejše izpostavljene kamnine so na Maiu in severnem polotoku Santiago in so blazinaste lave, stare 128–131 milijonov let. Prva faza vulkanizma na otokih se je začela v zgodnjem [[miocen]]u in dosegla vrhunec ob koncu tega obdobja, ko so otoki dosegli svoje največje velikosti. Zgodovinski vulkanizem (znotraj človeške naselitve) je bil omejen na [[Fogo, zelenortski otoki|Fogo]].<ref>{{cite book |last1=Carracedo |first1=Juan Carlos |last2=Troll |first2=Valentin R. |title=Encyclopedia of Geology |chapter=North-East Atlantic Islands: The Macaronesian Archipelagos |date=2021 |pages=674–699 |doi=10.1016/b978-0-08-102908-4.00027-8 |isbn=978-0-08-102909-1 }}</ref> [[Pico do Fogo]], največji aktivni [[vulkan]] v regiji, je izbruhnil leta 2014. Ima [[kaldera|kaldero]] s premerom osem kilometrov, katere rob je na nadmorski višini 1600 metrov, notranji stožec pa se dviga na 2829 metrov nadmorske višine. Kaldera je nastala zaradi posedanja po delnem izbruhu magmatske komore vzdolž valjastega stebra znotraj magmatske komore (na globini 8 kilometrov). Na Salu in Maiu najdemo obsežne slane ravnice.<ref name="pc" /> Na Santiagu, Santo Antãu in São Nicolauu se sušna pobočja ponekod umaknejo poljem sladkornega trsa ali plantažam banan, ki se razprostirajo ob vznožju visokih gora. Oceanske pečine so nastale zaradi katastrofalnih zemeljskih plazov.<ref>{{Citation |last=Le Bas |first=T.P. |chapter=Slope Failures on the Flanks of Southern Cape Verde Islands |editor-last=Lykousis, Vasilios |title=Submarine mass movements and their consequences: 3rd international symposium |publisher=Springer |date=2007 |isbn=978-1-4020-6511-8}}</ref> <gallery> File:Calhau.jpg|Plaža Calhau, z Monte Verde v ozadju, na [[São Vicente, Zelenortski otoki]] File:Estr. Baía das Gatas - Calhau, Cape Verde - panoramio (1).jpg|Podeželje v Estrada Baía das Gatas File:Boa Vista IMG 3886 25.jpg|Plaža vzhodno od Curral Velha, Boa Vista [[File:Ribeira Principal (1).jpg|thumb|Majhna dolina (ali ''dale'') Principala, Santiago </gallery> === Podnebje === Podnebje Zelenortskih otokov je milejše od podnebja afriške celine, ker okoliško morje uravnava temperature, hladni atlantski tokovi pa ustvarjajo sušno ozračje. Nasprotno pa otoki ne prejemajo vzponov (hladnih tokov), ki vplivajo na zahodnoafriško obalo, zato je temperatura zraka nižja kot v Senegalu, morje pa je toplejše. Zaradi reliefa nekaterih otokov, kot je Santiago s strmimi gorami, imajo lahko otoki orografsko povzročene padavine, ki omogočajo rast bogatih gozdov in bujne vegetacije, kjer vlažen zrak kondenzira in prepoji rastline, skale, zemljo, hlode, mah itd. Na višjih otokih in nekoliko bolj vlažnih otokih je podnebje primerno za razvoj suhih monsunskih gozdov in lovorovih gozdov. Zelenortski otoki ležijo v ekoregiji suhih gozdov Zelenortskih otokov.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E. M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=David |last29=Birch |first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan |last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |year=2017 |pages=534–545 |doi=10.1093/biosci/bix014 |pmid=28608869 |pmc=5451287}}</ref> Povprečne temperature se gibljejo od 22 °C februarja do 27 °C septembra.<ref name="inmg">{{cite web |title=Normais Climatológicas |url=https://www.inmg.gov.cv/index.php/servicos/servicos-climaticos |website=www.inmg.gov.cv |access-date=28 May 2021 |language=pt-pt |archive-date=29 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201229191802/https://www.inmg.gov.cv/index.php/servicos/servicos-climaticos |url-status=live }}</ref> Zelenortski otoki so del sahelskega polsušnega pasu, ki se ne more primerjati z ravnijo padavin v bližnji Zahodni Afriki. Med avgustom in oktobrom dežuje neenakomerno, s pogostimi kratkimi močnimi nalivi. [[Puščava]] je običajno opredeljena kot teren, ki prejme manj kot 250 mm letnih padavin. Skupna količina padavin v Salu, ki znaša 145 mm, potrjuje to klasifikacijo. Večina letnih padavin pade septembra.<ref name="inmg" /> Zaradi redkega pojavljanja padavin, kjer ni gorato, je pokrajina tako sušna, da je manj kot dva odstotka obdelovalne.<ref>{{cite book |last1=Halter |first1=Marilyn |editor1-last=Barkan |editor1-first=Elliott Robert |title=Immigrants in American History: Arrival, Adaptation, and Integration, Volume 1 |date=2013 |publisher=ABC-CLIO Publisher |page=269 |url=https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |chapter=Cape Verdeans and Cape Verdean Americans, 1870–1940 |isbn=978-1-59884-219-7 |quote=Veriga Zelenortskih otokov ... je bila poimenovana po najzahodnejši konici celinske Afrike, Zelenortskih otokih, in[,] čeprav izraz "Verde" (zeleno) daje vtis bujne in zelene pokrajine, nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Otoki so v bistvu pomorski podaljšek suhega in prašnega polpuščavskega območja [[Sahel]], teren pa je tako suh in gorat, da je manj kot 2 odstotka zemlje primernega za kmetovanje. |access-date=17 May 2021 |archive-date=7 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230807060425/https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |url-status=live }}</ref> Arhipelag lahko razdelimo na štiri široke ekološke cone – sušno, polsušno, subhumidno in vlažno, glede na nadmorsko višino in povprečno letno količino padavin, ki se giblje od manj kot 100 milimetrov na sušnih območjih obale, kot je Deserto de Viana (67 milimetrov v Sal Reiu) do več kot 1000 milimetrov v vlažnem gorovju. Večina padavin je posledica kondenzacije oceanske meglice. Na nekaterih otokih, kot je Santiago, je bolj vlažno podnebje v notranjosti in na vzhodni obali v nasprotju s suhim podnebjem na južni/jugozahodni obali. [[Orkan]]i, ki se širijo na zahodno poloblo, imajo pogosto zgodnje začetke v bližini Zelenortskih otokov. Ti orkani na Zelenortskih otokih lahko postanejo zelo intenzivni, ko prečkajo tople atlantske vode. Povprečna sezona orkanov ima približno dva orkana tipa Zelenortskih otokov, ki sta običajno največja in najintenzivnejša nevihta v sezoni, saj imajo pogosto veliko toplega odprtega oceana, nad katerim se lahko razvijejo, preden naletijo na kopno. Pet največjih atlantskih tropskih ciklonov, ki so bili zabeleženi, je bilo orkanov tipa Zelenortskih otokov. Večina najdlje živečih tropskih ciklonov v atlantski kotlini so orkani Zelenortskih otokov.<ref>{{cite web | url=https://www.aoml.noaa.gov/first-cabo-verde-missions/ | title=First Cabo Verde Missions Explore Earliest Roots of Atlantic Hurricanes | date=14 September 2022 }}</ref> Od leta 1851 so otoke v zabeleženi zgodovini dvakrat prizadeli orkani: leta 1892 in leta 2015 (orkan Fred, najvzhodnejši orkan, ki se je kdaj koli oblikoval v Atlantiku).<ref>{{cite web |url=https://www.climate.gov/news-features/event-tracker/wait-hurricane-formed-where-atlantic |archive-url=https://archive.today/20240924071341/https://www.climate.gov/news-features/event-tracker/wait-hurricane-formed-where-atlantic |url-status=dead |archive-date=24 September 2024 |title=Wait, a hurricane formed where in the Atlantic? |website=Climate.gov |date=3 September 2015 |access-date=13 January 2025}}</ref> Po besedah ​​predsednika Nauruja so bili Zelenortski otoki leta 2011 zaradi poplav, povezanih s podnebnimi spremembami, uvrščeni na osmo mesto najbolj ogroženih držav.<ref>{{cite web |date=14 November 2011 |title=A sinking feeling: why is the president of the tiny Pacific island nation of Nauru so concerned about climate change? |url=http://www.thefreelibrary.com/A+sinking+feeling%3A+why+is+the+president+of+the+tiny+Pacific+island...-a0273079165 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150209212434/http://www.thefreelibrary.com/A+sinking+feeling%3A+why+is+the+president+of+the+tiny+Pacific+island...-a0273079165 |archive-date=9 February 2015 |url-status=live |access-date=9 February 2015 |work=New York Times Upfront}}</ref> Leta 2023 je generalni sekretar ZN [[António Guterres]] prispel na Zelenortske otoke, da bi izrazil zaskrbljenost glede podnebnih sprememb. Dejal je, da je država v prvih bojnih vrstah eksistencialne krize, ki jo povzročajo podnebne motnje, in da morajo svetovni voditelji ukrepati za reševanje podnebne krize.<ref>{{Cite web |author=Philip Andrew Churm |date=2023-01-22 |title=UN chief arrives in Cabo Verde to raise concerns about climate change |url=https://www.africanews.com/2023/01/22/guterres-arrives-in-cabo-verde-to-raise-concerns-about-climate-change/ |access-date=2023-04-15 |website=Africanews |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://www.africanews.com/2023/01/22/guterres-arrives-in-cabo-verde-to-raise-concerns-about-climate-change/ |url-status=live }}</ref> Zelenortski otoki so vodilni na področju obnovljivih virov energije v podsaharski Afriki. Trenutno 20 % njihove energije prihaja iz obnovljivih virov, cilj pa je, da se ta delež do leta 2030 poveča na 50 %.<ref>{{Cite web |date=2023-01-21 |title=Cabo Verde 'on the frontlines' of climate crisis, says Guterres ahead of Ocean Summit {{!}} UN News |url=https://news.un.org/en/story/2023/01/1132692 |access-date=2023-04-15 |website=news.un.org |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://news.un.org/en/story/2023/01/1132692 |url-status=live }}</ref> Leta 2023 je Portugalska podpisala sporazum o odpisu 140 milijonov evrov dolga Zelenortskih otokov v zameno za naložbe države v okoljske projekte. Ta sporazum je ena prvih zamenjav dolga za naravo v Afriki.<ref>{{Cite web |date=2023-01-26 |title=Portugal leads way for Europe with Cape Verde debt-for-nature swap |url=https://www.euronews.com/green/2023/01/26/debt-for-nature-portugal-is-trading-cape-verdes-national-debt-for-climate-investments |access-date=2023-04-15 |website=euronews |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://www.euronews.com/green/2023/01/26/debt-for-nature-portugal-is-trading-cape-verdes-national-debt-for-climate-investments |url-status=live }}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Zelenortskih otokov}} Zaradi izolacije Zelenortskih otokov živi na otokih več endemičnih vrst, zlasti ptic in plazilcev, od katerih jih je veliko ogroženih zaradi človekovega razvoja. Med endemične ptice spadajo zelenortski hudournik (''Apus alexandri''), Bournova čaplja (''Ardea purpurea bournei''), zelenortski škrjanec (''Alauda razae''), zelenortski penica (''Acrocephalus brevipennis'') in zelenortski vrabec (''Passer iagoensis'').<ref>{{cite web |url=http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=EbaHTMDetails.asp&sid=79&m=0 |title=Endemic Bird Areas: Cape Verde Islands |website=Birdlife.org |access-date=26 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090102230740/http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=EbaHTMDetails.asp&sid=79&m=0 |archive-date=2 January 2009 |url-status=live}}</ref> Otoki so tudi pomembno gnezdišče morskih ptic, vključno z zelenortskim viharnikom. Med plazilci je tudi zelenortski orjaški gekon (''Tarentola gigas''). Gozdna pokritost predstavlja približno 11 % celotne površine, kar ustreza 45.720 hektarjem gozda v letu 2020, kar je več kot 15.380 ha v letu 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 13.680 ha, zasajeni gozd pa 32.040 ha. Za leto 2015 je bilo 100 % gozdne površine v javni lasti.<ref>{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}</ref><ref>{{Cite web |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Cabo Verde |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/CPV/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> == Upravna delitev == Zelenortski otoki so razdeljeni na 22 občin (''concelhos'') in nato na 32 župnij (''freguesias''), ki temeljijo na verskih župnijah, ki so obstajale v kolonialnem obdobju: <div> {| class="wikitable" |+ Privetrni otoki |- ! style="width:100px;"| Otok ! style="width:200px;"| Občina ! style="width:80px;"| štetje 2010<ref name="ReferenceA">2010 Census&nbsp;— source: Instituto Nacional de Estatistica.</ref> ! style="width:80px;"| štetje 2021<ref name="ReferenceB">2021 Census&nbsp;— source: Instituto Nacional de Estatistica.</ref> ! style="width:200px;"| župnija |- | rowspan=7 | [[Santo Antão, Zelenortski otoki|Santo Antão]] | rowspan=4 | Ribeira Grande | rowspan=4 | 18.890 | rowspan=4 | 15.022 | Nossa Senhora do Rosário |- | Nossa Senhora do Livramento |- | Santo Crucifixo |- | São Pedro Apóstolo |- | Paúl | 6997 | 5696 | Santo António das Pombas |- | rowspan="2" | Porto Novo | rowspan="2" | 18.028 | rowspan="2" | 15.014 | São João Baptista |- | Santo André |- | [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]] | rowspan="2" | São Vicente | rowspan="2" | 76.107 | rowspan="2" | 74.016 | rowspan="2" | Nossa Senhora da Luz |- | [[Santa Luzia, Zelenortski otoki|Santa Luzia]] |- | rowspan="3" | [[São Nicolau, Zelenortski otoki|São Nicolau]] | rowspan="2" | Ribeira Brava | rowspan="2" |7580 | rowspan="2" |6978 | Nossa Senhora da Lapa |- | Nossa Senhora do Rosário |- | Tarrafal de São Nicolau | 5237 | 5261 | São Francisco |- | [[Sal, Zelenortski otoki|Sal]] | Sal | 25.765 | 33.347 | Nossa Senhora das Dores |- | rowspan="2" | [[Boa Vista, Zelenortski otoki|Boa Vista]] | rowspan="2" | Boa Vista | rowspan="2" | 9162 | rowspan="2" | 12.613 | Santa Isabel |- | São João Baptista |} </div> <div> {| class="wikitable" |+ Zavetrni otoki |- ! style="width:100px;"| Otok ! style="width:200px;"| Občina ! style="width:80px;"| štetje 2010<ref name="ReferenceA" /> ! style="width:80px;"| štetje 2021<ref name="ReferenceB" /> ! style="width:200px;"| župnija |- | [[Maio, Zelenortski otoki|Maio]] | Maio | 6952 | 6298 | Nossa Senhora da Luz |- | rowspan="11" | [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]] | Praia | 131.602 | 142.009 | Nossa Senhora da Graça |- | rowspan="2" | São Domingos | rowspan="2" | 13.808 | rowspan="2" | 13.958 | Nossa Senhora da Luz |- | São Nicolau Tolentino |- | Santa Catarina | 43.297 | 37.472 | Santa Catarina |- | São Salvador do Mundo | 8.677 | 7.452 | São Salvador do Mundo |- | Santa Cruz | 26.609 | 25.004 | |Santiago Maior |- | São Lourenço dos Órgãos | 7388 | 6317 | São Lourenço dos Órgãos |- | rowspan="2" | Ribeira Grande de Santiago | rowspan="2" | 8.325 | rowspan="2" | 7.632 | Santíssimo Nome de Jesus |- | São João Baptista |- | São Miguel | 15.648 | 12.906 | São Miguel Arcanjo |- | Tarrafal | 18.565 | 16.620 | Santo Amaro Abade |- | rowspan=4 |[[Fogo, Zelenortski otoki|Fogo]] | rowspan="2" | São Filipe | rowspan="2" | 22.228 | rowspan="2" | 20.732 | São Lourenço |- | Nossa Senhora da Conceição |- | Santa Catarina do Fogo | 5299 | 4725 | Santa Catarina do Fogo |- | [Mosteiros | 9524 | 8062 | Nossa Senhora da Ajuda |- | rowspan="2" | [[Brava, Zelenortski otoki|Brava]] | rowspan="2" | Brava | rowspan="2" | 5995 | rowspan="2" | 5594 | São João Baptista |- | Nossa Senhora do Monte |} </div>{{Clear}} == Demografija == Zelenortski otoki so imeli leta 2021 491.233 prebivalcev. Velik delež (236.000) Zelenortskih otokov živi na Santiagu.<ref name=cvp>{{cite web |title=Cape Verde: Population |url=http://www.capeverde.com/population.html |publisher=caperverde.com |access-date=29 November 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141114140611/http://www.capeverde.com/population.html |archive-date=14 November 2014 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki so potomci Afričanov (svobodnih ali zasužnjenih) in Evropejcev različnega porekla. Obstajajo tudi Zelenortski otoki, ki imajo judovske prednike iz Severne Afrike, predvsem iz Boa Viste, Santiaga in Santo Antãa. Zgodovinska pot države je od začetka vključevala proces oblikovanja družbenih razredov. Trenutno je mogoče opaziti odsotnost 'buržoazije', vendar je obstoj več vrst 'male buržoazije' številčno pomemben. Večino prebivalstva pa sestavljajo kmeti in nekaj delavskega razreda.<ref>{{cite news |date= |title=Michel Lesourd, État et société aux îles du Cap Vert, Paris: Karthala, 1995 |work= |url=}}</ref> === Jezik === Uradni jezik je [[portugalščina]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl-nat.nsf/0/1437105f604ce363c1257082003ea54a/$FILE/Constitution%20Cape%20Verde%20-%20POR.pdf |title=Constituição da República de Cabo Verde |website=International Committee of the Red Cross databases on international humanitarian law |at=Article 9 |access-date=11 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170312062840/https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl-nat.nsf/0/1437105f604ce363c1257082003ea54a/$FILE/Constitution%20Cape%20Verde%20-%20POR.pdf |archive-date=12 March 2017 |url-status=live}}</ref> Je jezik poučevanja in vlade. Uporablja se tudi v časopisih, na televiziji in radiu. Zelenortska kreolščina (''Kriolu'') se uporablja pogovorno in je materni jezik skoraj vseh Zelenortskih otokov. Nacionalna ustava zahteva ukrepe za njeno enakovrednost s portugalščino.] V kreolščini obstaja veliko literature, zlasti v santiaški in são vicentski kreolščini. Kriolu pridobiva na ugledu od osamosvojitve države od Portugalske. Razlike med oblikami jezika znotraj otokov so bile glavna ovira pri standardizaciji jezika. Nekateri so se zavzemali za razvoj dveh standardov: severnega standarda, osredotočenega na são vicentsko kreolščino, in južnega standarda, osredotočenega na santiaško kreolščino. Manuel Veiga, jezikoslovec in minister za kulturo Zelenortskih otokov, je glavni zagovornik uradizacije in standardizacije krioluja.<ref>Amado, Abel D. (2015), [https://hdl.handle.net/2144/15999 The Illegible State in Cape Verde: Language Policy and the Quality of Democracy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230215080232/https://open.bu.edu/handle/2144/15999 |date=15 February 2023 }}, Boston University, a thesis submitted in partial fulfilment of the requirements for the degree of Doctor of Philosophy.</ref> == Gospodarstvo == [[File:Cabo Verde Airlines, D4-CCF, Boeing 757-236 (49587833096).jpg|thumb|Cabo Verde Airlines, nacionalni letalski prevoznik Zelenortskih otokov, prej znan kot TACV]] [[File:CV-praia-in der avenida cabral.jpg|thumb|right|Avenija Cabral, eden glavnih simbolov razvoja Zelenortskih otokov]] Zelenortski otoki so zaradi svoje izjemne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskih razmer kljub pomanjkanju naravnih virov deležni mednarodnega priznanja, saj jim druge države in mednarodne organizacije pogosto zagotavljajo razvojno pomoč. Od leta 2007 jih ZN uvršča med države v razvoju in ne med najmanj razvite države. Zelenortski otoki imajo malo naravnih virov. Le pet od desetih glavnih otokov (Santiago, Santo Antão, São Nicolau, Fogo in Brava) običajno podpira znatno kmetijsko proizvodnjo,<ref>See Carlos Ferreira Couto, ''Incerteza, adaptabilidade e inovação na sociedade rural da Ilha de Santiago de Cabo Verde'', Lisbon: Fundação Galouste Gulbenkian, 2010</ref> več kot 90 % vse porabljene hrane pa se uvozi. Med mineralne vire spadajo [[sol]], [[pucolana]] (vulkanska kamnina, ki se uporablja pri proizvodnji cementa) in [[apnenec]].<ref name=bn /> Majhno število vinarn, ki proizvajajo vina v portugalskem slogu, se je tradicionalno osredotočalo na domači trg, vendar so v zadnjem času dosegle nekaj mednarodnega priznanja. Gospodarstvo je usmerjeno v storitve, saj trgovina, promet in javne storitve predstavljajo več kot 70 % BDP. Čeprav skoraj 35 % prebivalstva živi na podeželju, kmetijstvo in ribištvo prispevata le približno 9 % BDP. Lahka industrija predstavlja večino preostalega. Rib in školjk je veliko, majhne količine pa se izvažajo. Zelenortski otoki imajo hladilnice in zamrzovalnice ter obrate za predelavo rib v Mindelu, Praii in na Salu. Izseljenci Zelenortskih otokov prispevajo k domačemu gospodarstvu približno 20 % BDP prek nakazil. Kljub temu, da ima država malo naravnih virov in je polpuščava, ima najvišji življenjski standard v regiji in je privabila na tisoče priseljencev različnih narodnosti. Od leta 1991 vlada izvaja tržno usmerjeno gospodarsko politiko, vključno z odprtim sprejemom tujih vlagateljev in daljnosežnim programom privatizacije. Kot glavne razvojne prednostne naloge je določila spodbujanje tržnega gospodarstva in zasebnega sektorja; razvoj turizma, lahke industrije in ribištva; ter razvoj prometnih, komunikacijskih in energetskih objektov. Med letoma 1994 in 2000 je bilo opravljenih ali načrtovanih približno 407 milijonov dolarjev tujih naložb, od tega 58 % v turizem,<ref>See now Brígida Rocha Brito and others, ''Turismo em Meio Insular Africano: Potencialidades, constrangimentos e impactos'', Lisbon: Gerpress, 2010</ref> 17 % v industrijo, 4 % v infrastrukturo in 21 % v ribištvo in storitve. Leta 2011 je bila na štirih otokih zgrajena [[vetrna elektrarna]], ki oskrbuje državo s približno 30 % električne energije.<ref>{{cite web |url=http://www.infracoafrica.com/news.asp?id=11 |title=Turbines arrive for ground-breaking wind farm in Africa&nbsp;– InfraCo Limited |website=Infracoafrica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20120611092910/http://www.infracoafrica.com/news.asp?id=11 |archive-date=11 June 2012}}</ref> Zelenortski otoki so kot gostitelji Regionalnega centra za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost ECOWAS, odprtega leta 2010, načrtovali, da bodo dali zgled in do leta 2025 postali v celoti odvisni od obnovljivih virov energije. Ta politika je bila skladna z vrsto dokumentov, sprejetih leta 2015, ki so utirali pot bolj trajnostnemu razvoju, vključno z agendo preobrazbe Zelenortskih otokov do leta 2030, njihovim nacionalnim načrtom za obnovljivo energijo in strategijo za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in odpornostjo na podnebne spremembe. Dve leti pozneje je sledil strateški načrt za trajnostni razvoj za obdobje 2017–2021.[64] Od takrat so Zelenortski otoki ta cilj prestavili in si prizadevali, da bi do leta 2030 50 % energije proizvedli iz obnovljivih virov, do leta 2050 pa 100 %.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.cnn.com/videos/business/2020/01/31/cape-verde-renewable-energy-africa-mpa.cnn |title=Cape Verde races to rely solely on renewable energy |date=2020-02-01 |last= |first= |last2= |first2= |last3= |language=en |access-date=2026-01-01 |via=CNN Business}}</ref> Brezposelnost se hitro zmanjšuje in država je na dobri poti, da doseže večino razvojnih ciljev tisočletja ZN – vključno s prepolovitvijo ravni revščine iz leta 1990. Leta 2007 so se Zelenortski otoki pridružili Svetovni trgovinski organizaciji (STO), leta 2008 pa je država iz najmanj razvite države (LDC) prešla v državo s srednjim dohodkom (MIC).<ref>{{cite web |url=http://www.mfw4a.org/cape-verde/cape-verde-financial-sector-profile.html |title=MFW4A |website=MFW4A |access-date=31 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110513110352/http://www.mfw4a.org/cape-verde/cape-verde-financial-sector-profile.html |archive-date=13 May 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://data.worldbank.org/country/cape-verde |title=Cabo Verde – Data |publisher=World Bank |access-date=22 August 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811164323/http://data.worldbank.org/country/cape-verde |archive-date=11 August 2011 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki imajo pomembno sodelovanje s Portugalsko na vseh ravneh gospodarstva, zaradi česar je svojo valuto najprej vezala na portugalski eskudo, leta 1999 pa na evro. 23. junija 2008 so Zelenortski otoki postali 153. članica WTO.<ref>{{cite web |url=http://www.wto.org/english/news_e/news08_e/acc_capverde_june08_e.htm |title=Cape Verde to join WTO on 23 July 2008 |publisher=WTO News |access-date=4 July 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080708091440/http://www.wto.org/english/news_e/news08_e/acc_capverde_june08_e.htm |archive-date=8 July 2008 |url-status=live}}</ref> V začetku januarja 2018 je vlada napovedala, da se bo minimalna plača zvišala z 11.000 CVE (118 EUR) na mesec, kar je začelo veljati sredi januarja 2018.<ref>{{cite news |title=Governo vai aumentar salário mínimo nacional de 11 para 13 mil escudos |url=http://asemana.publ.cv/?Governo-vai-aumentar-salario-minimo-nacional-de-11-para-13-mil-escudos |date=6 January 2018 |newspaper=A Semana |language=pt |access-date=8 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108142029/http://asemana.publ.cv/?Governo-vai-aumentar-salario-minimo-nacional-de-11-para-13-mil-escudos |archive-date=8 January 2018 |url-status=dead}}</ref> Skupna dodelitev Evropske komisije za obdobje 2008–2013, predvidena za Zelenortske otoke za reševanje »zmanjševanja revščine, zlasti na podeželju in v primestnih območjih, kjer ženske vodijo gospodinjstva, ter dobrega upravljanja«, znaša 54,1 milijona EUR.<ref>{{cite web |url=http://ec.europa.eu/europeaid/where/acp/country-cooperation/cape-verde/cape-verde_en.htm |title=European Commission |publisher=Ec.europa.eu |date=21 December 2012 |access-date=28 March 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130430214342/http://ec.europa.eu/europeaid/where/acp/country-cooperation/cape-verde/cape-verde_en.htm |archive-date=30 April 2013}}</ref> Strateška lega Zelenortskih otokov na križišču srednjeatlantskih zračnih in morskih poti se je okrepila z znatnimi izboljšavami v pristanišču Mindelo (Porto Grande) in na mednarodnih letališčih Sal in Praia. Mednarodno letališče Aristides Pereira je bilo odprto leta 2007, letališče Cesária Évora pa leta 2009. Ladjedelniški obrati v Mindelu so bili odprti leta 1983. Glavni pristanišči sta Mindelo in Praia, vendar imajo vsi drugi otoki manjše pristaniške objekte. Poleg mednarodnega letališča na Salu so bila letališča zgrajena na vseh naseljenih otokih. Vsa letališča razen letališč na Bravi in ​​Santo Antãu imajo redne zračne povezave. Arhipelag ima 3050 km cest, od katerih je 1010 km asfaltiranih, večina pa je tlakovanih. == Kultura == [[File:Chã das Caldeiras-Musiciens.jpg|thumb|Zelenortski otoki so zelo glasbeno ljudstvo; skupina Chã das Caldeiras je primer tega]] [[File:Cesária Évora (3).jpg|thumb|left|[[Cesária Évora]], pevka iz Zelenortskih otokov]] Za kulturo Zelenortskih otokov je značilna mešanica afriških in evropskih elementov, medtem ko sta jezik in religija evropskega izvora, številni drugi vidiki, kot sta ples in glasba, pa so edinstvena mešanica kulturne dediščine obeh različnih celin. Zelenortski prebivalci so znani po svoji muzikalnosti, ki jo dobro izražajo priljubljene prireditve, kot je karneval v Mindelu. Zelenortska glasba vključuje »afriške, portugalske in brazilske vplive«.<ref name=manuel>{{cite book |author=Peter Manuel |url=https://archive.org/details/popularmusicsofn0000manu |url-access=registration |pages=[https://archive.org/details/popularmusicsofn0000manu/page/95 95]–97 |title=Popular Musics of the Non-Western World |year=1988 |publisher=Oxford University Press |location=New York |access-date=19 November 2014 |isbn=978-0-19-506334-9}}</ref> Nacionalna glasba je ''morna'', melanholična in lirična pesemska oblika, ki se običajno poje v zelenortski kreolščini. Najbolj priljubljen glasbeni žanr po ''morni'' je ''coladeira'', sledita ji ''funaná'' in ''batuque''. [[Cesária Évora]] je bila najbolj znana zelenortska pevka na svetu, znana kot ''bosonoga diva'', ker je rada nastopala bosa na odru. Imenovali so jo tudi ''kraljica Morne''<ref>{{Cite news |last=Pareles |first=Jon |date=2011-12-19 |title=Cesária Évora, Singer From Cape Verde, Dies at 70 (Published 2011) |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2011/12/19/arts/music/cesaria-evora-morna-singer-from-cape-verde-dies.html |access-date=2021-01-13 |issn=0362-4331 |archive-date=19 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111219234208/http://www.nytimes.com/2011/12/19/arts/music/cesaria-evora-morna-singer-from-cape-verde-dies.html |url-status=live }}</ref> v nasprotju z njenim stricem Bano, ki so ga imenovali ''kralj Morne''. Izkušnje zelenortske diaspore se odražajo v številnih umetniških in kulturnih izrazih, kot je Évorina pesem ''Sodade''.<ref>{{Cite web |last=Kimeria |first=Ciku |date=13 April 2019 |title=Cesaria, the unlikely heroine for the country that treasures her indomitable spirit |url=https://qz.com/africa/1594655/cesaria-evoras-cape-verde-musical-legacy-lives-on/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190414140414/https://qz.com/africa/1594655/cesaria-evoras-cape-verde-musical-legacy-lives-on/ |archive-date=14 April 2019 |access-date=7 September 2019 |website=Quartz Africa}}</ref> Med drugimi pevkami so Sara Tavares, Lura in Mayra Andrade. Drug velik predstavnik tradicionalne glasbe Zelenortskih otokov je bil Antonio Vicente Lopes, bolj znan kot Travadinha in Ildo Lobo, ki je umrl leta 2004. Hiša kulture v središču mesta Praia se v njegovo čast imenuje Hiša kulture Ildo Lobo. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cape Verde}} {{Wikivoyage|Cape Verde}} * {{Official website|https://www.governo.cv/}}, Government of Cape Verde * [http://www.capeverdebreaks.com Klima] {{ikona en}} * [http://www.capeverdebreaks.com/gallery.html Cape Verde Photos] {{ikona en}} * [http://cape-verde-tourism.blogspot.com Zelenortski otoki - ''Morabeza''] {{ikona en}} * [http://www.BoaVistaCV.com Zelenortski otoki - otok Boa Vista] {{West Africa}} {{CPLP}} {{Države AU}} [[Kategorija:Makaronezija]] [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Zelenortski otoki|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] {{normativna kontrola}} mqd3jjacyu1t0f71gnv9r0538d165bf 6660572 6660555 2026-04-16T23:05:52Z JozefD 5744 6660572 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''República de Cabo Verde'' |conventional_long_name = Republika Zelenortski otoki |common_name = Zelenortski otoki |image_flag = Flag of Cape Verde.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Cape_Verde.svg |symbol_type = Državni emblem |image_map = LocationCapeVerde.svg |national_anthem = ''Cântico da Liberdade'' |official_languages = [[portugalščina]] |regional_languages = [[zelenortska kreolščina]] |capital = [[Praia]] |latd=14 |latm=55 |latNS=N |longd=23 |longm=31 |longEW=W |largest_city = glavno mesto |government_type = [[republika]] |leader_title1 = predsednik |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name1 = José Maria Neves |leader_name2 = Ulisses Correia e Silva |area_rank = 172. |area_magnitude = 1 E9 |area_km2 = 4033 |percent_water = zanemarljivo |population_census = 491.233<ref name="census">{{cite web |title=CENSO 2021 |url=https://ine.cv/ine_censos_quadros_category/censo-2021/ |website=Instituto Nacional de Estatística (INE) Cabo Verde |access-date=17 November 2025 }}</ref> |population_census_year = 2021 |population_density = 130 |population_density_rank = 172. |demonym = Zelenortčan | GDP_PPP = {{increase}} $5,717 mrd<ref name="IMFWEO.CV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=624,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Cape Verde) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=26 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_rank = 170. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $9909<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 125. | GDP_nominal = {{increase}} $2,598 mrd<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_rank = 181. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4502<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 117. |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Portugalska|Portugalske]] |established_event1 = priznana |established_date1 = 5. julija 1975 | Gini_year = 2015 | Gini_change = decrease<!-- increase/decrease/steady --> | Gini = 42,4 | Gini_ref = <ref name="gini-index">{{cite web |title=GINI index |url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?order=wbapi_data_value_2002+wbapi_data_value+wbapi_data_value-last&sort=asc&page=2 |publisher=World Bank |access-date=16 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131220051710/http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?order=wbapi_data_value_2002+wbapi_data_value+wbapi_data_value-last&sort=asc&page=2 |archive-date=20 December 2013 |url-status=live}}</ref> | Gini_rank = | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI = 0,668 | HDI_ref = <ref>{{Cite web |date= 26 May 2025 |title=Human Development Report 2023/2024 |url= https://hdr.undp.org/data-center/specific-country-data#/countries/CPV|access-date=25 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 135. |currency = [[zelenortski eskudo]] |currency_code = CVE |country_code = |time_zone = [[Zelenortski čas|CVT]] |utc_offset = -1 |time_zone_DST = ne upoštevajo |utc_offset_DST = -1 |cctld = [[.cv]] |calling_code = 238 |footnotes = }} '''Zelenortski otoki''' {{efn|{{IPAc-en|audio=En-Cape Verde.ogg|ˈ|v|ɜːr|d|(|i|)}} ali '''Cabo Verde''',{{efn|{{IPAc-en|audio=En-Cabo Verde-pronunciation.ogg|ˌ|k|ɑː|b|oʊ|_|ˈ|v|ɜːr|d|eɪ}}, {{IPAc-en|ˌ|k|æ|b|oʊ|_|-}}, {{IPA|pt|ˈkabu ˈveɾdɨ|label=local}}}}{{efn|{{langx|kea|Kabu Verdi|label=Cape Verdean Creole}}}} uradno '''Republic of Cabo Verde''',{{efn|{{langx|pt|República de Cabo Verde}}}}, uradno '''Republika Zelenortski otoki''' so [[suverenost|suverena]] [[republika]] na [[otočje|otočju]] [[Makaronezija|Makaronezijske]] [[ekoregija|ekoregije]] Severnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] ob zahodni obali [[Afrika|Afrike]]. Sestavlja jo deset vulkanskih otokov s skupno površino približno 4033 kvadratnih kilometrov.<ref name="NameNatGeo">{{cite magazine |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2013/12/131212-maps-cabo-verde-cartography-science-cape-verde-africa/ |title=Cape Verde Gets New Name: 5 Things to Know About How Maps Change |author=Tanya Basu |magazine=National Geographic |date=12 December 2013 |access-date=12 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213044150/http://news.nationalgeographic.com/news/2013/12/131212-maps-cabo-verde-cartography-science-cape-verde-africa/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=dead}}</ref> Ti otoki ležijo med 600 in 850 kilometri zahodno od [[Zeleni rt|Cap-Verta]] v [[Senegal]]u, najzahodnejše točke celinske Afrike, po kateri so tudi poimenovani.<ref>{{Cite web |date=2025-10-14 |title=Cabo Verde {{!}} Capital, Map, Language, People, & Portugal {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde |access-date=2025-10-15 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Zelenortski otoki so del ekoregije Makaronezija, skupaj z [[Azori]], [[kanarski otoki|Kanarskimi otoki]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Ilhas Selvagens]]. Otočje je bilo nenaseljeno do 15. stoletja, ko so se na otoke naselili portugalski raziskovalci in ustanovili eno prvih evropskih naselij v tropih. Zaradi strateške lege je imelo pomembno vlogo v transatlantski trgovini s sužnji v 16. in 17. stoletju; otoki so doživeli hitro gospodarsko rast, ki jo je poganjala trgovina z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino in zlato. Do sredine 19. stoletja so povečana tuja konkurenca, vztrajna suša in upad trgovine s sužnji povzročili gospodarski upad in izseljevanje. Zelenortski otoki so si postopoma opomogli kot pomembno trgovsko središče in postajališče za glavne ladijske poti. Zelenortski otoki so postali neodvisni leta 1975. Od začetka 1990-ih so stabilna predstavniška demokracija in ostajajo ena najbolj razvitih in demokratičnih držav v Afriki. Zaradi pomanjkanja naravnih virov je njihovo razvijajoče se gospodarstvo večinoma usmerjeno v storitve, z vse večjim poudarkom na turizmu in tujih naložbah. S približno 491.233 prebivalci[5] (od leta 2021) so Zelenortski otoki med najmanj naseljenimi državami v Afriki. Prebivalci Zelenortskih otokov svoje prednike iščejo predvsem v zahodnoafriškem prebivalstvu, z dodatnimi prispevki zgodnjih portugalskih naseljencev in drugih skupin, ki so na otoke prišle v času Atlantika. Po vsem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike in na Portugalskem, obstaja precejšnja diaspora, ki številčno precej presega prebivalce na otokih. Zelenortski otoki so članica Afriške unije. Uradni jezik je [[portugalščina]], priznani nacionalni jezik pa je [[zelenortska kreolščina]] (''crioulo''), ki jo govori velika večina prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 2021 so bili najbolj naseljeni otoki Santiago (269.370) – kjer je glavno in največje mesto države, Praia – São Vicente (74.016), Santo Antão (36.632), Fogo (33.519) in [[Sal]] (33.347). Največja mesta so [[Praia]] (137.868), [[Mindelo]] (69.013), [[Espargos]] (24.500) in [[Assomada]] (21.297).<ref>{{Cite web |title=Cape Verde: Islands, Municipalities, Cities & Urban Localities - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=http://www.citypopulation.de/en/capeverde/ |access-date=2024-02-07 |website=www.citypopulation.de}}</ref> == Etimologija == Država je dobila ime po polotoku ''Cap-Vert'' ([[Zeleni rt]]) na senegalski obali.<ref>Lobban, [https://books.google.com/books?id=K8KA40g7vnQC&pg=PA4 p. 4] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160125001356/https://books.google.com/books?id=K8KA40g7vnQC&pg=PA4 |date=25 January 2016 }}</ref> Ime ''Cap-Vert'' pa izvira iz portugalskega jezika ''Cabo Verde'' ('zeleni rt'), ki so mu ga leta 1444, nekaj let preden so naleteli na otoke, dali portugalski raziskovalci. Leta 2013 je delegacija države [[Združeni narodi|Združene narode]] obvestila, da se za uradne namene uporablja samo ''Cabo Verde'' (Zelenortski otoki) in nobenih drugih prevodov.<ref>{{cite web |title=Cabo Verde põe fim à tradução da sua designação oficial |url=http://www.panapress.com/Cabo-Verde-poe-fim-a-traducao-da-sua-designacao-oficial--3-885656-47-lang4-index.html |date=31 October 2013 |access-date=17 December 2013 |publisher=Panapress |language=pt |trans-title=Cabo Verde puts an end to translation of its official designation |archive-url=https://web.archive.org/web/20131217224228/http://www.panapress.com/Cabo-Verde-poe-fim-a-traducao-da-sua-designacao-oficial--3-885656-47-lang4-index.html |archive-date=17 December 2013 |url-status=live}}</ref> == Zgodovina == [[File:Insulae Capitis viridis-1598.jpg|thumb|upright=1.15|''Insulae Capitis Viridis'' (1598), ki prikazuje Zelenortske otoke]] Otočje je nastalo pred približno 40–50 milijoni let v [[eocen]]ski dobi. Pred prihodom Evropejcev so bili Zelenortski otoki nenaseljeni.<ref>{{cite web |title=Cabo Verde – Cultural life |url=https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde/Cultural-life#ref516606 |website=Encyclopedia Britannica |language=en |quote=Čeprav ni prepričljivih dokazov, da so bili otoki naseljeni pred prihodom Portugalcev, obstajajo argumenti za obiske Feničancev, Mavrov in Afričanov v prejšnjih stoletjih. |access-date=17 May 2021 |archive-date=17 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517175902/https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde/Cultural-life#ref516606 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Cape Verde, Country on the West Coast of Africa {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/place/cape-verde-country-west-coast-africa |website=South Africa History Online |quote=Zgodnja naselitev Zelenortskih otokov s strani arabskih in afriških ribičev je bila povezana le z ustnim izročilom in ostaja del mitoloških zgodb o nastanku otočja. Na splošno velja, da so bili otoki nenaseljeni, ko so se leta 1456 prvič izkrcali Portugalci. |access-date=17 May 2021 |archive-date=17 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517191416/https://www.sahistory.org.za/place/cape-verde-country-west-coast-africa |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |last1=Halter |first1=Marilyn |editor1-last=Barkan |editor1-first=Elliott Robert |title=Immigrants in American History: Arrival, Adaptation, and Integration, Volume 1 |date=2013 |publisher=ABC-CLIO Publisher |page=269 |url=https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |chapter=Cape Verdeans and Cape Verdean Americans, 1870–1940 |isbn=978-1-59884-219-7 |quote=Čeprav zelenortska folklora vključuje zgodbe o izkrcanjih arabskih in afriških ribičev, preden so sredi petnajstega stoletja portugalski mornarji opazili otočje, se večina zgodovinarjev strinja, da je bilo nenaseljeno, ko so se tam začeli naseljevati Portugalci. |access-date=17 May 2021 |archive-date=7 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230807060425/https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |url-status=live }}</ref> Odkrili so jih genovski in portugalski pomorščaki okoli leta 1456. Po portugalskih uradnih zapisih<ref>''Carta regia'' (royal letter) of 19 September 1462</ref> je prva odkritja opravil v Genovi rojeni [[António de Noli]], ki ga je kralj [[Alfonz V. Portugalski]] pozneje imenoval za guvernerja Zelenortskih otokov. Drugi pomorščaki, ki so omenjeni kot tisti, ki so prispevali k odkritjem na Zelenortskih otokih, so [[Diogo Dias]], [[Diogo Afonso]], Benečan [[Alvise Cadamosto]] in [[Diogo Gomes]] (ki je spremljal Antónia de Nolija na njegovem raziskovalnem potovanju in je trdil, da je bil prvi, ki je pristal na Santiagu in prvi, ki je ta otok poimenoval). Leta 1462 so portugalski naseljenci prispeli na otok [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]] in ustanovili naselje, ki so ga poimenovali Ribeira Grande. Danes se imenuje Cidade Velha ('Staro mesto'), da se loči od Ribeira Grande. Prvotna Ribeira Grande je bila prvo stalno evropsko naselje v tropih.<ref name="bn">[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2835.htm Cape Verde background note] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190604183534/https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2835.htm |date=4 June 2019 }} . United States Department of State (July 2008).</ref> V 16. stoletju je arhipelag cvetel zaradi atlantske trgovine s sužnji. Pirati so občasno napadali portugalska naselja. [[Francis Drake]], angleški zasebnik, je leta 1585, ko je bila del Iberske unije, dvakrat izropal Ribeiro Grande.<ref name=bn /> Po francoskem napadu leta 1712 je mesto izgubilo na pomenu v primerjavi z bližnjo [[Praia|Praio]], ki je leta 1770 postala glavno mesto.<ref name=bn /> Upad trgovine s sužnji v 19. stoletju je povzročil gospodarsko krizo. Zgodnja blaginja Zelenortskih otokov je počasi izginila. Vendar pa je lega otokov ob srednjeatlantskih ladijskih poteh Zpostala idealna lokacija za oskrbovanje ladij. Zaradi odličnega pristanišča je [[Mindelo]], ki je na otoku [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]], postal pomembno trgovsko središče. Diplomat Edmund Roberts je leta 1832 obiskal Zelenortske otoke.<ref name=Roberts>{{cite book |last=Roberts |first=Edmund |title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat |year=1837 |publisher=Harper & Brothers |location=New York |page=17 |url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/ |access-date=10 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109011955/http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/ |archive-date=9 November 2013 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki so bili prva postaja na potovanju [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] z ladjo HMS ''Beagle'' leta 1832.<ref>[[s:en:Journal of researches into the natural history and geology of the countries visited during the voyage of H.M.S. Beagle round the world/Chapter 1|Journal of researches into the natural history and geology of the countries visited during the voyage of HMS ''Beagle'' round the world – Chapter 1 at Wikisource, top part]]</ref> [[File:Garthpool SLV AllanGreen.jpg|thumb|upright=1.15|Škotska ladja ''Garthpool'' za prevoz žita, ki se je leta 1928 razbila pri otoku Boa Vista]] Zaradi malo naravnih virov in nezadostnih trajnostnih naložb Portugalcev so bili državljani vse bolj nezadovoljni s kolonialnimi gospodarji, ki lokalnim oblastem niso hoteli zagotoviti večje avtonomije. Leta 1951 je Portugalska spremenila status Zelenortskih otokov iz kolonije v čezmorsko provinco, da bi zajezila naraščajoči nacionalizem. Leta 1956 sta [[Amílcar Cabral]] in skupina rojakov Zelenortskih otokov in Gvinejcev organizirala (v Portugalski Gvineji) tajno Afriško stranko za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov (PAIGC).<ref name=bn /> Zahtevala je izboljšanje gospodarskih, socialnih in političnih razmer na Zelenortskih otokih in v Portugalski Gvineji ter je bila osnova gibanja za neodvisnost obeh narodov. Leta 1960 je PAIGC preselila svoj sedež v [[Conakry]] v [[Gvineja|Gvineji]] in leta 1961 začela oborožen upor proti Portugalski. Sabotaže so sčasoma prerasle v vojno v Portugalski Gvineji, v kateri se je 10.000 vojakov PAIGC, ki jih je podpiral sovjetski blok, spopadlo s 35.000 portugalskimi in afriškimi vojaki. Do leta 1972 je PAIGC kljub prisotnosti portugalskih čet nadzoroval velik del Portugalske Gvineje, vendar organizacija ni poskušala ovirati portugalskega nadzora na Zelenortskih otokih. Portugalska Gvineja je leta 1973 razglasila neodvisnost, leta 1974 pa ji je bila podeljena ''de iure'' neodvisnost. Gibanje za neodvisnost, ki ga je prvotno vodil Amílcar Cabral, ki je bil umorjen leta 1973, se je preneslo na njegovega polbrata Luísa Cabrala in doseglo vrhunec v neodvisnosti otočja leta 1975. === Neodvisnost === Po revoluciji aprila 1974 na Portugalskem je PAIGC postal aktivno politično gibanje na Zelenortskih otokih. Decembra 1974 sta PAIGC in Portugalska podpisala sporazum, ki je določal prehodno vlado, sestavljeno iz Portugalcev in Zelenortskih otokov. 30. junija 1975 so Zelenortski otoki izvolili narodno skupščino, ki je 5. julija 1975 prejela listine o neodvisnosti od Portugalske.<ref name=bn /> PAIGC je Zelenortskim otokom vladala kot enopartijski državi do leta 1990. 2. februarja 2024 so Zelenortski otoki postali tretja afriška država, brez [[malarija|malarije]].<ref>{{cite web |title=WHO certifies Cabo Verde as malaria-free, marking a historic milestone in the fight against malaria |url=https://www.who.int/news/item/12-01-2024-who-certifies-cabo-verde-as-malaria-free--marking-a-historic-milestone-in-the-fight-against-malaria |website=www.who.int |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Zelenortskih otokov}} [[File:Topographic map of Cape Verde-en.svg|thumb|Topografski zemljevid Zelenortskih otokov]] [[File:Cape Verde.2010-11-23.250m-per-px.jpg|thumb|Satelitska fotografija Zelenortskih otokov, 2010]] Otočje Zelenortskih otokov leži v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], približno 570 kilometrov od zahodne obale afriške celine, blizu [[Senegal]]a, [[Gambija|Gambije]] in [[Mavretanija|Mavretanije]], ter je del ekoregije [[Makaronezija]]. Leži med zemljepisnima širinama 14° in 18° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 22° in 26° zahodne zemljepisne dolžine. Država je skupek desetih otokov (devet naseljenih) in osmih otočkov v obliki podkve,<ref name="pc">{{cite web |url=http://www.peacecorps.gov/welcomebooks/cvwb655.pdf |title=The Peace Corps Welcomes You to Cape Verde |publisher=Peace Corps |date=April 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170427225315/http://files.peacecorps.gov/manuals/welcomebooks/cvwb655.pdf |archive-date=27 April 2017 |url-status=dead}} ''This article incorporates text from this source, which is in the [[public domain]].''</ref> ki predstavljajo površino 4033 km². Otoki so prostorsko razdeljeni v dve skupini: *Otoki Barlavento (privetrni otoki): [[Santo Antão, Zelenortski otoki|Santo Antão]], [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]], Santa Luzia, [[São Nicolau, Zelenortski otoki|São Nicolau]], [[Sal]], Boa Vista in *Otoki Sotavento (zavetrni otoki): [[Maio, Zelenortski otoki|Maio]], [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]], [[Fogo, Zelenortski otoki|Fogo]], [[Brava, Zelenortski otoki|Brava]]. Največji otok, tako po velikosti kot po številu prebivalcev, je Santiago, kjer je glavno mesto države, Praia, glavna urbana aglomeracija v arhipelagu. Sal, Boa Vista in Maio so precej ravni, peščeni in suhi; drugi otoki so na splošno bolj skalnati z več vegetacije. === Fizična geografija in geologija === Geološko so otoki sestavljeni predvsem iz [[magmatske kamnine|magmatskih kamnin]], pri čemer vulkanske strukture in piroklastični ostanki predstavljajo večino celotne prostornine arhipelaga. Vulkanske in plutonske kamnine so izrazito bazične; arhipelag je sodno-alkalna petrografska provinca s petrološkim zaporedjem, podobnim tistemu na drugih makaronezijskih otokih. Otoki ležijo na batimetričnem valu, znanem kot ''dvig Zelenortskih otokov''.<ref>R. Ramalho et al., 2010</ref> Dvig je eden največjih izboklin v svetovnih oceanih, ki se dviga 2,2 kilometra v polkrožnem območju 1200 km², povezanem z dvigom geoida.<ref name="Pim et al., 2008, p.422" /> Magnetne anomalije, odkrite v bližini arhipelaga, kažejo, da strukture, ki tvorijo otoke, segajo 125–150 milijonov let nazaj: otoki so stari od 8 milijonov (na zahodu) do 20 milijonov let (na vzhodu).<ref name="Pim et al., 2008, p.422">Pim et al., 2008, p. 422</ref> Najstarejše izpostavljene kamnine so na Maiu in severnem polotoku Santiago in so blazinaste lave, stare 128–131 milijonov let. Prva faza vulkanizma na otokih se je začela v zgodnjem [[miocen]]u in dosegla vrhunec ob koncu tega obdobja, ko so otoki dosegli svoje največje velikosti. Zgodovinski vulkanizem (znotraj človeške naselitve) je bil omejen na [[Fogo, zelenortski otoki|Fogo]].<ref>{{cite book |last1=Carracedo |first1=Juan Carlos |last2=Troll |first2=Valentin R. |title=Encyclopedia of Geology |chapter=North-East Atlantic Islands: The Macaronesian Archipelagos |date=2021 |pages=674–699 |doi=10.1016/b978-0-08-102908-4.00027-8 |isbn=978-0-08-102909-1 }}</ref> [[Pico do Fogo]], največji aktivni [[vulkan]] v regiji, je izbruhnil leta 2014. Ima [[kaldera|kaldero]] s premerom osem kilometrov, katere rob je na nadmorski višini 1600 metrov, notranji stožec pa se dviga na 2829 metrov nadmorske višine. Kaldera je nastala zaradi posedanja po delnem izbruhu magmatske komore vzdolž valjastega stebra znotraj magmatske komore (na globini 8 kilometrov). Na Salu in Maiu najdemo obsežne slane ravnice.<ref name="pc" /> Na Santiagu, Santo Antãu in São Nicolauu se sušna pobočja ponekod umaknejo poljem sladkornega trsa ali plantažam banan, ki se razprostirajo ob vznožju visokih gora. Oceanske pečine so nastale zaradi katastrofalnih zemeljskih plazov.<ref>{{Citation |last=Le Bas |first=T.P. |chapter=Slope Failures on the Flanks of Southern Cape Verde Islands |editor-last=Lykousis, Vasilios |title=Submarine mass movements and their consequences: 3rd international symposium |publisher=Springer |date=2007 |isbn=978-1-4020-6511-8}}</ref> <gallery> File:Calhau.jpg|Plaža Calhau, z Monte Verde v ozadju, na [[São Vicente, Zelenortski otoki]] File:Estr. Baía das Gatas - Calhau, Cape Verde - panoramio (1).jpg|Podeželje v Estrada Baía das Gatas File:Boa Vista IMG 3886 25.jpg|Plaža vzhodno od Curral Velha, Boa Vista [[File:Ribeira Principal (1).jpg|thumb|Majhna dolina (ali ''dale'') Principala, Santiago </gallery> === Podnebje === Podnebje Zelenortskih otokov je milejše od podnebja afriške celine, ker okoliško morje uravnava temperature, hladni atlantski tokovi pa ustvarjajo sušno ozračje. Nasprotno pa otoki ne prejemajo vzponov (hladnih tokov), ki vplivajo na zahodnoafriško obalo, zato je temperatura zraka nižja kot v Senegalu, morje pa je toplejše. Zaradi reliefa nekaterih otokov, kot je Santiago s strmimi gorami, imajo lahko otoki orografsko povzročene padavine, ki omogočajo rast bogatih gozdov in bujne vegetacije, kjer vlažen zrak kondenzira in prepoji rastline, skale, zemljo, hlode, mah itd. Na višjih otokih in nekoliko bolj vlažnih otokih je podnebje primerno za razvoj suhih monsunskih gozdov in lovorovih gozdov. Zelenortski otoki ležijo v ekoregiji suhih gozdov Zelenortskih otokov.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E. M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=David |last29=Birch |first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan |last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |year=2017 |pages=534–545 |doi=10.1093/biosci/bix014 |pmid=28608869 |pmc=5451287}}</ref> Povprečne temperature se gibljejo od 22 °C februarja do 27 °C septembra.<ref name="inmg">{{cite web |title=Normais Climatológicas |url=https://www.inmg.gov.cv/index.php/servicos/servicos-climaticos |website=www.inmg.gov.cv |access-date=28 May 2021 |language=pt-pt |archive-date=29 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201229191802/https://www.inmg.gov.cv/index.php/servicos/servicos-climaticos |url-status=live }}</ref> Zelenortski otoki so del sahelskega polsušnega pasu, ki se ne more primerjati z ravnijo padavin v bližnji Zahodni Afriki. Med avgustom in oktobrom dežuje neenakomerno, s pogostimi kratkimi močnimi nalivi. [[Puščava]] je običajno opredeljena kot teren, ki prejme manj kot 250 mm letnih padavin. Skupna količina padavin v Salu, ki znaša 145 mm, potrjuje to klasifikacijo. Večina letnih padavin pade septembra.<ref name="inmg" /> Zaradi redkega pojavljanja padavin, kjer ni gorato, je pokrajina tako sušna, da je manj kot dva odstotka obdelovalne.<ref>{{cite book |last1=Halter |first1=Marilyn |editor1-last=Barkan |editor1-first=Elliott Robert |title=Immigrants in American History: Arrival, Adaptation, and Integration, Volume 1 |date=2013 |publisher=ABC-CLIO Publisher |page=269 |url=https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |chapter=Cape Verdeans and Cape Verdean Americans, 1870–1940 |isbn=978-1-59884-219-7 |quote=Veriga Zelenortskih otokov ... je bila poimenovana po najzahodnejši konici celinske Afrike, Zelenortskih otokih, in[,] čeprav izraz "Verde" (zeleno) daje vtis bujne in zelene pokrajine, nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Otoki so v bistvu pomorski podaljšek suhega in prašnega polpuščavskega območja [[Sahel]], teren pa je tako suh in gorat, da je manj kot 2 odstotka zemlje primernega za kmetovanje. |access-date=17 May 2021 |archive-date=7 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230807060425/https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |url-status=live }}</ref> Arhipelag lahko razdelimo na štiri široke ekološke cone – sušno, polsušno, subhumidno in vlažno, glede na nadmorsko višino in povprečno letno količino padavin, ki se giblje od manj kot 100 milimetrov na sušnih območjih obale, kot je Deserto de Viana (67 milimetrov v Sal Reiu) do več kot 1000 milimetrov v vlažnem gorovju. Večina padavin je posledica kondenzacije oceanske meglice. Na nekaterih otokih, kot je Santiago, je bolj vlažno podnebje v notranjosti in na vzhodni obali v nasprotju s suhim podnebjem na južni/jugozahodni obali. [[Orkan]]i, ki se širijo na zahodno poloblo, imajo pogosto zgodnje začetke v bližini Zelenortskih otokov. Ti orkani na Zelenortskih otokih lahko postanejo zelo intenzivni, ko prečkajo tople atlantske vode. Povprečna sezona orkanov ima približno dva orkana tipa Zelenortskih otokov, ki sta običajno največja in najintenzivnejša nevihta v sezoni, saj imajo pogosto veliko toplega odprtega oceana, nad katerim se lahko razvijejo, preden naletijo na kopno. Pet največjih atlantskih tropskih ciklonov, ki so bili zabeleženi, je bilo orkanov tipa Zelenortskih otokov. Večina najdlje živečih tropskih ciklonov v atlantski kotlini so orkani Zelenortskih otokov.<ref>{{cite web | url=https://www.aoml.noaa.gov/first-cabo-verde-missions/ | title=First Cabo Verde Missions Explore Earliest Roots of Atlantic Hurricanes | date=14 September 2022 }}</ref> Od leta 1851 so otoke v zabeleženi zgodovini dvakrat prizadeli orkani: leta 1892 in leta 2015 (orkan Fred, najvzhodnejši orkan, ki se je kdaj koli oblikoval v Atlantiku).<ref>{{cite web |url=https://www.climate.gov/news-features/event-tracker/wait-hurricane-formed-where-atlantic |archive-url=https://archive.today/20240924071341/https://www.climate.gov/news-features/event-tracker/wait-hurricane-formed-where-atlantic |url-status=dead |archive-date=24 September 2024 |title=Wait, a hurricane formed where in the Atlantic? |website=Climate.gov |date=3 September 2015 |access-date=13 January 2025}}</ref> Po besedah ​​predsednika Nauruja so bili Zelenortski otoki leta 2011 zaradi poplav, povezanih s podnebnimi spremembami, uvrščeni na osmo mesto najbolj ogroženih držav.<ref>{{cite web |date=14 November 2011 |title=A sinking feeling: why is the president of the tiny Pacific island nation of Nauru so concerned about climate change? |url=http://www.thefreelibrary.com/A+sinking+feeling%3A+why+is+the+president+of+the+tiny+Pacific+island...-a0273079165 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150209212434/http://www.thefreelibrary.com/A+sinking+feeling%3A+why+is+the+president+of+the+tiny+Pacific+island...-a0273079165 |archive-date=9 February 2015 |url-status=live |access-date=9 February 2015 |work=New York Times Upfront}}</ref> Leta 2023 je generalni sekretar ZN [[António Guterres]] prispel na Zelenortske otoke, da bi izrazil zaskrbljenost glede podnebnih sprememb. Dejal je, da je država v prvih bojnih vrstah eksistencialne krize, ki jo povzročajo podnebne motnje, in da morajo svetovni voditelji ukrepati za reševanje podnebne krize.<ref>{{Cite web |author=Philip Andrew Churm |date=2023-01-22 |title=UN chief arrives in Cabo Verde to raise concerns about climate change |url=https://www.africanews.com/2023/01/22/guterres-arrives-in-cabo-verde-to-raise-concerns-about-climate-change/ |access-date=2023-04-15 |website=Africanews |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://www.africanews.com/2023/01/22/guterres-arrives-in-cabo-verde-to-raise-concerns-about-climate-change/ |url-status=live }}</ref> Zelenortski otoki so vodilni na področju obnovljivih virov energije v podsaharski Afriki. Trenutno 20 % njihove energije prihaja iz obnovljivih virov, cilj pa je, da se ta delež do leta 2030 poveča na 50 %.<ref>{{Cite web |date=2023-01-21 |title=Cabo Verde 'on the frontlines' of climate crisis, says Guterres ahead of Ocean Summit {{!}} UN News |url=https://news.un.org/en/story/2023/01/1132692 |access-date=2023-04-15 |website=news.un.org |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://news.un.org/en/story/2023/01/1132692 |url-status=live }}</ref> Leta 2023 je Portugalska podpisala sporazum o odpisu 140 milijonov evrov dolga Zelenortskih otokov v zameno za naložbe države v okoljske projekte. Ta sporazum je ena prvih zamenjav dolga za naravo v Afriki.<ref>{{Cite web |date=2023-01-26 |title=Portugal leads way for Europe with Cape Verde debt-for-nature swap |url=https://www.euronews.com/green/2023/01/26/debt-for-nature-portugal-is-trading-cape-verdes-national-debt-for-climate-investments |access-date=2023-04-15 |website=euronews |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://www.euronews.com/green/2023/01/26/debt-for-nature-portugal-is-trading-cape-verdes-national-debt-for-climate-investments |url-status=live }}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Zelenortskih otokov}} Zaradi izolacije Zelenortskih otokov živi na otokih več endemičnih vrst, zlasti ptic in plazilcev, od katerih jih je veliko ogroženih zaradi človekovega razvoja. Med endemične ptice spadajo zelenortski hudournik (''Apus alexandri''), Bournova čaplja (''Ardea purpurea bournei''), zelenortski škrjanec (''Alauda razae''), zelenortski penica (''Acrocephalus brevipennis'') in zelenortski vrabec (''Passer iagoensis'').<ref>{{cite web |url=http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=EbaHTMDetails.asp&sid=79&m=0 |title=Endemic Bird Areas: Cape Verde Islands |website=Birdlife.org |access-date=26 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090102230740/http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=EbaHTMDetails.asp&sid=79&m=0 |archive-date=2 January 2009 |url-status=live}}</ref> Otoki so tudi pomembno gnezdišče morskih ptic, vključno z zelenortskim viharnikom. Med plazilci je tudi zelenortski orjaški gekon (''Tarentola gigas''). Gozdna pokritost predstavlja približno 11 % celotne površine, kar ustreza 45.720 hektarjem gozda v letu 2020, kar je več kot 15.380 ha v letu 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 13.680 ha, zasajeni gozd pa 32.040 ha. Za leto 2015 je bilo 100 % gozdne površine v javni lasti.<ref>{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}</ref><ref>{{Cite web |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Cabo Verde |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/CPV/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> == Upravna delitev == Zelenortski otoki so razdeljeni na 22 občin (''concelhos'') in nato na 32 župnij (''freguesias''), ki temeljijo na verskih župnijah, ki so obstajale v kolonialnem obdobju: <div> {| class="wikitable" |+ Privetrni otoki |- ! style="width:100px;"| Otok ! style="width:200px;"| Občina ! style="width:80px;"| štetje 2010<ref name="ReferenceA">2010 Census&nbsp;— source: Instituto Nacional de Estatistica.</ref> ! style="width:80px;"| štetje 2021<ref name="ReferenceB">2021 Census&nbsp;— source: Instituto Nacional de Estatistica.</ref> ! style="width:200px;"| župnija |- | rowspan=7 | [[Santo Antão, Zelenortski otoki|Santo Antão]] | rowspan=4 | Ribeira Grande | rowspan=4 | 18.890 | rowspan=4 | 15.022 | Nossa Senhora do Rosário |- | Nossa Senhora do Livramento |- | Santo Crucifixo |- | São Pedro Apóstolo |- | Paúl | 6997 | 5696 | Santo António das Pombas |- | rowspan="2" | Porto Novo | rowspan="2" | 18.028 | rowspan="2" | 15.014 | São João Baptista |- | Santo André |- | [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]] | rowspan="2" | São Vicente | rowspan="2" | 76.107 | rowspan="2" | 74.016 | rowspan="2" | Nossa Senhora da Luz |- | [[Santa Luzia, Zelenortski otoki|Santa Luzia]] |- | rowspan="3" | [[São Nicolau, Zelenortski otoki|São Nicolau]] | rowspan="2" | Ribeira Brava | rowspan="2" |7580 | rowspan="2" |6978 | Nossa Senhora da Lapa |- | Nossa Senhora do Rosário |- | Tarrafal de São Nicolau | 5237 | 5261 | São Francisco |- | [[Sal, Zelenortski otoki|Sal]] | Sal | 25.765 | 33.347 | Nossa Senhora das Dores |- | rowspan="2" | [[Boa Vista, Zelenortski otoki|Boa Vista]] | rowspan="2" | Boa Vista | rowspan="2" | 9162 | rowspan="2" | 12.613 | Santa Isabel |- | São João Baptista |} </div> <div> {| class="wikitable" |+ Zavetrni otoki |- ! style="width:100px;"| Otok ! style="width:200px;"| Občina ! style="width:80px;"| štetje 2010<ref name="ReferenceA" /> ! style="width:80px;"| štetje 2021<ref name="ReferenceB" /> ! style="width:200px;"| župnija |- | [[Maio, Zelenortski otoki|Maio]] | Maio | 6952 | 6298 | Nossa Senhora da Luz |- | rowspan="11" | [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]] | Praia | 131.602 | 142.009 | Nossa Senhora da Graça |- | rowspan="2" | São Domingos | rowspan="2" | 13.808 | rowspan="2" | 13.958 | Nossa Senhora da Luz |- | São Nicolau Tolentino |- | Santa Catarina | 43.297 | 37.472 | Santa Catarina |- | São Salvador do Mundo | 8.677 | 7.452 | São Salvador do Mundo |- | Santa Cruz | 26.609 | 25.004 | |Santiago Maior |- | São Lourenço dos Órgãos | 7388 | 6317 | São Lourenço dos Órgãos |- | rowspan="2" | Ribeira Grande de Santiago | rowspan="2" | 8.325 | rowspan="2" | 7.632 | Santíssimo Nome de Jesus |- | São João Baptista |- | São Miguel | 15.648 | 12.906 | São Miguel Arcanjo |- | Tarrafal | 18.565 | 16.620 | Santo Amaro Abade |- | rowspan=4 |[[Fogo, Zelenortski otoki|Fogo]] | rowspan="2" | São Filipe | rowspan="2" | 22.228 | rowspan="2" | 20.732 | São Lourenço |- | Nossa Senhora da Conceição |- | Santa Catarina do Fogo | 5299 | 4725 | Santa Catarina do Fogo |- | [Mosteiros | 9524 | 8062 | Nossa Senhora da Ajuda |- | rowspan="2" | [[Brava, Zelenortski otoki|Brava]] | rowspan="2" | Brava | rowspan="2" | 5995 | rowspan="2" | 5594 | São João Baptista |- | Nossa Senhora do Monte |} </div>{{Clear}} == Demografija == Zelenortski otoki so imeli leta 2021 491.233 prebivalcev. Velik delež (236.000) Zelenortskih otokov živi na Santiagu.<ref name=cvp>{{cite web |title=Cape Verde: Population |url=http://www.capeverde.com/population.html |publisher=caperverde.com |access-date=29 November 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141114140611/http://www.capeverde.com/population.html |archive-date=14 November 2014 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki so potomci Afričanov (svobodnih ali zasužnjenih) in Evropejcev različnega porekla. Obstajajo tudi Zelenortski otoki, ki imajo judovske prednike iz Severne Afrike, predvsem iz Boa Viste, Santiaga in Santo Antãa. Zgodovinska pot države je od začetka vključevala proces oblikovanja družbenih razredov. Trenutno je mogoče opaziti odsotnost 'buržoazije', vendar je obstoj več vrst 'male buržoazije' številčno pomemben. Večino prebivalstva pa sestavljajo kmeti in nekaj delavskega razreda.<ref>{{cite news |date= |title=Michel Lesourd, État et société aux îles du Cap Vert, Paris: Karthala, 1995 |work= |url=}}</ref> === Jezik === Uradni jezik je [[portugalščina]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl-nat.nsf/0/1437105f604ce363c1257082003ea54a/$FILE/Constitution%20Cape%20Verde%20-%20POR.pdf |title=Constituição da República de Cabo Verde |website=International Committee of the Red Cross databases on international humanitarian law |at=Article 9 |access-date=11 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170312062840/https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl-nat.nsf/0/1437105f604ce363c1257082003ea54a/$FILE/Constitution%20Cape%20Verde%20-%20POR.pdf |archive-date=12 March 2017 |url-status=live}}</ref> Je jezik poučevanja in vlade. Uporablja se tudi v časopisih, na televiziji in radiu. Zelenortska kreolščina (''Kriolu'') se uporablja pogovorno in je materni jezik skoraj vseh Zelenortskih otokov. Nacionalna ustava zahteva ukrepe za njeno enakovrednost s portugalščino.] V kreolščini obstaja veliko literature, zlasti v santiaški in são vicentski kreolščini. Kriolu pridobiva na ugledu od osamosvojitve države od Portugalske. Razlike med oblikami jezika znotraj otokov so bile glavna ovira pri standardizaciji jezika. Nekateri so se zavzemali za razvoj dveh standardov: severnega standarda, osredotočenega na são vicentsko kreolščino, in južnega standarda, osredotočenega na santiaško kreolščino. Manuel Veiga, jezikoslovec in minister za kulturo Zelenortskih otokov, je glavni zagovornik uradizacije in standardizacije krioluja.<ref>Amado, Abel D. (2015), [https://hdl.handle.net/2144/15999 The Illegible State in Cape Verde: Language Policy and the Quality of Democracy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230215080232/https://open.bu.edu/handle/2144/15999 |date=15 February 2023 }}, Boston University, a thesis submitted in partial fulfilment of the requirements for the degree of Doctor of Philosophy.</ref> == Gospodarstvo == [[File:Cabo Verde Airlines, D4-CCF, Boeing 757-236 (49587833096).jpg|thumb|Cabo Verde Airlines, nacionalni letalski prevoznik Zelenortskih otokov, prej znan kot TACV]] [[File:CV-praia-in der avenida cabral.jpg|thumb|right|Avenija Cabral, eden glavnih simbolov razvoja Zelenortskih otokov]] Zelenortski otoki so zaradi svoje izjemne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskih razmer kljub pomanjkanju naravnih virov deležni mednarodnega priznanja, saj jim druge države in mednarodne organizacije pogosto zagotavljajo razvojno pomoč. Od leta 2007 jih ZN uvršča med države v razvoju in ne med najmanj razvite države. Zelenortski otoki imajo malo naravnih virov. Le pet od desetih glavnih otokov (Santiago, Santo Antão, São Nicolau, Fogo in Brava) običajno podpira znatno kmetijsko proizvodnjo,<ref>See Carlos Ferreira Couto, ''Incerteza, adaptabilidade e inovação na sociedade rural da Ilha de Santiago de Cabo Verde'', Lisbon: Fundação Galouste Gulbenkian, 2010</ref> več kot 90 % vse porabljene hrane pa se uvozi. Med mineralne vire spadajo [[sol]], [[pucolana]] (vulkanska kamnina, ki se uporablja pri proizvodnji cementa) in [[apnenec]].<ref name=bn /> Majhno število vinarn, ki proizvajajo vina v portugalskem slogu, se je tradicionalno osredotočalo na domači trg, vendar so v zadnjem času dosegle nekaj mednarodnega priznanja. Gospodarstvo je usmerjeno v storitve, saj trgovina, promet in javne storitve predstavljajo več kot 70 % BDP. Čeprav skoraj 35 % prebivalstva živi na podeželju, kmetijstvo in ribištvo prispevata le približno 9 % BDP. Lahka industrija predstavlja večino preostalega. Rib in školjk je veliko, majhne količine pa se izvažajo. Zelenortski otoki imajo hladilnice in zamrzovalnice ter obrate za predelavo rib v Mindelu, Praii in na Salu. Izseljenci Zelenortskih otokov prispevajo k domačemu gospodarstvu približno 20 % BDP prek nakazil. Kljub temu, da ima država malo naravnih virov in je polpuščava, ima najvišji življenjski standard v regiji in je privabila na tisoče priseljencev različnih narodnosti. Od leta 1991 vlada izvaja tržno usmerjeno gospodarsko politiko, vključno z odprtim sprejemom tujih vlagateljev in daljnosežnim programom privatizacije. Kot glavne razvojne prednostne naloge je določila spodbujanje tržnega gospodarstva in zasebnega sektorja; razvoj turizma, lahke industrije in ribištva; ter razvoj prometnih, komunikacijskih in energetskih objektov. Med letoma 1994 in 2000 je bilo opravljenih ali načrtovanih približno 407 milijonov dolarjev tujih naložb, od tega 58 % v turizem,<ref>See now Brígida Rocha Brito and others, ''Turismo em Meio Insular Africano: Potencialidades, constrangimentos e impactos'', Lisbon: Gerpress, 2010</ref> 17 % v industrijo, 4 % v infrastrukturo in 21 % v ribištvo in storitve. Leta 2011 je bila na štirih otokih zgrajena [[vetrna elektrarna]], ki oskrbuje državo s približno 30 % električne energije.<ref>{{cite web |url=http://www.infracoafrica.com/news.asp?id=11 |title=Turbines arrive for ground-breaking wind farm in Africa&nbsp;– InfraCo Limited |website=Infracoafrica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20120611092910/http://www.infracoafrica.com/news.asp?id=11 |archive-date=11 June 2012}}</ref> Zelenortski otoki so kot gostitelji Regionalnega centra za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost ECOWAS, odprtega leta 2010, načrtovali, da bodo dali zgled in do leta 2025 postali v celoti odvisni od obnovljivih virov energije. Ta politika je bila skladna z vrsto dokumentov, sprejetih leta 2015, ki so utirali pot bolj trajnostnemu razvoju, vključno z agendo preobrazbe Zelenortskih otokov do leta 2030, njihovim nacionalnim načrtom za obnovljivo energijo in strategijo za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in odpornostjo na podnebne spremembe. Dve leti pozneje je sledil strateški načrt za trajnostni razvoj za obdobje 2017–2021.[64] Od takrat so Zelenortski otoki ta cilj prestavili in si prizadevali, da bi do leta 2030 50 % energije proizvedli iz obnovljivih virov, do leta 2050 pa 100 %.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.cnn.com/videos/business/2020/01/31/cape-verde-renewable-energy-africa-mpa.cnn |title=Cape Verde races to rely solely on renewable energy |date=2020-02-01 |last= |first= |last2= |first2= |last3= |language=en |access-date=2026-01-01 |via=CNN Business}}</ref> Brezposelnost se hitro zmanjšuje in država je na dobri poti, da doseže večino razvojnih ciljev tisočletja ZN – vključno s prepolovitvijo ravni revščine iz leta 1990. Leta 2007 so se Zelenortski otoki pridružili Svetovni trgovinski organizaciji (STO), leta 2008 pa je država iz najmanj razvite države (LDC) prešla v državo s srednjim dohodkom (MIC).<ref>{{cite web |url=http://www.mfw4a.org/cape-verde/cape-verde-financial-sector-profile.html |title=MFW4A |website=MFW4A |access-date=31 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110513110352/http://www.mfw4a.org/cape-verde/cape-verde-financial-sector-profile.html |archive-date=13 May 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://data.worldbank.org/country/cape-verde |title=Cabo Verde – Data |publisher=World Bank |access-date=22 August 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811164323/http://data.worldbank.org/country/cape-verde |archive-date=11 August 2011 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki imajo pomembno sodelovanje s Portugalsko na vseh ravneh gospodarstva, zaradi česar je svojo valuto najprej vezala na portugalski eskudo, leta 1999 pa na evro. 23. junija 2008 so Zelenortski otoki postali 153. članica WTO.<ref>{{cite web |url=http://www.wto.org/english/news_e/news08_e/acc_capverde_june08_e.htm |title=Cape Verde to join WTO on 23 July 2008 |publisher=WTO News |access-date=4 July 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080708091440/http://www.wto.org/english/news_e/news08_e/acc_capverde_june08_e.htm |archive-date=8 July 2008 |url-status=live}}</ref> V začetku januarja 2018 je vlada napovedala, da se bo minimalna plača zvišala z 11.000 CVE (118 EUR) na mesec, kar je začelo veljati sredi januarja 2018.<ref>{{cite news |title=Governo vai aumentar salário mínimo nacional de 11 para 13 mil escudos |url=http://asemana.publ.cv/?Governo-vai-aumentar-salario-minimo-nacional-de-11-para-13-mil-escudos |date=6 January 2018 |newspaper=A Semana |language=pt |access-date=8 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108142029/http://asemana.publ.cv/?Governo-vai-aumentar-salario-minimo-nacional-de-11-para-13-mil-escudos |archive-date=8 January 2018 |url-status=dead}}</ref> Skupna dodelitev Evropske komisije za obdobje 2008–2013, predvidena za Zelenortske otoke za reševanje »zmanjševanja revščine, zlasti na podeželju in v primestnih območjih, kjer ženske vodijo gospodinjstva, ter dobrega upravljanja«, znaša 54,1 milijona EUR.<ref>{{cite web |url=http://ec.europa.eu/europeaid/where/acp/country-cooperation/cape-verde/cape-verde_en.htm |title=European Commission |publisher=Ec.europa.eu |date=21 December 2012 |access-date=28 March 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130430214342/http://ec.europa.eu/europeaid/where/acp/country-cooperation/cape-verde/cape-verde_en.htm |archive-date=30 April 2013}}</ref> Strateška lega Zelenortskih otokov na križišču srednjeatlantskih zračnih in morskih poti se je okrepila z znatnimi izboljšavami v pristanišču Mindelo (Porto Grande) in na mednarodnih letališčih Sal in Praia. Mednarodno letališče Aristides Pereira je bilo odprto leta 2007, letališče Cesária Évora pa leta 2009. Ladjedelniški obrati v Mindelu so bili odprti leta 1983. Glavni pristanišči sta Mindelo in Praia, vendar imajo vsi drugi otoki manjše pristaniške objekte. Poleg mednarodnega letališča na Salu so bila letališča zgrajena na vseh naseljenih otokih. Vsa letališča razen letališč na Bravi in ​​Santo Antãu imajo redne zračne povezave. Arhipelag ima 3050 km cest, od katerih je 1010 km asfaltiranih, večina pa je tlakovanih. == Kultura == [[File:Chã das Caldeiras-Musiciens.jpg|thumb|Zelenortski otoki so zelo glasbeno ljudstvo; skupina Chã das Caldeiras je primer tega]] [[File:Cesária Évora (3).jpg|thumb|left|[[Cesária Évora]], pevka iz Zelenortskih otokov]] Za kulturo Zelenortskih otokov je značilna mešanica afriških in evropskih elementov, medtem ko sta jezik in religija evropskega izvora, številni drugi vidiki, kot sta ples in glasba, pa so edinstvena mešanica kulturne dediščine obeh različnih celin. Zelenortski prebivalci so znani po svoji muzikalnosti, ki jo dobro izražajo priljubljene prireditve, kot je karneval v Mindelu. Zelenortska glasba vključuje »afriške, portugalske in brazilske vplive«.<ref name=manuel>{{cite book |author=Peter Manuel |url=https://archive.org/details/popularmusicsofn0000manu |url-access=registration |pages=[https://archive.org/details/popularmusicsofn0000manu/page/95 95]–97 |title=Popular Musics of the Non-Western World |year=1988 |publisher=Oxford University Press |location=New York |access-date=19 November 2014 |isbn=978-0-19-506334-9}}</ref> Nacionalna glasba je ''morna'', melanholična in lirična pesemska oblika, ki se običajno poje v zelenortski kreolščini. Najbolj priljubljen glasbeni žanr po ''morni'' je ''coladeira'', sledita ji ''funaná'' in ''batuque''. [[Cesária Évora]] je bila najbolj znana zelenortska pevka na svetu, znana kot ''bosonoga diva'', ker je rada nastopala bosa na odru. Imenovali so jo tudi ''kraljica Morne''<ref>{{Cite news |last=Pareles |first=Jon |date=2011-12-19 |title=Cesária Évora, Singer From Cape Verde, Dies at 70 (Published 2011) |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2011/12/19/arts/music/cesaria-evora-morna-singer-from-cape-verde-dies.html |access-date=2021-01-13 |issn=0362-4331 |archive-date=19 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111219234208/http://www.nytimes.com/2011/12/19/arts/music/cesaria-evora-morna-singer-from-cape-verde-dies.html |url-status=live }}</ref> v nasprotju z njenim stricem Bano, ki so ga imenovali ''kralj Morne''. Izkušnje zelenortske diaspore se odražajo v številnih umetniških in kulturnih izrazih, kot je Évorina pesem ''Sodade''.<ref>{{Cite web |last=Kimeria |first=Ciku |date=13 April 2019 |title=Cesaria, the unlikely heroine for the country that treasures her indomitable spirit |url=https://qz.com/africa/1594655/cesaria-evoras-cape-verde-musical-legacy-lives-on/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190414140414/https://qz.com/africa/1594655/cesaria-evoras-cape-verde-musical-legacy-lives-on/ |archive-date=14 April 2019 |access-date=7 September 2019 |website=Quartz Africa}}</ref> Med drugimi pevkami so Sara Tavares, Lura in Mayra Andrade. Drug velik predstavnik tradicionalne glasbe Zelenortskih otokov je bil Antonio Vicente Lopes, bolj znan kot Travadinha in Ildo Lobo, ki je umrl leta 2004. Hiša kulture v središču mesta Praia se v njegovo čast imenuje Hiša kulture Ildo Lobo. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cape Verde}} {{Wikivoyage|Cape Verde}} * {{Official website|https://www.governo.cv/}}, Government of Cape Verde * [http://www.capeverdebreaks.com Klima] {{ikona en}} * [http://www.capeverdebreaks.com/gallery.html Cape Verde Photos] {{ikona en}} * [http://cape-verde-tourism.blogspot.com Zelenortski otoki - ''Morabeza''] {{ikona en}} * [http://www.BoaVistaCV.com Zelenortski otoki - otok Boa Vista] {{West Africa}} {{CPLP}} {{Države AU}} [[Kategorija:Makaronezija]] [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Zelenortski otoki|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] {{normativna kontrola}} dn2amgoq1pwwqcdpn6zh48a0uib3owm 0 9274 6660264 6632088 2026-04-16T12:12:03Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6660264 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=razčiščenje razločitve, ta naj vsebuje samo osnovne pojme; hrvaški gradi naj gredo v [[Grad (teritorialna enota)]]}} '''Grad''' je lahko: __NOTOC__ * [[grad]], veliko utrjeno poslopje, prebivališče gospodarja ali plemenitaša * [[grad (enota)|grad]], [[merska enota|enota]] za merjenje [[kot]]ov * [[Grad (priimek)|Grad]], priimek več znanih ljudi * [[BM-21 Grad]], ruski večcevni raketomet *[[grad, teritorialna enota]] lokalne samouprave na Hrvaškem ([[seznam mest na Hrvaškem]] /[[mestna občina]]) *[[Grad (gora)|Grad]] [[Grad (gora)|(gora)]], 2008 m visok vrh v [[Karavanke|Karavankah]] *toponim - sinonim za [[grad]] ali vzpetino z njim: **[[Grad Tolmin|Grad]] (tudi [[Kozlov rob]], 426 m), vzpetina nad Tolminom (tudi Tolminski grad ali [[Grad Tolmin]]) **Grad (tudi [[Blejski grad]]), vzpetina z Blejskim gradom nad [[Bled|Bledom]] in naseljem Grad (nekaj samostojna vas) pod njim **Grad (tudi [[Celjski grad]] ali [[Stari grad]]), vzpetina s Celjskim gradom nad Celjem **Grad (tudi [[Ljubljanski grad]]), vzpetina ([[Grajski grič]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskim gradom]] **Grad (tudi [[Mariborski grad]]) **[[Grad Ptuj|Grad]] (tudi [[Ptujski grad]]) **Grad (tudi [[Škofjeloški grad|Loški grad]]) **[[Pusti grad]] nad Lipnico /[[Lipniški grad]] (590 m) == Naselje == === Slovenija === * [[Grad, Grad|Grad]], naselje in središče [[Občina Grad|Občine Grad]] (v Prekmurju; nekdaj ''Gornja Lendava'') * [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], naselje v [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]] *[[Gornji Grad]], naselje in središče [[Občina Gornji Grad|Občine Gornji Grad]] *[[Ivanji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Nadgrad]], naselje v [[Občina Slovenska Bistrica|občini Slovenska Bistrica]] *[[Podgrad]], več naselij *[[Stari Grad]], več naselij v Sloveniji **[[Spodnji Stari Grad]] *[[Volčji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Zagrad]], več naselij *[[Zanigrad]], naselje v [[Slovenska Istra|slovenski Istr]]<nowiki/>i ([[Mestna občina Koper|Občina Koper]]) *Grad ([[Grad na Bledu]]), del naselja (mesta) [[Bled]], nekdaj samostojna vas (naselje) *Grad, del naselja (mesta) [[Sevnica]] === Avstrija ([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]) === * Grad pri [[Grebinj]]u, nemško ''Schloßberg'', občina [[Grebinj]] * [[Grad Gundrska vas]] *[[Črni grad]] (''Schwarzes Schloss ali Ho(hen)wart''), zaselek ob istoimenskem srednjeveškem gradu južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'') *[[Altfinkenstein]] (''Burgruine Finkenstein''), Starigrad (nad Maloščami, občina [[Bekštanj]]) === Drugje === * [[Grad, Brus]] (Srbija) * [[Drežnik Grad]] (Hrvaška) * [[Grad Stalać]] (Srbija) === Toponimi z osnovo »grad« === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdov grad]] - grad, ki je stal v naselju [[Sela pri Štravberku]] *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *Beli grad, vzpetina nad Ročkim Poljem na Hrvaškem * [[Belogradčik]], Bolgarija *[[Caričin Grad]] (Justiniana Prima), arheološka lokacija v Srbiji *[[Cesargrad|(Grad) Cesargrad]] – razvaline nekdanjega gradu nad [[Sotla|Sotlo]] pri [[Klanjec|Klanjcu]] na Hrvaškem *[[Crni grad]]/''Castelnero'' ([[Savudrija]], Hrvaška) *[[Crveni Grad]], Srbija *[[Črni grad]] (''Hochwart/Hovart; Schwarzes Schloss ali Hohenwart''), srednjeveški [[grad]] v istoimenskem zaselku južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] *[[Črni Grad (Neudenstein)]], avstrijska Koroška *Črni grad, vzpetina nad Ročkim poljem na Hrvaškem *[[Dvigrad]], Hrvaška *[[Golem Grad]], otok na Prespanskem jezeru v Severni Makedoniji *[[Gornji Grad]] *[[Gradac]] *[[Gradačac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Gradič Češnjice]] *[[Gradič Vina Gorica]] * [[Gradiček]], [[naselje]] v Občini Ivančna Gorica *[[Gradina (razločitev)]] * [[Gradišče (razločitev)]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'', [[avstrijska Koroška]]) *[[Mali grad, Kamnik|Mali grad]] *[[Grad Cesargrad]] *[[Grad Medvedgrad]] *[[Grad Samobor]] *[[Grajski grič]], vzpetina v Ljubljani, pri Slovenj Gradcu itd. *[[Krištofov Grad]] (Schloss Rain), avstrijska Koroška *[[Mrkonjić Grad]] (prej ''Varcar Vakuf'', [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Na Gradu]], predel mesta [[Ravne na Koroškem]] * [[Novi Grad (razločitev)|Novi Grad]] (in [[Novigrad]]) *[[Pusti grad]], vzpetina (590 m) nad Lancovim *[[Samograd]], majhen otok na Hrvaškem *[[Slovin grad]] (= [[Slunj]]) *[[Soko Grad (Sokobanja)]] *[[Soko Grad (Ljubovija)]] (tudi [[Sokolac]]) * [[Stari Grad]] *[[Tonovcov grad]] (tudi Tonecov/Tuncov grad, [[Stari Grad|Stari grad]]) *[[Veliki Grad]] (greben na otoku Mljet, Hrvaška) *[[polotok Velingrad]] na Antarktiki *[[Zagrad]] (razločitev) {{div col end}} === Imena mest idr. naselij s pripono -grad === {{div col|colwidth=24em}} *[[Asenovgrad]] (Bolgarija) *([[Belogradčik]], Bolgarija) *[[Beograd]] (star. ''Belgrad, Beligrad'') (Srbija) *[[Biograd na Moru]] (Hrvaška) *[[Biograd, Nevesinje]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blagoevgrad]] (''Gorna Džumaja'', Bolgarija) *[[Blatograd]] ([[Blatenski Kostel]], madž. ''[[Keszthely]]''), Madžarska *[[Bolgrad]]/[[Bolhrad]] (Ukrajina) *[[Bosilegrad]] (Srbija) *[[Botevgrad]] (Bolgarija) *[[Buzovgrad]] (Bolgarija) *[[Carigrad]] (turško Istanbul; Turčija) *[[Celinograd]] (Kazahstan; nekdanje ime za novo glavno mesto [[Astana]]) *[[Cetingrad]] (naselje in občina, Hrvaška) *[[Červonograd]], od 2024 Šeptyckyj, do 1953 Krystynopol, Ukrajina (Poljski do 1951) *[[Danilovgrad]] (Črna Gora) *[[Deligrad]] (Srbija) *[[Dimitrovgrad, Srbija]], tudi ''Caribrod'' (Srbija) * [[Dimitrovgrad, Bolgarija]] *[[Dimitrovgrad, Rusija]] (''Sovjetska zveza'') *[[Dravograd]] (mesto in občina, Slovenija) *[[Dvigrad]] (Hrvaška) *[[Gamzigrad]] (Felix Romuliana, Srbija) *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *[[Grmeč-grad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ivajlovgrad]] (Bolgarija) *[[Ivangrad]] (zdaj spet Berane, Črna Gora) *[[Ivanić-grad]] (Hrvaška) *[[Kaliningrad]] (''prej Königsberg''), Rusija (''Sovjetska zveza''); Prusija/Nemčija *[[Kamengrad]] (dve trdnjavi na Hrvaškem [[Grad Kamengrad]] in naselje v BiH; tam tudi Gornji in Donji Kamengrad) *[[Kirovograd]] (''Kirovohrad'', Ukrajina, ''Sovjetska zveza''; prej Jelizavetgrad, zdaj ''Koprivnicki'') *[[Kolarovgrad]] (zdaj spet [[Šumen]], Bolgarija) *[[Kotorgrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Krumovgrad]] (Bolgarija) *[[Legrad]] (Hrvaška) *[[Lozengrad]] (bolgarsko ime za [[Kırklareli]], Trakija/Turčija) *[[Medvedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Mihajlovgrad]] (zdaj [[Montana, Bolgarija]]) *[[Momčilgrad]] (Bolgarija) *[[Novigrad]] (več mest oz. naselij na Hrvaškem) *[[Oštregrad-Istregrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Panjigrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pavlograd]] /[[Pavlohrad]] (Ukrajina-Donbas) * [[Petrograd]]/[[Sankt Peterburg|Leningrad]], Rusija (prvotno in danes ''Sankt Peterburg'', takrat ''Sovjetska zveza'') *[[Petrovgrad]], prej Veliki Bečkerek, danes [[Zrenjanin]] (Srbija/Vojvodina) *[[Podgrad]] (več toponimov) * [[Razgrad (okraj)|Razgrad]] (Bolgarija) *[[Simeonovgrad]] (Bolgarija) *[[Solnograd]] (Salzburg, Avstrija) *[[Stolni Beligrad]] (Székesfehérvár, Madžarska) *[[Susedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Svilengrad]] (Bolgarija) *[[Teslingrad]], ime za [[Lički Osik]] 1991-95 *[[Titograd]] (sodobna Podgorica), glavno mesto Črne Gore v času druge Jugoslavije * [[Tomislavgrad]], (Bosna in Hercegovina; včasih tudi ''Duvno'') *[[Topolovgrad]] (Bolgarija) *[[Velingrad]] (Bolgarija) *[[Višegrad, Madžarska|Visegrád]]'' na Madžarskem, v Bolgariji, na Kosovu, ''Vyšehrad'' v Pragi na Češkem *[[Volgograd]], prej [[Stalingrad]] (sicer Caricin), Rusija (Sovj. zveza) *[[Vorošilovgrad]] (zdaj [[Luhansk]]), [[Ukrajina]], prej Sovjetska zveza) *[[Zagrad]] (več toponimov) *[[Zelengrad]] (Hrvaška) *[[Zlatograd]] (Bolgarija) Pa tudi: [[Blegorod]], [[Veliki Novgorod]], [[Nižni Novgorod]], [[Višgorod]], [[Zvenigorod]], itd. v Rusiji, [[Novgorod-Siverski]] v Ukrajini{{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam gradov v Sloveniji]] *[[Ajmanov grad]] *[[Blejski grad]] *[[Goriški grad]] *[[Jelšingrad]] ([[Dvorec Jelše]]) *[[Ljubljanski grad]] *[[Grajski grič]]; [[Grajski hrib]] (v Ljubljani) *[[dvorec]] *[[graščina]] *[[palača]] *''[[Trigrad]]'', slovenska TV nadaljevanka *[[Gradec (razločitev)|Gradec]], [[Gradac (razločitev)|Gradac]], [[Gradež (razločitev)|Gradež]] **[[Pusti Gradec]] (Pusti Gradac) *[[Gradačac]], [[Gračac (razločitev)|Gračac]], [[Gradin]], [[Gradina (razločitev)|Gradina]], [[Gradinje]] *[[Belgradski gozd]] *[[Gračnica]] *[[Grački potok]] (''Graški potok''), [[Gračnica (potok)]], [[Graški graben]] {{razločitev}} 7gyftpi9w7pv1a1tib9ki9hpmvspg89 6660266 6660264 2026-04-16T12:12:47Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6660266 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=razčiščenje razločitve, ta naj vsebuje samo osnovne pojme; hrvaški gradi naj gredo v [[Grad (teritorialna enota)]]}} '''Grad''' je lahko: __NOTOC__ * [[grad]], veliko utrjeno poslopje, prebivališče gospodarja ali plemenitaša * [[grad (enota)|grad]], [[merska enota|enota]] za merjenje [[kot]]ov * [[Grad (priimek)|Grad]], priimek več znanih ljudi * [[BM-21 Grad]], ruski večcevni raketomet *[[grad, teritorialna enota]] lokalne samouprave na Hrvaškem ([[seznam mest na Hrvaškem]] /[[mestna občina]]) *[[Grad (gora)|Grad]] [[Grad (gora)|(gora)]], 2008 m visok vrh v [[Karavanke|Karavankah]] *toponim - sinonim za [[grad]] ali vzpetino z njim: **[[Grad Tolmin|Grad]] (tudi [[Kozlov rob]], 426 m), vzpetina nad Tolminom (tudi Tolminski grad ali [[Grad Tolmin]]) **Grad (tudi [[Blejski grad]]), vzpetina z Blejskim gradom nad [[Bled|Bledom]] in naseljem Grad (nekaj samostojna vas) pod njim **Grad (tudi [[Celjski grad]] ali [[Stari grad]]), vzpetina s Celjskim gradom nad Celjem **Grad (tudi [[Ljubljanski grad]]), vzpetina ([[Grajski grič]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskim gradom]] **Grad (tudi [[Mariborski grad]]) **[[Grad Ptuj|Grad]] (tudi [[Ptujski grad]]) **Grad (tudi [[Škofjeloški grad|Loški grad]]) **[[Pusti grad]] nad Lipnico /[[Lipniški grad]] (590 m) == Naselje == === Slovenija === * [[Grad, Grad|Grad]], naselje in središče [[Občina Grad|Občine Grad]] (v Prekmurju; nekdaj ''Gornja Lendava'') * [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], naselje v [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]] *[[Gornji Grad]], naselje in središče [[Občina Gornji Grad|Občine Gornji Grad]] *[[Ivanji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Nadgrad]], naselje v [[Občina Slovenska Bistrica|občini Slovenska Bistrica]] *[[Podgrad]], več naselij *[[Stari Grad]], več naselij v Sloveniji **[[Spodnji Stari Grad]] *[[Volčji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Zagrad]], več naselij *[[Zanigrad]], naselje v [[Slovenska Istra|slovenski Istr]]<nowiki/>i ([[Mestna občina Koper|Občina Koper]]) *Grad ([[Grad na Bledu]]), del naselja (mesta) [[Bled]], nekdaj samostojna vas (naselje) *Grad, del naselja (mesta) [[Sevnica]] === Avstrija ([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]) === * Grad pri [[Grebinj]]u, nemško ''Schloßberg'', občina [[Grebinj]] * [[Grad Gundrska vas]] *[[Črni grad]] (''Schwarzes Schloss ali Ho(hen)wart''), zaselek ob istoimenskem srednjeveškem gradu južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'') *[[Altfinkenstein]] (''Burgruine Finkenstein''), Starigrad (nad Maloščami, občina [[Bekštanj]]) === Drugje === * [[Grad, Brus]] (Srbija) * [[Drežnik Grad]] (Hrvaška) * [[Grad Stalać]] (Srbija) === Toponimi z osnovo »grad« === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdov grad]] - grad, ki je stal v naselju [[Sela pri Štravberku]] *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *Beli grad, vzpetina nad Ročkim Poljem na Hrvaškem * [[Belogradčik]], Bolgarija *[[Caričin Grad]] (Justiniana Prima), arheološka lokacija v Srbiji *[[Cesargrad|(Grad) Cesargrad]] – razvaline nekdanjega gradu nad [[Sotla|Sotlo]] pri [[Klanjec|Klanjcu]] na Hrvaškem *[[Crni grad]]/''Castelnero'' ([[Savudrija]], Hrvaška) *[[Crveni Grad]], Srbija *[[Črni grad]] (''Hochwart/Hovart; Schwarzes Schloss ali Hohenwart''), srednjeveški [[grad]] v istoimenskem zaselku južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] *[[Črni Grad (Neudenstein)]], avstrijska Koroška *Črni grad, vzpetina nad Ročkim poljem na Hrvaškem *[[Dvigrad]], Hrvaška *[[Golem Grad]], otok na Prespanskem jezeru v Severni Makedoniji *[[Gornji Grad]] *[[Gradac]] *[[Gradačac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Gradič Češnjice]] *[[Gradič Vina Gorica]] * [[Gradiček]], [[naselje]] v Občini Ivančna Gorica *[[Gradina (razločitev)]] * [[Gradišče (razločitev)]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'', [[avstrijska Koroška]]) *[[Mali grad, Kamnik|Mali grad]] *[[Grad Cesargrad]] *[[Grad Medvedgrad]] *[[Grad Samobor]] *[[Grajski grič]], vzpetina v Ljubljani, pri Slovenj Gradcu itd. *[[Krištofov Grad]] (Schloss Rain), avstrijska Koroška *[[Mrkonjić Grad]] (prej ''Varcar Vakuf'', [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Na Gradu]], predel mesta [[Ravne na Koroškem]] * [[Novi Grad (razločitev)|Novi Grad]] (in [[Novigrad]]) *[[Pusti grad]], vzpetina (590 m) nad Lancovim *[[Samograd]], majhen otok na Hrvaškem *[[Slovin grad]] (= [[Slunj]]) *[[Soko Grad (Sokobanja)]] *[[Soko Grad (Ljubovija)]] (tudi [[Sokolac]]) * [[Stari Grad]] *[[Tonovcov grad]] (tudi Tonecov/Tuncov grad, [[Stari Grad|Stari grad]]) *[[Veliki Grad]] (greben na otoku Mljet, Hrvaška) *[[polotok Velingrad]] na Antarktiki *[[Zagrad]] (razločitev) {{div col end}} === Imena mest idr. naselij s pripono -grad === {{div col|colwidth=24em}} *[[Asenovgrad]] (Bolgarija) *([[Belogradčik]], Bolgarija) *[[Beograd]] (star. ''Belgrad, Beligrad'') (Srbija) *[[Biograd na Moru]] (Hrvaška) *[[Biograd, Nevesinje]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blagoevgrad]] (''Gorna Džumaja'', Bolgarija) *[[Blatograd]] ([[Blatenski Kostel]], madž. ''[[Keszthely]]''), Madžarska *[[Bolgrad]]/[[Bolhrad]] (Ukrajina) *[[Bosilegrad]] (Srbija) *[[Botevgrad]] (Bolgarija) *[[Buzovgrad]] (Bolgarija) *[[Carigrad]] (turško Istanbul; Turčija) *[[Celinograd]] (Kazahstan; nekdanje ime za novo glavno mesto [[Astana]]) *[[Cetingrad]] (naselje in občina, Hrvaška) *[[Červonograd]], od 2024 Šeptyckyj, do 1953 Krystynopol, Ukrajina (Poljski do 1951) *[[Danilovgrad]] (Črna Gora) *[[Deligrad]] (Srbija) *[[Dimitrovgrad, Srbija]], tudi ''Caribrod'' (Srbija) * [[Dimitrovgrad, Bolgarija]] *[[Dimitrovgrad, Rusija]] (''Sovjetska zveza'') *[[Dravograd]] (mesto in občina, Slovenija) *[[Dvigrad]] (Hrvaška) *[[Gamzigrad]] (Felix Romuliana, Srbija) *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *[[Grmeč-grad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ivajlovgrad]] (Bolgarija) *[[Ivangrad]] (zdaj spet Berane, Črna Gora) *[[Ivanić-grad]] (Hrvaška) *[[Kaliningrad]] (''prej Königsberg''), Rusija (''Sovjetska zveza''); Prusija/Nemčija *[[Kamengrad]] (dve trdnjavi na Hrvaškem [[Grad Kamengrad]] in naselje v BiH; tam tudi Gornji in Donji Kamengrad) *[[Kirovograd]] (''Kirovohrad'', Ukrajina, ''Sovjetska zveza''; prej Jelizavetgrad, zdaj ''Koprivnicki'') *[[Kolarovgrad]] (zdaj spet [[Šumen]], Bolgarija) *[[Kotorgrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Krumovgrad]] (Bolgarija) *[[Legrad]] (Hrvaška) *[[Lozengrad]] (bolgarsko ime za [[Kırklareli]], Trakija/Turčija) *[[Medvedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Mihajlovgrad]] (zdaj [[Montana, Bolgarija]]) *[[Momčilgrad]] (Bolgarija) *[[Novigrad]] (več mest oz. naselij na Hrvaškem) *[[Oštregrad-Istregrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Panjigrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pavlograd]] /[[Pavlohrad]] (Ukrajina-Donbas) * [[Petrograd]]/[[Sankt Peterburg|Leningrad]], Rusija (prvotno in danes ''Sankt Peterburg'', takrat ''Sovjetska zveza'') *[[Petrovgrad]], prej Veliki Bečkerek, danes [[Zrenjanin]] (Srbija/Vojvodina) *[[Podgrad]] (več toponimov) * [[Razgrad (okraj)|Razgrad]] (Bolgarija) *[[Simeonovgrad]] (Bolgarija) *[[Solnograd]] (Salzburg, Avstrija) *[[Stolni Beligrad]] (Székesfehérvár, Madžarska) *[[Susedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Svilengrad]] (Bolgarija) *[[Teslingrad]], ime za [[Lički Osik]] 1991-95 *[[Titograd]] (sodobna Podgorica), glavno mesto Črne Gore v času druge Jugoslavije * [[Tomislavgrad]], (Bosna in Hercegovina; včasih tudi ''Duvno'') *[[Topolovgrad]] (Bolgarija) *[[Velingrad]] (Bolgarija) *[[Višegrad, Madžarska|Visegrád]]'' na Madžarskem, v Bolgariji, na Kosovu, ''Vyšehrad'' v Pragi na Češkem *[[Volgograd]], prej [[Stalingrad]] (sicer Caricin), Rusija (Sovj. zveza) *[[Vorošilovgrad]] (zdaj [[Luhansk]]), [[Ukrajina]], prej Sovjetska zveza) *[[Zagrad]] (več toponimov) *[[Zelengrad]] (Hrvaška) *[[Zlatograd]] (Bolgarija) Pa tudi: [[Blegorod]], [[Veliki Novgorod]], [[Nižni Novgorod]], [[Zvenigorod]], itd. v Rusiji, [[Novgorod-Siverski]] in [[Višgorod]] v Ukrajini{{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam gradov v Sloveniji]] *[[Ajmanov grad]] *[[Blejski grad]] *[[Goriški grad]] *[[Jelšingrad]] ([[Dvorec Jelše]]) *[[Ljubljanski grad]] *[[Grajski grič]]; [[Grajski hrib]] (v Ljubljani) *[[dvorec]] *[[graščina]] *[[palača]] *''[[Trigrad]]'', slovenska TV nadaljevanka *[[Gradec (razločitev)|Gradec]], [[Gradac (razločitev)|Gradac]], [[Gradež (razločitev)|Gradež]] **[[Pusti Gradec]] (Pusti Gradac) *[[Gradačac]], [[Gračac (razločitev)|Gračac]], [[Gradin]], [[Gradina (razločitev)|Gradina]], [[Gradinje]] *[[Belgradski gozd]] *[[Gračnica]] *[[Grački potok]] (''Graški potok''), [[Gračnica (potok)]], [[Graški graben]] {{razločitev}} ajn552c5otuykmqn6oha5wppgkwepat 6660267 6660266 2026-04-16T12:13:17Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6660267 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=razčiščenje razločitve, ta naj vsebuje samo osnovne pojme; hrvaški gradi naj gredo v [[Grad (teritorialna enota)]]}} '''Grad''' je lahko: __NOTOC__ * [[grad]], veliko utrjeno poslopje, prebivališče gospodarja ali plemenitaša * [[grad (enota)|grad]], [[merska enota|enota]] za merjenje [[kot]]ov * [[Grad (priimek)|Grad]], priimek več znanih ljudi * [[BM-21 Grad]], ruski večcevni raketomet *[[grad, teritorialna enota]] lokalne samouprave na Hrvaškem ([[seznam mest na Hrvaškem]] /[[mestna občina]]) *[[Grad (gora)|Grad]] [[Grad (gora)|(gora)]], 2008 m visok vrh v [[Karavanke|Karavankah]] *toponim - sinonim za [[grad]] ali vzpetino z njim: **[[Grad Tolmin|Grad]] (tudi [[Kozlov rob]], 426 m), vzpetina nad Tolminom (tudi Tolminski grad ali [[Grad Tolmin]]) **Grad (tudi [[Blejski grad]]), vzpetina z Blejskim gradom nad [[Bled|Bledom]] in naseljem Grad (nekaj samostojna vas) pod njim **Grad (tudi [[Celjski grad]] ali [[Stari grad]]), vzpetina s Celjskim gradom nad Celjem **Grad (tudi [[Ljubljanski grad]]), vzpetina ([[Grajski grič]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskim gradom]] **Grad (tudi [[Mariborski grad]]) **[[Grad Ptuj|Grad]] (tudi [[Ptujski grad]]) **Grad (tudi [[Škofjeloški grad|Loški grad]]) **[[Pusti grad]] nad Lipnico /[[Lipniški grad]] (590 m) == Naselje == === Slovenija === * [[Grad, Grad|Grad]], naselje in središče [[Občina Grad|Občine Grad]] (v Prekmurju; nekdaj ''Gornja Lendava'') * [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], naselje v [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]] *[[Gornji Grad]], naselje in središče [[Občina Gornji Grad|Občine Gornji Grad]] *[[Ivanji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Nadgrad]], naselje v [[Občina Slovenska Bistrica|občini Slovenska Bistrica]] *[[Podgrad]], več naselij *[[Stari Grad]], več naselij v Sloveniji **[[Spodnji Stari Grad]] *[[Volčji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Zagrad]], več naselij *[[Zanigrad]], naselje v [[Slovenska Istra|slovenski Istr]]<nowiki/>i ([[Mestna občina Koper|Občina Koper]]) *Grad ([[Grad na Bledu]]), del naselja (mesta) [[Bled]], nekdaj samostojna vas (naselje) *Grad, del naselja (mesta) [[Sevnica]] === Avstrija ([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]) === * Grad pri [[Grebinj]]u, nemško ''Schloßberg'', občina [[Grebinj]] * [[Grad Gundrska vas]] *[[Črni grad]] (''Schwarzes Schloss ali Ho(hen)wart''), zaselek ob istoimenskem srednjeveškem gradu južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'') *[[Altfinkenstein]] (''Burgruine Finkenstein''), Starigrad (nad Maloščami, občina [[Bekštanj]]) === Drugje === * [[Grad, Brus]] (Srbija) * [[Drežnik Grad]] (Hrvaška) * [[Grad Stalać]] (Srbija) === Toponimi z osnovo »grad« === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdov grad]] - grad, ki je stal v naselju [[Sela pri Štravberku]] *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *Beli grad, vzpetina nad Ročkim Poljem na Hrvaškem * [[Belogradčik]], Bolgarija *[[Caričin Grad]] (Justiniana Prima), arheološka lokacija v Srbiji *[[Cesargrad|(Grad) Cesargrad]] – razvaline nekdanjega gradu nad [[Sotla|Sotlo]] pri [[Klanjec|Klanjcu]] na Hrvaškem *[[Crni grad]]/''Castelnero'' ([[Savudrija]], Hrvaška) *[[Crveni Grad]], Srbija *[[Črni grad]] (''Hochwart/Hovart; Schwarzes Schloss ali Hohenwart''), srednjeveški [[grad]] v istoimenskem zaselku južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] *[[Črni Grad (Neudenstein)]], avstrijska Koroška *Črni grad, vzpetina nad Ročkim poljem na Hrvaškem *[[Dvigrad]], Hrvaška *[[Golem Grad]], otok na Prespanskem jezeru v Severni Makedoniji *[[Gornji Grad]] *[[Gradac]] *[[Gradačac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Gradič Češnjice]] *[[Gradič Vina Gorica]] * [[Gradiček]], [[naselje]] v Občini Ivančna Gorica *[[Gradina (razločitev)]] * [[Gradišče (razločitev)]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'', [[avstrijska Koroška]]) *[[Mali grad, Kamnik|Mali grad]] *[[Grad Cesargrad]] *[[Grad Medvedgrad]] *[[Grad Samobor]] *[[Grajski grič]], vzpetina v Ljubljani, pri Slovenj Gradcu itd. *[[Krištofov Grad]] (Schloss Rain), avstrijska Koroška *[[Mrkonjić Grad]] (prej ''Varcar Vakuf'', [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Na Gradu]], predel mesta [[Ravne na Koroškem]] * [[Novi Grad (razločitev)|Novi Grad]] (in [[Novigrad]]) *[[Pusti grad]], vzpetina (590 m) nad Lancovim *[[Samograd]], majhen otok na Hrvaškem *[[Slovin grad]] (= [[Slunj]]) *[[Soko Grad (Sokobanja)]] *[[Soko Grad (Ljubovija)]] (tudi [[Sokolac]]) * [[Stari Grad]] *[[Tonovcov grad]] (tudi Tonecov/Tuncov grad, [[Stari Grad|Stari grad]]) *[[Veliki Grad]] (greben na otoku Mljet, Hrvaška) *[[polotok Velingrad]] na Antarktiki *[[Zagrad]] (razločitev) {{div col end}} === Imena mest idr. naselij s pripono -grad === {{div col|colwidth=24em}} *[[Asenovgrad]] (Bolgarija) *([[Belogradčik]], Bolgarija) *[[Beograd]] (star. ''Belgrad, Beligrad'') (Srbija) *[[Biograd na Moru]] (Hrvaška) *[[Biograd, Nevesinje]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blagoevgrad]] (''Gorna Džumaja'', Bolgarija) *[[Blatograd]] ([[Blatenski Kostel]], madž. ''[[Keszthely]]''), Madžarska *[[Bolgrad]]/[[Bolhrad]] (Ukrajina) *[[Bosilegrad]] (Srbija) *[[Botevgrad]] (Bolgarija) *[[Buzovgrad]] (Bolgarija) *[[Carigrad]] (turško Istanbul; Turčija) *[[Celinograd]] (Kazahstan; nekdanje ime za novo glavno mesto [[Astana]]) *[[Cetingrad]] (naselje in občina, Hrvaška) *[[Červonograd]], od 2024 Šeptyckyj, do 1953 Krystynopol, Ukrajina (Poljski do 1951) *[[Danilovgrad]] (Črna Gora) *[[Deligrad]] (Srbija) *[[Dimitrovgrad, Srbija]], tudi ''Caribrod'' (Srbija) * [[Dimitrovgrad, Bolgarija]] *[[Dimitrovgrad, Rusija]] (''Sovjetska zveza'') *[[Dravograd]] (mesto in občina, Slovenija) *[[Dvigrad]] (Hrvaška) *[[Gamzigrad]] (Felix Romuliana, Srbija) *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *[[Grmeč-grad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ivajlovgrad]] (Bolgarija) *[[Ivangrad]] (zdaj spet Berane, Črna Gora) *[[Ivanić-grad]] (Hrvaška) *[[Kaliningrad]] (''prej Königsberg''), Rusija (''Sovjetska zveza''); Prusija/Nemčija *[[Kamengrad]] (dve trdnjavi na Hrvaškem [[Grad Kamengrad]] in naselje v BiH; tam tudi Gornji in Donji Kamengrad) *[[Kirovograd]] (''Kirovohrad'', Ukrajina, ''Sovjetska zveza''; prej Jelizavetgrad, zdaj ''Koprivnicki'') *[[Kolarovgrad]] (zdaj spet [[Šumen]], Bolgarija) *[[Kotorgrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Krumovgrad]] (Bolgarija) *[[Legrad]] (Hrvaška) *[[Lozengrad]] (bolgarsko ime za [[Kırklareli]], Trakija/Turčija) *[[Medvedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Mihajlovgrad]] (zdaj [[Montana, Bolgarija]]) *[[Momčilgrad]] (Bolgarija) *[[Novigrad]] (več mest oz. naselij na Hrvaškem) *[[Oštregrad-Istregrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Panjigrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pavlograd]] /[[Pavlohrad]] (Ukrajina-Donbas) * [[Petrograd]]/[[Sankt Peterburg|Leningrad]], Rusija (prvotno in danes ''Sankt Peterburg'', takrat ''Sovjetska zveza'') *[[Petrovgrad]], prej Veliki Bečkerek, danes [[Zrenjanin]] (Srbija/Vojvodina) *[[Podgrad]] (več toponimov) * [[Razgrad (okraj)|Razgrad]] (Bolgarija) *[[Simeonovgrad]] (Bolgarija) *[[Solnograd]] (Salzburg, Avstrija) *[[Stolni Beligrad]] (Székesfehérvár, Madžarska) *[[Susedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Svilengrad]] (Bolgarija) *[[Teslingrad]], ime za [[Lički Osik]] 1991-95 *[[Titograd]] (sodobna Podgorica), glavno mesto Črne Gore v času druge Jugoslavije * [[Tomislavgrad]], (Bosna in Hercegovina; včasih tudi ''Duvno'') *[[Topolovgrad]] (Bolgarija) *[[Velingrad]] (Bolgarija) *[[Višegrad, Madžarska|Visegrád]]'' na Madžarskem, v Bolgariji, na Kosovu, ''Vyšehrad'' v Pragi na Češkem *[[Volgograd]], prej [[Stalingrad]] (sicer Caricin), Rusija (Sovj. zveza) *[[Vorošilovgrad]] (zdaj [[Luhansk]]), [[Ukrajina]], prej Sovjetska zveza) *[[Zagrad]] (več toponimov) *[[Zelengrad]] (Hrvaška) *[[Zlatograd]] (Bolgarija) Pa tudi: [[Belgorod]], [[Veliki Novgorod]], [[Nižni Novgorod]], [[Zvenigorod]], itd. v Rusiji, [[Novgorod-Siverski]] in [[Višgorod]] v Ukrajini{{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam gradov v Sloveniji]] *[[Ajmanov grad]] *[[Blejski grad]] *[[Goriški grad]] *[[Jelšingrad]] ([[Dvorec Jelše]]) *[[Ljubljanski grad]] *[[Grajski grič]]; [[Grajski hrib]] (v Ljubljani) *[[dvorec]] *[[graščina]] *[[palača]] *''[[Trigrad]]'', slovenska TV nadaljevanka *[[Gradec (razločitev)|Gradec]], [[Gradac (razločitev)|Gradac]], [[Gradež (razločitev)|Gradež]] **[[Pusti Gradec]] (Pusti Gradac) *[[Gradačac]], [[Gračac (razločitev)|Gračac]], [[Gradin]], [[Gradina (razločitev)|Gradina]], [[Gradinje]] *[[Belgradski gozd]] *[[Gračnica]] *[[Grački potok]] (''Graški potok''), [[Gračnica (potok)]], [[Graški graben]] {{razločitev}} tw6g73zddm813ro9y8pu5fnlbdaf4en 6660268 6660267 2026-04-16T12:14:58Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6660268 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=razčiščenje razločitve, ta naj vsebuje samo osnovne pojme; hrvaški gradi naj gredo v [[Grad (teritorialna enota)]]}} '''Grad''' je lahko: __NOTOC__ * [[grad]], veliko utrjeno poslopje, prebivališče gospodarja ali plemenitaša * [[grad (enota)|grad]], [[merska enota|enota]] za merjenje [[kot]]ov * [[Grad (priimek)|Grad]], priimek več znanih ljudi * [[BM-21 Grad]], ruski večcevni raketomet *[[grad, teritorialna enota]] lokalne samouprave na Hrvaškem ([[seznam mest na Hrvaškem]] /[[mestna občina]]) *[[Grad (gora)|Grad]] [[Grad (gora)|(gora)]], 2008 m visok vrh v [[Karavanke|Karavankah]] *toponim - sinonim za [[grad]] ali vzpetino z njim: **[[Grad Tolmin|Grad]] (tudi [[Kozlov rob]], 426 m), vzpetina nad Tolminom (tudi Tolminski grad ali [[Grad Tolmin]]) **Grad (tudi [[Blejski grad]]), vzpetina z Blejskim gradom nad [[Bled|Bledom]] in naseljem Grad (nekaj samostojna vas) pod njim **Grad (tudi [[Celjski grad]] ali [[Stari grad]]), vzpetina s Celjskim gradom nad Celjem **Grad (tudi [[Ljubljanski grad]]), vzpetina ([[Grajski grič]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskim gradom]] **Grad (tudi [[Mariborski grad]]) **[[Grad Ptuj|Grad]] (tudi [[Ptujski grad]]) **Grad (tudi [[Škofjeloški grad|Loški grad]]) **[[Pusti grad]] nad Lipnico /[[Lipniški grad]] (590 m) == Naselje == === Slovenija === * [[Grad, Grad|Grad]], naselje in središče [[Občina Grad|Občine Grad]] (v Prekmurju; nekdaj ''Gornja Lendava'') * [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], naselje v [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]] *[[Gornji Grad]], naselje in središče [[Občina Gornji Grad|Občine Gornji Grad]] *[[Ivanji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Nadgrad]], naselje v [[Občina Slovenska Bistrica|občini Slovenska Bistrica]] *[[Podgrad]], več naselij *[[Stari Grad]], več naselij v Sloveniji **[[Spodnji Stari Grad]] *[[Volčji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Zagrad]], več naselij *[[Zanigrad]], naselje v [[Slovenska Istra|slovenski Istr]]<nowiki/>i ([[Mestna občina Koper|Občina Koper]]) *Grad ([[Grad na Bledu]]), del naselja (mesta) [[Bled]], nekdaj samostojna vas (naselje) *Grad, del naselja (mesta) [[Sevnica]] === Avstrija ([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]) === * Grad pri [[Grebinj]]u, nemško ''Schloßberg'', občina [[Grebinj]] * [[Grad Gundrska vas]] *[[Črni grad]] (''Schwarzes Schloss ali Ho(hen)wart''), zaselek ob istoimenskem srednjeveškem gradu južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'') *[[Altfinkenstein]] (''Burgruine Finkenstein''), Starigrad (nad Maloščami, občina [[Bekštanj]]) === Drugje === * [[Grad, Brus]] (Srbija) * [[Drežnik Grad]] (Hrvaška) * [[Grad Stalać]] (Srbija) === Toponimi z osnovo »grad« === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdov grad]] - grad, ki je stal v naselju [[Sela pri Štravberku]] *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *Beli grad, vzpetina nad Ročkim Poljem na Hrvaškem * [[Belogradčik]], Bolgarija *[[Caričin Grad]] (Justiniana Prima), arheološka lokacija v Srbiji *[[Cesargrad|(Grad) Cesargrad]] – razvaline nekdanjega gradu nad [[Sotla|Sotlo]] pri [[Klanjec|Klanjcu]] na Hrvaškem *[[Crni grad]]/''Castelnero'' ([[Savudrija]], Hrvaška) *[[Crveni Grad]], Srbija *[[Črni grad]] (''Hochwart/Hovart; Schwarzes Schloss ali Hohenwart''), srednjeveški [[grad]] v istoimenskem zaselku južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] *[[Črni Grad (Neudenstein)]], avstrijska Koroška *Črni grad, vzpetina nad Ročkim poljem na Hrvaškem *[[Dvigrad]], Hrvaška *[[Golem Grad]], otok na Prespanskem jezeru v Severni Makedoniji *[[Gornji Grad]] *[[Gradac]] *[[Gradačac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Gradič Češnjice]] *[[Gradič Vina Gorica]] * [[Gradiček]], [[naselje]] v Občini Ivančna Gorica *[[Gradina (razločitev)]] * [[Gradišče (razločitev)]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'', [[avstrijska Koroška]]) *[[Mali grad, Kamnik|Mali grad]] *[[Grad Cesargrad]] *[[Grad Medvedgrad]] *[[Grad Samobor]] *[[Grajski grič]], vzpetina v Ljubljani, pri Slovenj Gradcu itd. *[[Krištofov Grad]] (Schloss Rain), avstrijska Koroška *[[Mrkonjić Grad]] (prej ''Varcar Vakuf'', [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Na Gradu]], predel mesta [[Ravne na Koroškem]] * [[Novi Grad (razločitev)|Novi Grad]] (in [[Novigrad]]) *[[Pusti grad]], vzpetina (590 m) nad Lancovim *[[Samograd]], majhen otok na Hrvaškem *[[Slovin grad]] (= [[Slunj]]) *[[Soko Grad (Sokobanja)]] *[[Soko Grad (Ljubovija)]] (tudi [[Sokolac]]) * [[Stari Grad]] *[[Tonovcov grad]] (tudi Tonecov/Tuncov grad, [[Stari Grad|Stari grad]]) *[[Veliki Grad]] (greben na otoku Mljet, Hrvaška) *[[polotok Velingrad]] na Antarktiki *[[Zagrad]] (razločitev) {{div col end}} === Imena mest idr. naselij s pripono -grad === {{div col|colwidth=24em}} *[[Asenovgrad]] (Bolgarija) *([[Belogradčik]], Bolgarija) *[[Beograd]] (star. ''Belgrad, Beligrad'') (Srbija) *[[Biograd na Moru]] (Hrvaška) *[[Biograd, Nevesinje]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blagoevgrad]] (''Gorna Džumaja'', Bolgarija) *[[Blatograd]] ([[Blatenski Kostel]], madž. ''[[Keszthely]]''), Madžarska *[[Bolgrad]]/[[Bolhrad]] (Ukrajina) *[[Bosilegrad]] (Srbija) *[[Botevgrad]] (Bolgarija) *[[Buzovgrad]] (Bolgarija) *[[Carigrad]] (turško Istanbul; Turčija) *[[Celinograd]] (Kazahstan; nekdanje ime za novo glavno mesto [[Astana]]) *[[Cetingrad]] (naselje in občina, Hrvaška) *[[Červonograd]], od 2024 Šeptyckyj, do 1953 Krystynopol, Ukrajina (Poljski do 1951) *[[Danilovgrad]] (Črna Gora) *[[Deligrad]] (Srbija) *[[Dimitrovgrad, Srbija]], tudi ''Caribrod'' (Srbija) * [[Dimitrovgrad, Bolgarija]] *[[Dimitrovgrad, Rusija]] (''Sovjetska zveza'') *[[Dravograd]] (mesto in občina, Slovenija) *[[Dvigrad]] (Hrvaška) *[[Gamzigrad]] (Felix Romuliana, Srbija) *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *[[Grmeč-grad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ivajlovgrad]] (Bolgarija) *[[Ivangrad]] (zdaj spet Berane, Črna Gora) *[[Ivanić-grad]] (Hrvaška) *[[Kaliningrad]] (''prej Königsberg''), Rusija (''Sovjetska zveza''); Prusija/Nemčija *[[Kamengrad]] (dve trdnjavi na Hrvaškem [[Grad Kamengrad]] in naselje v BiH; tam tudi Gornji in Donji Kamengrad) *[[Kirovograd]] (''Kirovohrad'', Ukrajina, ''Sovjetska zveza''; prej Jelizavetgrad, zdaj ''Koprivnicki'') *[[Kolarovgrad]] (zdaj spet [[Šumen]], Bolgarija) *[[Kotorgrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Krumovgrad]] (Bolgarija) *[[Legrad]] (Hrvaška) *[[Lozengrad]] (bolgarsko ime za [[Kırklareli]], Trakija/Turčija) *[[Medvedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Mihajlovgrad]] (zdaj [[Montana, Bolgarija]]) *[[Momčilgrad]] (Bolgarija) *[[Novigrad]] (več mest oz. naselij na Hrvaškem) *[[Oštregrad-Istregrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Panjigrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pavlograd]] /[[Pavlohrad]] (Ukrajina-Donbas) * [[Petrograd]]/[[Sankt Peterburg|Leningrad]], Rusija (prvotno in danes ''Sankt Peterburg'', takrat ''Sovjetska zveza'') *[[Petrovgrad]], prej Veliki Bečkerek, danes [[Zrenjanin]] (Srbija/Vojvodina) *[[Podgrad]] (več toponimov) * [[Razgrad (okraj)|Razgrad]] (Bolgarija) *[[Simeonovgrad]] (Bolgarija) *[[Solnograd]] (Salzburg, Avstrija) *[[Stolni Beligrad]] (Székesfehérvár, Madžarska) *[[Susedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Svilengrad]] (Bolgarija) *[[Teslingrad]], ime za [[Lički Osik]] 1991-95 *[[Titograd]] (sodobna Podgorica), glavno mesto Črne Gore v času druge Jugoslavije * [[Tomislavgrad]], (Bosna in Hercegovina; včasih tudi ''Duvno'') *[[Topolovgrad]] (Bolgarija) *[[Velingrad]] (Bolgarija) *[[Višegrad, Madžarska|Visegrád]]'' na Madžarskem, v Bolgariji, na Kosovu, ''Vyšehrad'' v Pragi na Češkem *[[Volgograd]], prej [[Stalingrad]] (sicer Caricin), Rusija (Sovj. zveza) *[[Vorošilovgrad]] (zdaj [[Luhansk]]), [[Ukrajina]], prej Sovjetska zveza) *[[Zagrad]] (več toponimov) *[[Zelengrad]] (Hrvaška) *[[Zlatograd]] (Bolgarija) Pa tudi: [[Belgorod]], [[Veliki Novgorod]], [[Nižni Novgorod]], [[Zvenigorod]], itd. v Rusiji, [[Novgorod-Siverski]] in [[Višgorod]] v Ukrajini{{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam gradov v Sloveniji]] *[[Ajmanov grad]] *[[Blejski grad]] *[[Goriški grad]] *[[Jelšingrad]] ([[Dvorec Jelše]]) *[[Ljubljanski grad]] *[[Grajski grič]]; [[Grajski hrib]] (v Ljubljani) *[[dvorec]] *[[graščina]] *[[palača]] *''[[Trigrad]]'', slovenska TV nadaljevanka *[[Gradec (razločitev)|Gradec]], [[Gradac (razločitev)|Gradac]], [[Gradež (razločitev)|Gradež]] **[[Pusti Gradec]] (Pusti Gradac) *[[Gradačac]], [[Gračac (razločitev)|Gračac]], [[Gradin]], [[Gradina (razločitev)|Gradina]], [[Gradinje]] *[[Gračnica]] *[[Grački potok]] (''Graški potok''), [[Gračnica (potok)]], [[Graški graben]] {{razločitev}} au9brlivtsro9nfhpppd2nz3p7nihkh 0 9503 6660633 5630080 2026-04-17T06:28:35Z Romanm 13 [[Učlovečenje]] 6660633 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = ''Homo habilis'' | fossil_range = [[pliocen]]-[[pleistocen]] | image = Homo_habilis.jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Primates]] (prvaki) | familia = [[Hominidae]] (človečnjaki) | genus = ''[[Homo (rod)|Homo]]'' (človek) | species = '''''H. habilis''''' | binomial = †''Homo habilis'' | binomial_authority = [[Louis Leakey|Leakey]] et al, 1964 }} '''Homo habilis''' oziroma '''spretni [[človek]]''' je prva človeška oblika v človeški [[evolucija|evoluciji]]. Živel je pred okoli 2,5 do 1,4 [[milijon|milione]] let. Z njim se je začela tudi [[Učlovečenje|hominizacija]]. Prvi je izdeloval orodje tipa pestnjak. Živel je v vzhodni Afriki. == Glej tudi == * [[Homo erectus]] * [[nastanek in razvoj človeka]] {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Človečnjaki]] [[Kategorija:Pliocen]] [[Kategorija:Pleistocen]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1964]] gd19jac5qoapp5r6o1sxn33opkzouzl 0 9669 6660340 6561342 2026-04-16T14:11:03Z Ljuba24b 92351 dp, dodano iz en wiki 6660340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Prizren |native_name = Prizren/Prizreni |native_name_lang = sq |settlement_type = |image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = 37 Prizreni - Xhamia e Sinan Pashës - The Sinan Pasha Moscue.JPG |caption1 = center mesta |image2 = SinanPasha.JPG |caption2 = [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|Mošeja Sinana paše]] |image3 = Prizren Fortress (2021).jpg |caption3 = [[Prizrenska trdnjava]] |image4 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg |caption4 = [[Prizrenska stolnica]] |image5 = Kosovo Feb 2020 21 48 22 227000.jpeg |caption5 = [[Our Lady of Ljeviš]] |image6 = Lidhja e Prizrenit, By MIBER.jpg |caption6 = [[Monumental Complex of the Albanian League of Prizren|Complex of the Albanian League of Prizren]] |image7 = Qendra historike e Prizrenit.jpg |caption7 = Prizren at night }} | image_flag = [[File:Flag of Prizren.png|90px]] | image_seal = [[File:Stema e Komunës Prizren.svg|60px]] |nickname = |motto = |pushpin_map = Kosovo |pushpin_label_position = |latd=42 |latm=13 |lats= | latNS=N |longd=20 |longm=44 |longs= | longEW=E |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{Zastava|Kosovo}}{{Efn|{{Kosovo-note}}}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = [[Prizrensko okrožje]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Shaqir Totaj |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = |area_blank1_title = Mesto |area_blank1_km2 = 22,39 |area_blank2_title = Občina |area_blank2_km2 = 640 |elevation_footnotes = |elevation_m = 450 | population_as_of = 2024 | population_total = 147.428 | population_footnotes = <ref>{{cite web|title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024|url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|access-date=21 July 2024|archive-date=12 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240712150608/https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|url-status=live}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_rank = 2. na Kosovu | population_blank1_title = mesto<ref name="o379">{{cite web | title=Kosovo: Districts, Major Cities & Settlements | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=1981-03-31 | url=https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | access-date=2025-12-31 | archive-date=2023-04-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230419191234/https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | url-status=live }}</ref> | population_blank1 = 76.850 |population_demonym = {{langx|sq|Prizrenas (m), Prizrenase (f)}} <br/> {{langx|sr|Prizrenci/Призренци}} |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 20000–20080 |area_code = +383 (0)29 |website = [https://kk.rks-gov.net/prizren/ kk.rks-gov.net/prizren] |footnotes = |coordinates_region = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Kosovu|Registrska oznaka]] |blank_info = 04 }} '''Prízren''' ({{lang-sq-definite|Prizreni}}, {{IPA|sq|pɾizˈɾɛni|pron}}; {{lang-sr-Cyrl|Призрен}}) je drugo najbolj naseljeno mesto in občina na [[Kosovo|Kosovu]] ter sedež istoimenske občine in okrožja. Je na bregovih reke Prizren med vznožjem [[Šar planina|Šar planine]] na jugu Kosova. Prizren ima celinsko podnebje z nekaj sredozemskimi vplivi. Prizren je ustavno določen kot zgodovinska prestolnica države.<ref name="H. Capital">{{cite web |publisher=Gazeta Zyrtare e Republikës së Kosovës |title=Ligji Nr. 06/L-012 për Kryeqytetin e Republikës së Kosovës, Prishtinën |url=https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |access-date=24 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924130927/https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |archive-date=24 September 2020 |language=sq |date=6 June 2018 |url-status=live}}</ref> Arheološka izkopavanja v [[Prizrenska trdnjava|Prizrenski trdnjavi]] kažejo, da je bilo območje trdnjave naseljeno in uporabljeno že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Prizren se tradicionalno enači z naseljem Theranda v rimski [[Dardanija|Dardaniji]], čeprav so bile v novejših raziskavah predlagane tudi druge lokacije. V pozni antiki je bil del obrambnega utrdbenega sistema v zahodni Dardaniji, trdnjava pa je bila obnovljena v času vzhodnorimskega cesarja [[Justinijan I. |Justinijana]]. Bizantinska oblast v regiji se je dokončno končala v letih 1219–20, ko je srbska rodbina [[Nemanjići]] prevzela nadzor nad trdnjavo in mestom. Prizren je bil pod vladavino [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] prestolnica [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]], v času Dušanove vladavine pa je zacvetel in postal pomembno središče trgovine. Od leta 1371 je Prizren nadzorovala vrsta regionalnih fevdalnih vladarjev, vključno z družino Mrnjavčević, plemiško družino Balšić, rodbino Branković in ugledno hišo Kastrioti. Osmanski Turki so Prizren leta 1455 zavzeli od Srbskega despotata in skoraj takoj postal glavno mesto Prizrenskega sandžaka v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Prizren je bil pomembno upravno mesto za Osmane, konec 19. stoletja pa je postal pomembno politično središče albanske renesanse. Prizren je bil sedež Prizrenske lige in središče albanskega nacionalizma in odpora. == Ime == Ime mesta je bilo povezano z imenom ''Petrizen'', dardanske utrdbe, ki jo je [[Prokopij]] omenil v 6. stoletju.<ref>{{cite book | last=Gold | first=J. | title=Multiethnizität in Alltag und Konflikt: Schein und Realität von Identitätskonstruktionen in der Balkanstadt Prizren | publisher=Springer | year=2019 | page=85}}</ref><ref>{{cite book | last=Recepoğlu | first=A.S. | title=Kosova'da Türk kültürü veya Türkçe düşünmek | publisher=T.C. Kültür Bakanlığı | year=2001 | page=405}}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ZqtiAAAAMAAJ | title=Gjurmime albanologjike: Seria e shkencave filologjike | publisher=Albanian Institute of Pristina | issue=v. 17-18 | year=1988 | page=254 | language=Albanian}}</ref> Hamp je predlagal, da ime mesta približno pomeni »žival z rogatim brodom« z IE korenom ''*ḱrn'' 'rog, rogata stvar' (prim. Oxford). Po Curtisu toponim ''Prizren'' sledi albanskim fonetičnim pravilom, kar pomeni, da se je ime razvilo pod albansko govorečim prebivalstvom.<ref>Mehmeti, Col. "This Time In Linguistics History: Eric Hamp and Albanian Linguistics". Linguistic Society of America.</ref><ref>Slavic-Albanian Language Contact, Curtis (2012), page 42</ref> == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === [[File:LateAntiqueMap.PNG|thumb|left|Utrdbe in naselja v pozni antiki in srednjeveškem Kosovu]] Prizren je bil tradicionalno identificiran s ''Therando'', mestom iz [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].{{sfn|Galaty et al.|2013|p=68}} Vendar pa novejše raziskave kažejo, da je bila ''Theranda'' morda na današnjem Suvem Reku. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo na mestu Prizrenske trdnjave več obdobij naseljenosti od prazgodovine. V njenem spodnjem delu je bil skozi stoletja odložen material iz zgornjega dela trdnjave. Izvira iz srednje bronaste dobe (ok. 2000 pr. n. št.) v pozno [[železna doba|železno dobo]] (ok. 1. stoletje n. št.) in je primerljiva z materialom, najdenim na bližnjem prazgodovinskem najdišču v vasi Vlashnjë (približno 10 km zahodno od Prizrena).<ref name="Hoxha270" /> Leta 2005 so v bližini Vlashnjë našli prazgodovinske skalne poslikave na obrednem mestu, povezanem z življenjskim ciklom. Predstavljajo prvo najdbo prazgodovinske skalne umetnosti v regiji.<ref name="Shukriu59">{{harvnb|Shukriu|2006|p=59}}</ref> V pozni antiki je utrdba doživela fazo obnove. Je del vrste utrdb, ki jih je v istem obdobju zgradil ali obnovil [[Justinijan I.]] vzdolž [[Beli Drim|Belega Drima]] v severni [[Albanija|Albaniji]] in zahodnem Kosovu na poteh, ki so povezovale obalna območja s Kosovskim poljem.{{sfn|Hoxha|2007|p=271}} V tem času se trdnjava Prizren verjetno pojavlja v zgodovinskih zapisih kot ''Petrizen'' v 6. stoletju n. št. v delu [[Prokopij]]a kot ena od utrdb, ki jih je Justinijan naročil obnoviti v Dardaniji.<ref name="Hoxha270">{{harvnb|Hoxha|2007|p=270}}</ref> Konstantin Jireček je na podlagi korespondence ohridskega škofa Demetrija Homatenosa (1216–36) menil, da je bil Prizren eno od območij, ki so jih Albanci zasedali pred [[Slovanske migracije na Balkan|slovansko širitvijo]].<ref>Ducellier, Alain (21 October 1999). The New Cambridge Medieval History: Volume 5, c.1198-c.1300. Cambridge University Press. p. 780. ISBN 978-0-521-36289-4. Archived from the original on 3 January 2014. Retrieved 21 November 2012</ref> === Srednji vek === Današnji Prizren se prvič omenja leta 1019 v času [[Bazilij II.|Bazilija II.]] (vladal 976–1025) v obliki ''Prisdriana''. Leta 1072 so voditelji bolgarskega upora Georgija Vojteha odpotovali iz svojega središča v [[Skopje|Skopju]] na območje Prizrena in se sestali, na katerem so povabili [[Mihajlo I. Vojislavljević|Mihajla Vojislavljevića]] iz [[Duklja|Duklje]], da jim pošlje pomoč. Mihajlo je poslal svojega sina [[Konstantin Bodin|Konstantina Bodina]] in 300 svojih vojakov. Dalasen Dukas, [[dux]] Bolgarije, je bil poslan proti združenim silam, a je bil poražen v bližini Prizrena, ki ga je nato srbska vojska obsežno oropala.{{sfn|Stojkovski|2020|p=147}} Bolgarski magnati so po tej začetni zmagi Bodina razglasili za ''cesarja Bolgarov''.{{sfn|McGeer|2019|p=149}} Do konca leta 1072 jih je na območju severne Makedonije premagal Nikefor Brijenij. Območje je v 1090-ih napadel srbski vladar [[Vukan]].{{sfn|Fine|1994|p=226}} Demetrios Homatenos je zadnji bizantinski ohridski nadškof, ki je Prizren vključil v svojo jurisdikcijo do leta 1219.{{sfn|Prinzing|2008|p=30}} [[Štefan Nemanja]] je med letoma 1180 in 1190 zasegel okoliško območje ob Belem Drimu, vendar se to morda nanaša na območje prizrenske škofije in ne na samo utrdbo in naselje, nadzor nad njima pa je morda izgubil pozneje.{{sfn|Novaković|1966|pp=191-215}}{{sfn|Fine|1994|p=7}} Cerkvena ločitev Prizrena od Carigrajskega patriarhata leta 1219 je bila zadnje dejanje vzpostavitve srbske oblasti Nemanjićev v mestu. Prizren in njegova utrdba sta bila upravno in gospodarsko središče [[župa|župe]] Podrimlje (v albanščini Podrima ali Anadrini).{{sfn|Rrezja|2011|p=254}} Staro mestno jedro Prizrena se je razvilo pod trdnjavo ob levem bregu Bistrice/Lumbardhi. V starem mestnem jedru so bili nameščeni [[Dubrovniška republika|dubrovniški]] trgovci. Prizren je sčasoma postal trgovsko središče in vrata za dubrovniško trgovino proti vzhodnemu Kosovu in naprej.{{sfn|Rrezja|2011|p=267}} V tem obdobju je [[Štefan Dušan]] ustanovil in bil pokopan v [[samostan Svetih nadangelov|samostanu Svetih nadangelov]] v Prizrenu.<ref>{{cite EB1911 |wstitle=Roman Empire, Later |volume=23 |page=517 |first=John Bagnell |last=Bury}}</ref> Prizren je bil kratek čas prestolnica srbskega cesarstva in križišče pomembnega trgovskega blaga med [[Dubrovnik]]om in [[Konstantinopel|Konstantinoplom]].<ref>{{cite journal |last1=Guzijan |first1=Jasna |last2=Cvijić |first2=Siniša |title=Culture of memory and heritage as a strong connection – A case of Monastery of the Holy Archangels in Prizren |journal=Stepgrad |date=2022 |volume=1 |issue=15 |pages=466–475 |url=https://doisrpska.nub.rs/index.php/STPG/article/view/8865 |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Perica |first1=Vjekoslav |title=Serbian Jerusalem: Religious Nationalism, Globalization and the Invention of a Holy Land in Europe's Periphery, 1985-2017 |journal=Occasional Papers on Religion in Eastern Europe |date=2017 |volume=37 |issue=6 |page=57 |url=https://digitalcommons.georgefox.edu/ree/vol37/iss6/3/ |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite book |last1=Đokić |first1=Dejan |title=A concise history of Serbia |date=2023 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, United Kingdom|isbn=978-1-107-02838-8 |page=162}}</ref> Leta 1330 je srbski kralj [[Štefan Dečanski]] izrecno omenil prisotnost Albancev in albanska imena vasi na Kosovu, zlasti v okrožjih Prizren in Skopje. [[Zlata bula|Krizobula]] srbskega carja Štefana Dušana, ki jo je med letoma 1348 in 1353 prejel samostan svetega Mihaila in Gavrila v Prizrenu, navaja prisotnost Albancev v bližini Prizrena, v [[Metohija|Metohiji]] in v vaseh Drenica. V tej krizobuli je izrecno omenjenih devet albanskih živinorejskih vasi v bližini Prizrena - te vasi so znane pod imeni Gjinovci (Gjinajt), Magjerci, Bjellogllavci (Kryebardhët), Flokovci (Flokajt), Crnça, Caparci (Çaparajt), Gjonovci (Gjonajt), Shpinadinci (Shpinajt) in Novaci. Srbski kralji, zlasti [[Štefan Dušan]], so srbskim samostanom v Prizrenu, Dečanih in Tetovu podarili cele albanske vasi.<ref>{{cite book |last1=Iseni |first1=Bashkim |title=La question nationale en Europe du Sud-Est : genèse, émergence et développement de l'indentité nationale albanaise au Kosovo et en Macédoine |date=25 January 2008 |publisher=P. Lang |location=Bern |isbn=978-3039113200 |page=77 }}</ref> Poleg tega so ljudje z albansko antroponimijo večkrat omenjeni v krizobuli Štefana Dušana iz leta 1348, ki navaja tiste, ki molijo v samostanu sv. Mihaela in Gabrijela v Prizrenu, pa tudi nekatere prebivalce samega mesta in okoliških vasi. V enem od dokumentov Štefana Dušana iz leta 1355 je vojak z albansko antroponimijo izključno omenjen kot eden od ljudi, ki morajo nenehno plačevati samostanu sv. Nikolaja v vasi Billushë blizu Prizrena.<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=66 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Ljudje z albanskim antroponimom so omenjeni tudi v registru iz leta 1452 v bližini Prizrena v vaseh, kot so Mazrek, Kojushe, Milaj, Zhur, Xerxe, Pllaneje, Gorozhup, Zym.<ref>[https://www.academia.edu/35493307/Vilayet_of_Pastric_Pa%C5%A1trik_in_1452_53_in_Serbian_ Vilayet of Pastric (Paštrik) in 1452/53]</ref> Na območju Prizrena so bili v 14. in 15. stoletju zabeleženi albanski toponimi, kot so Rudina e Leshit, Truallishta e Gjon Bardhit, Llazi i Tanushit, Truallishta e Komanit, Shpija e Bushatit, Zhur in Mazrek.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last1=Pulaha |first1=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=13, 71, 488–489, 510–520 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |archive-date=2022-11-08 |access-date=2022-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1330 so bili na območju med Prizrenom in Orahovcem omenjeni albanski toponimi, kot je Katun Arbanas (Albanska vas).<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=171,172 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Po smrti [[Štefan Uroš V.|Štefana Uroša V.]] leta 1371 je vrsta konkurenčnih regionalnih plemičev oblegala, protioblegala in imela nadzor nad Prizrenom – vse bolj z osmansko podporo in posredovanjem. Prvi, ki je poskušal prevzeti nadzor nad Prizrenom in trgovino, ki je potekala skozi mesto, je bil [[kraljevič Marko]], toda po njegovem porazu v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] septembra 1371 so se [[Balšići]] iz Kneževine Zeta jeseni in pozimi leta 1371 odpravili v Prizren, da bi ga zavzeli.{sfn|Fine|1994|p=383}} Spomladi leta 1372 je [[Nikola Altomanović|Nikola Altomanović]] oblegal Prizren in poskušal razširiti svojo oblast, a je bil poražen. Smrt Đurađa I. Balšića leta 1377 je ustvarila še en vakuum moči – [[Đurađ Branković]] je nato prevzel Prizren.{{sfn|Fine|1994|p=389}} Bitka na Kosovu je privedla do dodatnih političnih sprememb, saj je Gjon Kastrioti zavzel Prizren in podelil posebne privilegije glede trgovine Dubrovniku in njegovim prebivalcem.<ref>{{Cite book |last=Lellio |first=Anna Di |url=https://books.google.com/books?id=lIJORNUgfTcC&pg=PA32 |title=The Case for Kosova: Passage to Independence |date=2006 |publisher=Anthem Press |isbn=978-1-84331-245-1 |pages=32 |language=en}}</ref> Katoliška cerkev je na tem območju ohranila nekaj vpliva; dokumenti iz 14. stoletja omenjajo katoliško cerkev v Prizrenu, ki je bila med 1330. in 1380. leti sedež škofije. === Osmansko obdobje === [[File:Prizren Fortress.jpg|thumb|left|The [[Prizrenska trdnjava]]]] Po več letih napadov in protinapadov so Osmani leta 1454 izvedli veliko invazijo na Kosovo; poskusi osvoboditve območja Prizrena, ki so jih prej izvedli [[Skenderbeg]] in nato [[János Hunyadi]], so propadli, saj je bil Đurađ Branković v tistem času osmanski vazal in križarjem ni dovolil prehoda na Kosovo za boj proti Osmanom. 21. junija 1455 se je Prizren predal osmanski vojski.{{sfn|Malcolm|1998|p=91}} Prizren je bil glavno mesto Prizrenskega sandžaka, v skladu z novo upravno organizacijo Osmanskega cesarstva pa je postal glavno mesto [[vilajet]]a. Kasneje je postal del večjega Rumelijske ejaleta. Bilo je uspešno trgovsko mesto, ki je imelo koristi od svoje lege na trgovskih poteh sever-jug in vzhod-zahod po cesarstvu. Prizren je postal eno večjih mest [[Kosovski vilajet|Kosovskega vilajeta]]. V nahiji Hoča je v 16. stoletju približno 409 družinskih poglavarjev in 104 posestnikov nosilo albanska imena. Približno 45 vasi je imelo večinsko albanska imena, medtem ko so bila na ozemlju med Prizrenom in [[Đakovica|Đakovico]] vasi z večinsko albanskimi imeni, obstaja pa tudi veliko primerov mešane albansko-slovanske antroponimije.<ref>[https://www.scribd.com/doc/272970356/179876370-S-Pulaha-Popullsia-Shqiptare-e-Kosoves-Gjate-Shekujve-XV-XVI Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve] p. 94</ref> V osmanskem defterju iz leta 1591 je bilo mesto Prizren zabeleženo pod okriljem Prizrenskega sandžaka – to vključuje tudi glave mestnih gospodinjstev. Do takrat je bil Prizren že precej islamiziran, kar se odraža v antroponomiji prebivalcev; obstaja več primerov muslimanskih prebivalcev z mešanico muslimanske in albanske antroponimije (npr. Ali Gjoci, Hasan Gjinaj, Ferhad Reçi, Hasan Bardi ...). Muslimanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Xhamia e Vjetër (stara mošeja, 53 domov), Levisha (50 domov), Ajas beu (15 domov), Haxhi Kasem (48 domov), Jazixhi Sinani (71 domov), Çarshia (imenovan tudi Jakub beu, 18 domov), Kurila (31 domov) in Mëhalla e lëkurëpunuesve (soseska usnjarjev, 34 domov). Krščanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Pazari i Vjetër (Stari trg, 8 domov), Madhiq (37 domov), Vasil (27 domov), Kodha (13 domov), Çarshia/Pjetri Nikolla (14 domov), Bogoi Riber (11 domov), Radmir (51 domov), Jazixhi Sinani (omenjen že prej, 24 domov), Pandelja (29 domov), Prend Vriça (9 domov) in Ajas (13 domov). V soseskah Pandelja, Jazixhi Sinani in Kodha so prevladovali prebivalci z značilno albansko antroponomijo; v drugih soseskah se je mešala pretežno slovanska/slovansko-albanska (oziroma pravoslavna) antroponomija.<ref name="Pulaha1984" /> Lazaro Soranzo je v 16. stoletju zapisal, da je bilo mesto naseljeno »bolj z Albanci kot s Srbi«.{{sfn|Malcolm|2020|p=134}} Leta 1624 je Pjeter Mazrreku poročal, da v mestu živi 12.000 muslimanov, skoraj vsi Albanci (''Turchi, quasi tutti Albanesi''), 200 katoličanov in 600 ''Servianov''.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Gjergj Bardhi je med svojim obiskom Prizrena leta 1638 zapisal, da območje naseljujejo Albanci in da se tam govori albanski jezik. V 1630-ih je osmanski turški popotnik Hadži Kalifa zapisal, da v mestu Prizren živijo Albanci.<ref name="Pulaha1984" /><ref>Hadži-Kalfa ili Ćatib-Čelebija, turski geograf XVII veka o Balkanskom poluostrvu - Stojan Novakovic</ref> Leta 1651 je albanski katoliški duhovnik iz Prizrena Gregor Mazrreku poročal, da se je veliko moških v Prizrenu spreobrnilo v islam, da bi se izognili davku [[džizja]], in da so Gregorja prosili, naj jim na skrivaj da spoved in sveto obhajilo, kar je ta zavrnil.{{sfn|Malcolm|2020|p=61}} Med avstrijsko-osmanskima vojnama se je lokalno albansko prebivalstvo v prizrenski regiji zbralo v podporo Avstrijcem proti Osmanskemu cesarstvu pod vodstvom albanskega duhovnika Pjeterja Bogdanija.{{sfn|Malcolm|2020|p=34}}{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Dokumenti in depeše omenjajo Avstrijce, ki so korakali proti »Prizrenu, glavnemu mestu Albanije«, kjer jih je sprejel Bogdani in 5000–6000 albanskih vojakov.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}}<ref>{{cite web |last1=Elsie |first1=Robert |title=1689: Kosovo in the Great Turkish War of 1683-1699 |url=http://www.albanianhistory.net/1689_Kosovo-Turkish-War/ |website=albanianhistory.net}}</ref> Albanski katoliški duhovnik Toma Raspasani je zapisal, da ko so bili Avstrijci izgnani in je bil Prizren spet trdno v rokah Osmanov, nihče ni mogel zapustiti Prizrena.{{sfn|Malcolm|1998|p=157}} Leta 1693 je Toma zapisal tudi, da so mnogi katoličani na Kosovu odšli na Madžarsko, kjer jih je večina umrla zaradi lakote ali bolezni.{{sfn|Malcolm|1998|p=162}} === Albanska renesansa === {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Kompleksi Monumental i Lidhjes Shqiptare të Prizrenit 9384n.jpg | width1 = 630= | image2 = Lidhja_e_Prizrenit_-_Brenda_01.jpg | width2 = 530 | footer = [[Prizrenska liga]] je bila ustanovljena 5. januarja 1877 v starem mestnem jedru Prizrena }} Prizren je bil kulturno in intelektualno središče osmanskega Kosova. V njem je prevladovalo muslimansko prebivalstvo, ki je leta 1857 predstavljalo več kot 70 % prebivalstva. Mesto je postalo pomembno albansko kulturno središče in koordinacijska politična in kulturna prestolnica kosovskih Albancev. Leta 1871 je bilo v Prizrenu odprto dolgoletno srbsko semenišče, kjer so razpravljali o morebitni združitvi ozemelj stare Srbije s [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]]. Med letoma 1877 in 1912 je bilo mesto pomemben del Kosovskega vilajeta. Konec 19. stoletja je mesto postalo središče albanskega nacionalizma, leta 1878 pa je bilo tam ustanovljeno Prizrensko gibanje, ki si je prizadevalo za nacionalno združitev in avtonomijo Albancev znotraj Osmanskega cesarstva. Mladoturška revolucija je bila korak v razpadu Osmanskega cesarstva, ki je privedel do balkanskih vojn. Tretja armada (Otomansko cesarstvo) je imela v Prizrenu divizijo, 30. rezervno pehotno divizijo (Otuzuncu Pirzerin Redif Fırkası). === Sodobnost === [[File:Eski Prizren.jpg|thumb|Pogled na mesto septembra 1863, ki ga je posnel dunajski fotograf Josef Székely<ref>{{cite web |url=http://www.albanianphotography.net/szekely/index.html |title=The Photo Collection of Josef Székely |first=Robert |last=Elsie |website=www.albanianphotography.net}}</ref>]] Prizrenski odred je bil del Ipekovega odreda v prvi balkanski vojni. Med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] je mesto napadla srbska vojska in ga priključila [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]]. Čeprav so čete naletele na majhen odpor, je bil prevzem krvav, saj je bilo v prvih nekaj dneh mrtvih 400 ljudi; lokalno prebivalstvo je mesto imenovalo ''Kraljestvo smrti''.<ref name=golgotha>{{cite news |last1=Freundlich |first1=Leo |title=Albania's Golgotha |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |access-date=29 June 2014 |date=1913 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531131757/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |archive-date=31 May 2012 }}</ref> ''Daily Chronicle'' je 12. novembra 1912 poročal, da je bilo v Prizrenu pobitih 5000 Albancev.[45] Srbski general Božidar Janković je prisilil lokalne albanske voditelje, da so podpisali izjavo o hvaležnosti kralju [[Peter I. Karađorđević|Petru I.]] za njihovo »osvoboditev s strani srbske vojske«.<ref name=golgotha /><ref>{{cite news | url=https://www.kosovo-online.com/en/news/kontext/feuilleton-americans-serbs-and-albanians-balkan-wars-and-world-war-i-5-11-11-2023 | title=FEUILLETON Americans, Serbs, and Albanians in the Balkan Wars and World War I | work=Kosovo Online | date=11 November 2023}}</ref> Po zavzetju Prizrena je bil večini tujcev vstop v mesto prepovedan, saj so črnogorske sile mesto začasno zaprle, preden je bil ponovno vzpostavljen popoln nadzor. Nekaj ​​obiskovalcev je uspelo priti skozi, vključno z [[Lev Trocki|Levom Trockim]], ki je takrat delal kot novinar za ukrajinski časopis ''Kijewskaja mysl'', sčasoma pa so se pojavila poročila o obsežnih pobojih Albancev.<ref>{{Cite web |url=http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|title=Prizren history|access-date=2019-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120126074458/http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|archive-date=2012-01-26|url-status=dead}}</ref>] V poročilu iz leta 1912 o srbski vojski in paravojaških četnikih v Prizrenu je Trocki izjavil: »Med njimi so bili intelektualci, ljudje z idejami, nacionalistični fanatiki, vendar so bili to osamljeni posamezniki. Ostali so bili le nasilneži, roparji, ki so se pridružili vojski zaradi plena ... Srbi v Stari Srbiji se v svojem nacionalnem prizadevanju za popravek podatkov v etnografski statistiki, ki jim niso ravno ugodne, ukvarjajo preprosto s sistematičnim iztrebljanjem muslimanskega prebivalstva.«{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Britanska popotnica Edith Durham in britanski vojaški ataše naj bi oktobra 1912 obiskala Prizren, vendar so oblasti potovanje preprečile. Durham je izjavila: »Ranjene Črnogorce [vojake] sem vprašala, zakaj mi ni dovoljeno iti, in so se smejali in rekli: 'Tam zgoraj nismo pustili niti nosu na Albancu!' Ni lep prizor za britanskega častnika.« Sčasoma je Durham obiskala severnoalbansko postojanko na Kosovu, kjer je srečala ujete osmanske vojake, ki so jim odrezali zgornjo ustnico in nos.{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Po prvi balkanski vojni leta 1912 je Konferenca veleposlanikov v Londonu dovolila ustanovitev države Albanije in Kosovo predala Kraljevini Srbiji, čeprav je prebivalstvo Kosova ostalo večinoma albansko.<ref>{{Cite web|url=http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |title=Prizren history |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118104903/http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |archive-date=2011-11-18 }}</ref> Leta 1913 je uradno avstro-ogrsko poročilo zabeležilo, da je iz Bosne v Prizren zbežalo 30.000 ljudi.[50] Januarja 1914 je avstro-ogrski konzul s sedežem v Prizrenu pripravil podrobno poročilo o življenjskih razmerah v mestu. V poročilu je bilo navedeno, da Kraljevina Srbija ni držala svoje obljube o enaki obravnavi Albancev in muslimanov. Trideset od dvaintridesetih mošej v Prizrenu je bilo spremenjenih v senike, skladišča streliva in vojašnice. Prebivalci mesta so bili močno obdavčeni, muslimani in katoliški kristjani so morali plačati več davkov kot pravoslavni kristjani. Lokalno oblast so večinoma sestavljali nekdanji srbski četniki. V poročilu je bilo tudi navedeno, da so bili Srbi nezadovoljni z življenjskimi razmerami v Prizrenu.{{sfn|Malcolm|1998|p=258}} === Federativna Jugoslavija === Leta 1944 so nemške sile iz Kosova pregnale združene rusko-bolgarske sile, nato pa je nadzor prevzela komunistična vlada Jugoslavije.<ref>{{cite book|last=Malcolm|first=Noel|title=Kosovo: A short history|year=2002|isbn=0-330-41224-8|page=311}}</ref> Leta 1946 je bilo mesto opredeljeno kot del Kosova in Metohije, kar je ustava opredelila kot [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija||Avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija]] znotraj Ljudske republike Srbije, sestavne države Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pokrajina je bila leta 1974 preimenovana v Socialistično avtonomno pokrajino Kosovo, ki je ostala del Socialistične republike Srbije, vendar je imela podobne pristojnosti kot Socialistična republika znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prejšnji status je bil obnovljen leta 1989, uradno pa leta 1990. Prizren in regija Dečani na zahodu sta še vrsto let po obnovi srbske oblasti ostala središča albanskega nacionalizma. Leta 1956 je jugoslovanska tajna policija v Prizrenu sodila devetim kosovskim Albancem, obtoženim, da jih je v državo infiltriral (sovražni) komunistični albanski režim Enverja Hodže. ''Prizrenski proces'' je postal nekakšen znan primer, potem ko se je izkazalo, da naj bi imeli številni vodilni jugoslovanski komunisti domnevne stike z obtoženimi. Vseh devet obtoženih je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni, a so bili leta 1968 izpuščeni in razglašeni za nedolžne, kosovska skupščina pa je razglasila, da je bil proces ''zrežiran in lažen''. === Vojna na Kosovu === [[File:Destroyed Serbian houses in Prizren, Sep. 18, 2007.jpg|thumb|170px|Uničena četrt Prizrena]] Mesto Prizren med vojno na Kosovu ni veliko trpelo, vendar je bila okoliška občina v letih 1998–1999 močno prizadeta. Pred vojno je [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] ocenila, da je bilo prebivalstvo občine približno 78 % kosovskih Albancev, 5 % Srbov in 17 % pripadnikov drugih narodnih skupnosti. Med vojno je bila večina albanskega prebivalstva prisiljena ali ustrahovana, da je zapustila mesto. Soseska Tusus je najbolj trpela. Ubitih je bilo od sedemindvajset do štiriintrideset ljudi, požganih pa je bilo več kot sto hiš.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 339. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Ob koncu vojne junija 1999 se je večina albanskega prebivalstva vrnila v Prizren. Srbska in romska manjšina sta pobegnili, OVSE pa ocenjuje, da je do oktobra Prizren zapustilo 97 % Srbov in 60 % Romov. Skupnost je zdaj pretežno etnično albanska, vendar tam živijo tudi druge manjšine, kot so Turki, Aškali (manjšina, ki se opredeljuje kot albanski Romi) in Bošnjaki (vključno s skupnostjo Torbesh), bodisi v samem mestu bodisi v okoliških vaseh. Takšne lokacije vključujejo Sredsko, Mamušo in območje Gore.<ref>{{cite web |title=Part II Regional Overviews of the Human Rights Situation in Kosovo |url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |website=osce.org |publisher=Organization for Security and Co-operation in Europe |archive-url=https://web.archive.org/web/20050308011449/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |archive-date=8 March 2005}}</ref> Velik del Potkaljaje, stare srbske soseske ob pobočju v središču mesta, je bil po umiku jugoslovanske vojske izropan in požgan do tal. Od leta 2010 je bila večina soseske obnovljena.<ref>{{Cite web|date=2020-01-14|title=Return to Kosovo: The Serbs Who Re-Embraced Their Hometown|url=https://balkaninsight.com/2020/01/14/return-to-kosovo-the-serbs-who-re-embraced-their-hometown/|access-date=2021-07-12|website=Balkan Insight|language=en-US}}</ref> Vojna in njene posledice so mestu povzročile le zmerno škodo v primerjavi z drugimi mesti na Kosovu.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 338. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Srbske sile so v Prizrenu uničile pomemben albanski kulturni spomenik, stavbo Prizrenske lige,<ref>Andras Riedlmayer, Harvard University [http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm Kosovo Cultural Heritage Survey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121018045930/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm |date=2012-10-18 }}</ref><ref>The Human Rights Centre, Law Faculty, University of Pristina, 2009 [http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf Ending Mass Atrocities: Echoes in Southern Cultures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110813161126/http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf |date=2011-08-13 }}, page 3</ref> vendar je bil kompleks kasneje obnovljen in zdaj predstavlja Spominski kompleks Albanske Prizrenske lige. 17. marca 2004 so bili med nemiri na Kosovu nekateri srbski kulturni spomeniki v Prizrenu poškodovani, požgani ali uničeni, vključno s pravoslavnimi srbskimi cerkvami, kot je [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]] iz leta 1307 (UNESCO-va svetovna dediščina),<ref name="RIC">{{Cite web|title=Reconstruction Implementation Commission |url=http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |access-date=9 December 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727220531/http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |archive-date=27 July 2011 }}</ref> cerkev Svetega Odrešenja,<ref name="RIC"/> cerkev sv. Jurija[64] (največja cerkev v mestu), cerkev sv. Jurija[64] (Runjevac), cerkev sv. Nedelje, cerkev sv. Nikolaja (Tutićeva cerkev), samostan Svetih nadangelov ter prizrensko pravoslavno semenišče sv. Cirila in Metoda.<ref name="RIC"/> Med temi nemiri je bila celotna srbska četrt Prizrena, v bližini trdnjave Prizren, popolnoma uničena kot maščevanje za zločine, ki jih je med vojno storila srbska vojska, vse preostalo srbsko prebivalstvo pa je bilo izseljeno iz Prizrena.[65][66] Hkrati sta bili uničeni in poškodovani islamska kulturna dediščina in mošeje. === 21. stoletje === Občina Prizren je še vedno kulturno in etnično najbolj heterogeno mesto na Kosovu, saj poleg večinskega albanskega prebivalstva na Kosovu ohranja tudi skupnosti Bošnjakov, Turkov in Romov. V Prizrenu in okolici je ostalo le majhno število kosovskih Srbov, ki živijo predvsem v majhnih vaseh. Turška skupnost v Prizrenu je družbeno pomembna in vplivna, turški jezik pa pogosto govorijo tudi neetničniki. {{wide image|Prizren_panorama_winter.jpg|600px|align-cap=center|Panorama z gradu}} == Geografija == Prizren se nahaja ob vznožju Šar planine ({{langx|sq|Malet e Sharrit}}) v južnem Kosovu, na bregovih reke Prizren. Občina Prizren meji na Albanijo na jugozahodu in na Severno Makedonijo na jugovzhodu.<ref>{{cite book|last=Vickers| first=Miranda| title=The Albanians: A Modern History| publisher=I.B.Tauris| year=1999| url=https://books.google.com/books?id=IzI0uOZ2j6gC|isbn=978-1-86064-541-9| page=97}}</ref> Prizren ima subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa''), ki meji na celinsko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfa'') v izotermi 0 °C in oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfb'') v izotermi -3 °C. S povprečno letno temperaturo 11,8 °C. Najtoplejši mesec v Prizrenu je avgust s povprečno temperaturo 22,2 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,0 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Prizren |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |access-date=3 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003170404/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | align = right | perrow = 2 | total_width = 300 | image_style = border:none; | image1 = Xhamia e Sinan Pashës në Prizren 06.jpg | image2 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg | image3 = Mehmed Pasha mosque (Bajrakli).jpg | image4 = Ljeviska frontal.jpg | footer = ''Od zgoraj navzdol, od leve proti desni'': [[mošeja Sinana paše (Prizren)|Smošeja Sinana paše]], [[Prizrenska stolnica]], [[Gazi Mehmet-pašina mošeja]] in srbska pravoslavna [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospa Ljeviška]] }} V treh vaseh so tri kmetijske zadruge. Večina živinoreje in kmetijske proizvodnje je zasebnih, neformalnih in majhnega obsega. V Prizrenu deluje devet bank s podružnicami: ProCredit Bank, Raiffeisen Bank, NLB Bank, TEB Bank, Banka për Biznes (Banka za podjetja), İşbank, Banka Kombëtare Tregtare (Nacionalna trgovinska banka), Iutecredit in Plačilni in bančni organ Kosova (BPK).<ref name="osce">{{cite web |date=22–23 November 1997 |title=Bosnia and Herzegovina Republika Srpska National Assembly Elections |url=http://www.osce.org/odihr/elections/bih/14048?download=true |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606092649/http://www.osce.org/documents/html/pdftohtml/1200_en.pdf.html |archive-date=June 6, 2011 |access-date=10 April 2017 |publisher=Office for Democratic Institutions and Human Rights, Organization for Security and Co-operation in Europe |page=32}}</ref> == Kultura == Prizren, ki velja za zgodovinsko prestolnico Kosova, je že stoletja dom številnih različnih religij in kultur, ki so oblikovale kulturno dediščino mesta. Velja tudi za muzejsko mesto s številnimi mošejami, cerkvami in starimi stavbami nacionalnega pomena.<ref>{{cite book |last1=Bacas |first1=Jutta Lauth |last2=Roth |first2=Klaus |title=Southeast European (post)modernities |year=2012 |publisher=LIT Verlag |page=149 |isbn=9783643903006 |url=https://books.google.com/books?id=8c6D4GxwhVsC&dq=prizren+museum+city&pg=PA149 |access-date=5 October 2021 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Warrander |first1=Gail |last2=Knaus |first2=Verena |title=Kosovo |year=2007 |publisher=Bradt Travel Guides |isbn=9781841621999 |page=191 |url=https://books.google.com/books?id=GCRjKdrmqqEC&dq=prizren+architecture&pg=PA191 |access-date=5 October 2021 }}</ref> [[Prizrenska trdnjava]], ki stoji nad reko Prizren, je bila naseljena in uporabljena v različnih obdobjih od bronaste dobe. Med artefakti srednjega veka so [[mošeja Sinana paše]], katedrala svetega Jurija, katedrala Gospe od večne pomoči, cerkev svetega Odrešenika, mošeja Katip Sinan Qelebi, [[samostan Svetih nadangelov]], cerkev svetega Nikolaja, mošeja Muderiza Alija Efendija in [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web |publisher=United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organisation (UNESCO) |title=Medieval Monuments in Kosovo |url=https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211005030414/https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |archive-date=5 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last1=Elsie |first1=Robert |title=Historical dictionary of Kosovo |date=2011 |publisher=Scarecrow Press |location=Lanham, MD |isbn=978-0-8108-7483-1 |edition=2nd}} *{{cite book|last=Fine|first=John V. A. (John Van Antwerp)|title=The Late Medieval Balkans: Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC&pg=PA7|access-date=21 November 2012|year=1994|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5}} *{{cite book |last1=Galaty |first1=Michael |last2=Lafe |first2=Ols |last3=Lee |first3=Wayne |last4=Tafilica |first4=Zamir |title=Light and Shadow: Isolation and Interaction in the Shala Valley of Northern Albania |date=2013 |publisher=The Cotsen Institute of Archaeology Press |isbn=978-1931745710 |url=https://books.google.com/books?id=f2mRDwAAQBAJ |ref={{harvid|Galaty et al.|2013}} }} *{{cite book |last1=Machiel |first1=Kiel |title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 |date=1990 |publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture |isbn=9290633301 |url=https://books.google.com/books?id=2xYzAAAAIAAJ }} *{{cite book |last=Malcolm |first=Noel |author-link= |title=Kosovo: A Short History |publisher=Macmillan |url=https://archive.org/details/kosovo-a-short-history/page/52/mode/2up |year=1998 |isbn=978-0-333-66612-8 }} *{{cite book |last1=Malcolm |first1=Noel |title=Rebels, Believers, Survivors: Studies in the History of the Albanians |date=2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0192599223 |url=https://books.google.com/books?id=0FXwDwAAQBAJ }} *{{cite book |last1=McGeer |first1=Eric |title=Byzantium in the Time of Troubles: The Continuation of the Chronicle of John Skylitzes (1057-1079) |date=2019 |publisher=BRILL |isbn=978-9004419407 |url=https://books.google.com/books?id=CmjIDwAAQBAJ }} *{{cite journal |last1=Hoxha |first1=Gëzim |title=Të dhëna të reja arkeologjike nga Kalaja e Prizrenit / Nouvelles données archéologiques sur la forteresse de Prizren |journal=Iliria |date=2007 |volume=33 |page=33 |url=https://www.persee.fr/doc/iliri_1727-2548_2007_num_33_1_1073 |doi=10.3406/iliri.2007.1073 }} *{{cite journal|last=Novaković|first=R|title=O nekim pitanjima područja današnje Metohije krajem XII i početkom XIII veka|journal=Zbornik Radova Vizantološkog Instituta|year=1966|volume=9|pages=195–215}} *{{cite book |last1=Prinzing |first1=Günter |title=Demetrii Chomateni Ponemata diaphora: [Das Aktencorpus des Ohrider Erzbischofs Demetrios. Einleitung, kritischer Text und Indices] |date=2008 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=978-3110204506 |url=https://books.google.com/books?id=vllZG5zOxmMC |chapter=Demetrios Chomatenos, Zu seinem Leben und Wirken }} *{{cite journal |last1=Rrezja |first1=Agon |title=Zhupa e Podrimës sipas burimeve cirilike të shek. XII-XV / District of Podrima according to Cyrillic sources of the 12th-15th centuries |journal=Gjurmime Albanologjike |date=2011 |volume=41-42 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=70071 |publisher=Albanological Institute of Pristina }} *{{cite book |last1=Stojkovski |first1=Boris |editor1-last=Theotokis |editor1-first=Georgios |editor2-last=Meško |editor2-first=Marek |title=War in Eleventh-Century Byzantium |date=2020 |publisher=Routledge |isbn=978-0429574771 |url=https://books.google.com/books?id=xSUAEAAAQBAJ |chapter=Byzantine military campaigns against Serbian lands and Hungary in the second half of the eleventh century. }} *{{cite journal |last1=Shukriu |first1=Edi |author-link1= |title=Spirals of the prehistoric open rock painting from Kosova |journal=Proceedings of the XV World Congress of the International Union for Prehistoric and Protohistoric Sciences |date=2006 |volume=35 |url=https://www.academia.edu/1787676 |archive-date=2021-09-14 |access-date=2020-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210914015031/https://www.academia.edu/1787676 |url-status=live }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Prizren}} *{{official website|http://kk.rks-gov.net/prizren}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] 4jvsb890u32zo6l0h3mszwbl2jp1ih4 6660344 6660340 2026-04-16T14:16:51Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6660344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Prizren |native_name = Prizren/Prizreni |native_name_lang = sq |settlement_type = |image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = 37 Prizreni - Xhamia e Sinan Pashës - The Sinan Pasha Moscue.JPG |caption1 = center mesta |image2 = SinanPasha.JPG |caption2 = [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|Mošeja Sinana paše]] |image3 = Prizren Fortress (2021).jpg |caption3 = [[Prizrenska trdnjava]] |image4 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg |caption4 = [[Prizrenska stolnica]] |image5 = Kosovo Feb 2020 21 48 22 227000.jpeg |caption5 = [[Our Lady of Ljeviš]] |image6 = Lidhja e Prizrenit, By MIBER.jpg |caption6 = [[Monumental Complex of the Albanian League of Prizren|Complex of the Albanian League of Prizren]] |image7 = Qendra historike e Prizrenit.jpg |caption7 = Prizren at night }} | image_flag = [[File:Flag of Prizren.png|90px]] | image_seal = [[File:Stema e Komunës Prizren.svg|60px]] |nickname = |motto = |pushpin_map = Kosovo |pushpin_label_position = |latd=42 |latm=13 |lats= | latNS=N |longd=20 |longm=44 |longs= | longEW=E |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{Zastava|Kosovo}}{{Efn|{{Kosovo-note}}}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = [[Prizrensko okrožje]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Shaqir Totaj |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = |area_blank1_title = Mesto |area_blank1_km2 = 22,39 |area_blank2_title = Občina |area_blank2_km2 = 640 |elevation_footnotes = |elevation_m = 450 | population_as_of = 2024 | population_total = 147.428 | population_footnotes = <ref>{{cite web|title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024|url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|access-date=21 July 2024|archive-date=12 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240712150608/https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|url-status=live}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_rank = 2. na Kosovu | population_blank1_title = mesto<ref name="o379">{{cite web | title=Kosovo: Districts, Major Cities & Settlements | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=1981-03-31 | url=https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | access-date=2025-12-31 | archive-date=2023-04-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230419191234/https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | url-status=live }}</ref> | population_blank1 = 76.850 |population_demonym = {{langx|sq|Prizrenas (m), Prizrenase (f)}} <br/> {{langx|sr|Prizrenci/Призренци}} |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 20000–20080 |area_code = +383 (0)29 |website = [https://kk.rks-gov.net/prizren/ kk.rks-gov.net/prizren] |footnotes = |coordinates_region = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Kosovu|Registrska oznaka]] |blank_info = 04 }} '''Prízren''' ({{lang-sq-definite|Prizreni}}, {{IPA|sq|pɾizˈɾɛni|pron}}; {{lang-sr-Cyrl|Призрен}}) je drugo najbolj naseljeno mesto in občina na [[Kosovo|Kosovu]] ter sedež istoimenske občine in okrožja. Je na bregovih reke Prizren med vznožjem [[Šar planina|Šar planine]] na jugu Kosova. Prizren ima celinsko podnebje z nekaj sredozemskimi vplivi. Prizren je ustavno določen kot zgodovinska prestolnica države.<ref name="H. Capital">{{cite web |publisher=Gazeta Zyrtare e Republikës së Kosovës |title=Ligji Nr. 06/L-012 për Kryeqytetin e Republikës së Kosovës, Prishtinën |url=https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |access-date=24 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924130927/https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |archive-date=24 September 2020 |language=sq |date=6 June 2018 |url-status=live}}</ref> Arheološka izkopavanja v [[Prizrenska trdnjava|Prizrenski trdnjavi]] kažejo, da je bilo območje trdnjave naseljeno in uporabljeno že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Prizren se tradicionalno enači z naseljem Theranda v rimski [[Dardanija|Dardaniji]], čeprav so bile v novejših raziskavah predlagane tudi druge lokacije. V pozni antiki je bil del obrambnega utrdbenega sistema v zahodni Dardaniji, trdnjava pa je bila obnovljena v času vzhodnorimskega cesarja [[Justinijan I. |Justinijana]]. Bizantinska oblast v regiji se je dokončno končala v letih 1219–20, ko je srbska rodbina [[Nemanjići]] prevzela nadzor nad trdnjavo in mestom. Prizren je bil pod vladavino [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] prestolnica [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]], v času Dušanove vladavine pa je zacvetel in postal pomembno središče trgovine. Od leta 1371 je Prizren nadzorovala vrsta regionalnih fevdalnih vladarjev, vključno z družino Mrnjavčević, plemiško družino Balšić, rodbino Branković in ugledno hišo Kastrioti. Osmanski Turki so Prizren leta 1455 zavzeli od Srbskega despotata in skoraj takoj postal glavno mesto Prizrenskega sandžaka v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Prizren je bil pomembno upravno mesto za Osmane, konec 19. stoletja pa je postal pomembno politično središče albanske renesanse. Prizren je bil sedež Prizrenske lige in središče albanskega nacionalizma in odpora. == Ime == Ime mesta je bilo povezano z imenom ''Petrizen'', dardanske utrdbe, ki jo je [[Prokopij]] omenil v 6. stoletju.<ref>{{cite book | last=Gold | first=J. | title=Multiethnizität in Alltag und Konflikt: Schein und Realität von Identitätskonstruktionen in der Balkanstadt Prizren | publisher=Springer | year=2019 | page=85}}</ref><ref>{{cite book | last=Recepoğlu | first=A.S. | title=Kosova'da Türk kültürü veya Türkçe düşünmek | publisher=T.C. Kültür Bakanlığı | year=2001 | page=405}}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ZqtiAAAAMAAJ | title=Gjurmime albanologjike: Seria e shkencave filologjike | publisher=Albanian Institute of Pristina | issue=v. 17-18 | year=1988 | page=254 | language=Albanian}}</ref> Hamp je predlagal, da ime mesta približno pomeni »žival z rogatim brodom« z IE korenom ''*ḱrn'' 'rog, rogata stvar' (prim. Oxford). Po Curtisu toponim ''Prizren'' sledi albanskim fonetičnim pravilom, kar pomeni, da se je ime razvilo pod albansko govorečim prebivalstvom.<ref>Mehmeti, Col. "This Time In Linguistics History: Eric Hamp and Albanian Linguistics". Linguistic Society of America.</ref><ref>Slavic-Albanian Language Contact, Curtis (2012), page 42</ref> == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === [[File:LateAntiqueMap.PNG|thumb|left|Utrdbe in naselja v pozni antiki in srednjeveškem Kosovu]] Prizren je bil tradicionalno identificiran s ''Therando'', mestom iz [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].{{sfn|Galaty et al.|2013|p=68}} Vendar pa novejše raziskave kažejo, da je bila ''Theranda'' morda na današnjem Suvem Reku. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo na mestu Prizrenske trdnjave več obdobij naseljenosti od prazgodovine. V njenem spodnjem delu je bil skozi stoletja odložen material iz zgornjega dela trdnjave. Izvira iz srednje bronaste dobe (ok. 2000 pr. n. št.) v pozno [[železna doba|železno dobo]] (ok. 1. stoletje n. št.) in je primerljiva z materialom, najdenim na bližnjem prazgodovinskem najdišču v vasi Vlashnjë (približno 10 km zahodno od Prizrena).<ref name="Hoxha270" /> Leta 2005 so v bližini Vlashnjë našli prazgodovinske skalne poslikave na obrednem mestu, povezanem z življenjskim ciklom. Predstavljajo prvo najdbo prazgodovinske skalne umetnosti v regiji.<ref name="Shukriu59">{{harvnb|Shukriu|2006|p=59}}</ref> V pozni antiki je utrdba doživela fazo obnove. Je del vrste utrdb, ki jih je v istem obdobju zgradil ali obnovil [[Justinijan I.]] vzdolž [[Beli Drim|Belega Drima]] v severni [[Albanija|Albaniji]] in zahodnem Kosovu na poteh, ki so povezovale obalna območja s Kosovskim poljem.{{sfn|Hoxha|2007|p=271}} V tem času se trdnjava Prizren verjetno pojavlja v zgodovinskih zapisih kot ''Petrizen'' v 6. stoletju n. št. v delu [[Prokopij]]a kot ena od utrdb, ki jih je Justinijan naročil obnoviti v Dardaniji.<ref name="Hoxha270">{{harvnb|Hoxha|2007|p=270}}</ref> Konstantin Jireček je na podlagi korespondence ohridskega škofa Demetrija Homatenosa (1216–36) menil, da je bil Prizren eno od območij, ki so jih Albanci zasedali pred [[Slovanske migracije na Balkan|slovansko širitvijo]].<ref>Ducellier, Alain (21 October 1999). The New Cambridge Medieval History: Volume 5, c.1198-c.1300. Cambridge University Press. p. 780. ISBN 978-0-521-36289-4. Archived from the original on 3 January 2014. Retrieved 21 November 2012</ref> === Srednji vek === Današnji Prizren se prvič omenja leta 1019 v času [[Bazilij II.|Bazilija II.]] (vladal 976–1025) v obliki ''Prisdriana''. Leta 1072 so voditelji bolgarskega upora Georgija Vojteha odpotovali iz svojega središča v [[Skopje|Skopju]] na območje Prizrena in se sestali, na katerem so povabili [[Mihajlo I. Vojislavljević|Mihajla Vojislavljevića]] iz [[Duklja|Duklje]], da jim pošlje pomoč. Mihajlo je poslal svojega sina [[Konstantin Bodin|Konstantina Bodina]] in 300 svojih vojakov. Dalasen Dukas, [[dux]] Bolgarije, je bil poslan proti združenim silam, a je bil poražen v bližini Prizrena, ki ga je nato srbska vojska obsežno oropala.{{sfn|Stojkovski|2020|p=147}} Bolgarski magnati so po tej začetni zmagi Bodina razglasili za ''cesarja Bolgarov''.{{sfn|McGeer|2019|p=149}} Do konca leta 1072 jih je na območju severne Makedonije premagal Nikefor Brijenij. Območje je v 1090-ih napadel srbski vladar [[Vukan]].{{sfn|Fine|1994|p=226}} Demetrios Homatenos je zadnji bizantinski ohridski nadškof, ki je Prizren vključil v svojo jurisdikcijo do leta 1219.{{sfn|Prinzing|2008|p=30}} [[Štefan Nemanja]] je med letoma 1180 in 1190 zasegel okoliško območje ob Belem Drimu, vendar se to morda nanaša na območje prizrenske škofije in ne na samo utrdbo in naselje, nadzor nad njima pa je morda izgubil pozneje.{{sfn|Novaković|1966|pp=191-215}}{{sfn|Fine|1994|p=7}} Cerkvena ločitev Prizrena od Carigrajskega patriarhata leta 1219 je bila zadnje dejanje vzpostavitve srbske oblasti Nemanjićev v mestu. Prizren in njegova utrdba sta bila upravno in gospodarsko središče [[župa|župe]] Podrimlje (v albanščini Podrima ali Anadrini).{{sfn|Rrezja|2011|p=254}} Staro mestno jedro Prizrena se je razvilo pod trdnjavo ob levem bregu Bistrice/Lumbardhi. V starem mestnem jedru so bili nameščeni [[Dubrovniška republika|dubrovniški]] trgovci. Prizren je sčasoma postal trgovsko središče in vrata za dubrovniško trgovino proti vzhodnemu Kosovu in naprej.{{sfn|Rrezja|2011|p=267}} V tem obdobju je [[Štefan Dušan]] ustanovil in bil pokopan v [[samostan Svetih nadangelov|samostanu Svetih nadangelov]] v Prizrenu.<ref>{{cite EB1911 |wstitle=Roman Empire, Later |volume=23 |page=517 |first=John Bagnell |last=Bury}}</ref> Prizren je bil kratek čas prestolnica srbskega cesarstva in križišče pomembnega trgovskega blaga med [[Dubrovnik]]om in [[Konstantinopel|Konstantinoplom]].<ref>{{cite journal |last1=Guzijan |first1=Jasna |last2=Cvijić |first2=Siniša |title=Culture of memory and heritage as a strong connection – A case of Monastery of the Holy Archangels in Prizren |journal=Stepgrad |date=2022 |volume=1 |issue=15 |pages=466–475 |url=https://doisrpska.nub.rs/index.php/STPG/article/view/8865 |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Perica |first1=Vjekoslav |title=Serbian Jerusalem: Religious Nationalism, Globalization and the Invention of a Holy Land in Europe's Periphery, 1985-2017 |journal=Occasional Papers on Religion in Eastern Europe |date=2017 |volume=37 |issue=6 |page=57 |url=https://digitalcommons.georgefox.edu/ree/vol37/iss6/3/ |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite book |last1=Đokić |first1=Dejan |title=A concise history of Serbia |date=2023 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, United Kingdom|isbn=978-1-107-02838-8 |page=162}}</ref> Leta 1330 je srbski kralj [[Štefan Dečanski]] izrecno omenil prisotnost Albancev in albanska imena vasi na Kosovu, zlasti v okrožjih Prizren in Skopje. [[Zlata bula|Krizobula]] srbskega carja Štefana Dušana, ki jo je med letoma 1348 in 1353 prejel samostan svetega Mihaila in Gavrila v Prizrenu, navaja prisotnost Albancev v bližini Prizrena, v [[Metohija|Metohiji]] in v vaseh Drenica. V tej krizobuli je izrecno omenjenih devet albanskih živinorejskih vasi v bližini Prizrena - te vasi so znane pod imeni Gjinovci (Gjinajt), Magjerci, Bjellogllavci (Kryebardhët), Flokovci (Flokajt), Crnça, Caparci (Çaparajt), Gjonovci (Gjonajt), Shpinadinci (Shpinajt) in Novaci. Srbski kralji, zlasti [[Štefan Dušan]], so srbskim samostanom v Prizrenu, Dečanih in Tetovu podarili cele albanske vasi.<ref>{{cite book |last1=Iseni |first1=Bashkim |title=La question nationale en Europe du Sud-Est : genèse, émergence et développement de l'indentité nationale albanaise au Kosovo et en Macédoine |date=25 January 2008 |publisher=P. Lang |location=Bern |isbn=978-3039113200 |page=77 }}</ref> Poleg tega so ljudje z albansko antroponimijo večkrat omenjeni v krizobuli Štefana Dušana iz leta 1348, ki navaja tiste, ki molijo v samostanu sv. Mihaela in Gabrijela v Prizrenu, pa tudi nekatere prebivalce samega mesta in okoliških vasi. V enem od dokumentov Štefana Dušana iz leta 1355 je vojak z albansko antroponimijo izključno omenjen kot eden od ljudi, ki morajo nenehno plačevati samostanu sv. Nikolaja v vasi Billushë blizu Prizrena.<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=66 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Ljudje z albanskim antroponimom so omenjeni tudi v registru iz leta 1452 v bližini Prizrena v vaseh, kot so Mazrek, Kojushe, Milaj, Zhur, Xerxe, Pllaneje, Gorozhup, Zym.<ref>[https://www.academia.edu/35493307/Vilayet_of_Pastric_Pa%C5%A1trik_in_1452_53_in_Serbian_ Vilayet of Pastric (Paštrik) in 1452/53]</ref> Na območju Prizrena so bili v 14. in 15. stoletju zabeleženi albanski toponimi, kot so Rudina e Leshit, Truallishta e Gjon Bardhit, Llazi i Tanushit, Truallishta e Komanit, Shpija e Bushatit, Zhur in Mazrek.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last1=Pulaha |first1=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=13, 71, 488–489, 510–520 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |archive-date=2022-11-08 |access-date=2022-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1330 so bili na območju med Prizrenom in Orahovcem omenjeni albanski toponimi, kot je Katun Arbanas (Albanska vas).<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=171,172 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Po smrti [[Štefan Uroš V.|Štefana Uroša V.]] leta 1371 je vrsta konkurenčnih regionalnih plemičev oblegala, protioblegala in imela nadzor nad Prizrenom – vse bolj z osmansko podporo in posredovanjem. Prvi, ki je poskušal prevzeti nadzor nad Prizrenom in trgovino, ki je potekala skozi mesto, je bil [[kraljevič Marko]], toda po njegovem porazu v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] septembra 1371 so se [[Balšići]] iz Kneževine Zeta jeseni in pozimi leta 1371 odpravili v Prizren, da bi ga zavzeli.{sfn|Fine|1994|p=383}} Spomladi leta 1372 je [[Nikola Altomanović|Nikola Altomanović]] oblegal Prizren in poskušal razširiti svojo oblast, a je bil poražen. Smrt Đurađa I. Balšića leta 1377 je ustvarila še en vakuum moči – [[Đurađ Branković]] je nato prevzel Prizren.{{sfn|Fine|1994|p=389}} Bitka na Kosovu je privedla do dodatnih političnih sprememb, saj je Gjon Kastrioti zavzel Prizren in podelil posebne privilegije glede trgovine Dubrovniku in njegovim prebivalcem.<ref>{{Cite book |last=Lellio |first=Anna Di |url=https://books.google.com/books?id=lIJORNUgfTcC&pg=PA32 |title=The Case for Kosova: Passage to Independence |date=2006 |publisher=Anthem Press |isbn=978-1-84331-245-1 |pages=32 |language=en}}</ref> Katoliška cerkev je na tem območju ohranila nekaj vpliva; dokumenti iz 14. stoletja omenjajo katoliško cerkev v Prizrenu, ki je bila med 1330. in 1380. leti sedež škofije. === Osmansko obdobje === [[File:Prizren Fortress.jpg|thumb|left|The [[Prizrenska trdnjava]]]] Po več letih napadov in protinapadov so Osmani leta 1454 izvedli veliko invazijo na Kosovo; poskusi osvoboditve območja Prizrena, ki so jih prej izvedli [[Skenderbeg]] in nato [[János Hunyadi]], so propadli, saj je bil Đurađ Branković v tistem času osmanski vazal in križarjem ni dovolil prehoda na Kosovo za boj proti Osmanom. 21. junija 1455 se je Prizren predal osmanski vojski.{{sfn|Malcolm|1998|p=91}} Prizren je bil glavno mesto Prizrenskega sandžaka, v skladu z novo upravno organizacijo Osmanskega cesarstva pa je postal glavno mesto [[vilajet]]a. Kasneje je postal del večjega Rumelijske ejaleta. Bilo je uspešno trgovsko mesto, ki je imelo koristi od svoje lege na trgovskih poteh sever-jug in vzhod-zahod po cesarstvu. Prizren je postal eno večjih mest [[Kosovski vilajet|Kosovskega vilajeta]]. V nahiji Hoča je v 16. stoletju približno 409 družinskih poglavarjev in 104 posestnikov nosilo albanska imena. Približno 45 vasi je imelo večinsko albanska imena, medtem ko so bila na ozemlju med Prizrenom in [[Đakovica|Đakovico]] vasi z večinsko albanskimi imeni, obstaja pa tudi veliko primerov mešane albansko-slovanske antroponimije.<ref>[https://www.scribd.com/doc/272970356/179876370-S-Pulaha-Popullsia-Shqiptare-e-Kosoves-Gjate-Shekujve-XV-XVI Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve] p. 94</ref> V osmanskem defterju iz leta 1591 je bilo mesto Prizren zabeleženo pod okriljem Prizrenskega sandžaka – to vključuje tudi glave mestnih gospodinjstev. Do takrat je bil Prizren že precej islamiziran, kar se odraža v antroponomiji prebivalcev; obstaja več primerov muslimanskih prebivalcev z mešanico muslimanske in albanske antroponimije (npr. Ali Gjoci, Hasan Gjinaj, Ferhad Reçi, Hasan Bardi ...). Muslimanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Xhamia e Vjetër (stara mošeja, 53 domov), Levisha (50 domov), Ajas beu (15 domov), Haxhi Kasem (48 domov), Jazixhi Sinani (71 domov), Çarshia (imenovan tudi Jakub beu, 18 domov), Kurila (31 domov) in Mëhalla e lëkurëpunuesve (soseska usnjarjev, 34 domov). Krščanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Pazari i Vjetër (Stari trg, 8 domov), Madhiq (37 domov), Vasil (27 domov), Kodha (13 domov), Çarshia/Pjetri Nikolla (14 domov), Bogoi Riber (11 domov), Radmir (51 domov), Jazixhi Sinani (omenjen že prej, 24 domov), Pandelja (29 domov), Prend Vriça (9 domov) in Ajas (13 domov). V soseskah Pandelja, Jazixhi Sinani in Kodha so prevladovali prebivalci z značilno albansko antroponomijo; v drugih soseskah se je mešala pretežno slovanska/slovansko-albanska (oziroma pravoslavna) antroponomija.<ref name="Pulaha1984" /> Lazaro Soranzo je v 16. stoletju zapisal, da je bilo mesto naseljeno »bolj z Albanci kot s Srbi«.{{sfn|Malcolm|2020|p=134}} Leta 1624 je Pjeter Mazrreku poročal, da v mestu živi 12.000 muslimanov, skoraj vsi Albanci (''Turchi, quasi tutti Albanesi''), 200 katoličanov in 600 ''Servianov''.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Gjergj Bardhi je med svojim obiskom Prizrena leta 1638 zapisal, da območje naseljujejo Albanci in da se tam govori albanski jezik. V 1630-ih je osmanski turški popotnik Hadži Kalifa zapisal, da v mestu Prizren živijo Albanci.<ref name="Pulaha1984" /><ref>Hadži-Kalfa ili Ćatib-Čelebija, turski geograf XVII veka o Balkanskom poluostrvu - Stojan Novakovic</ref> Leta 1651 je albanski katoliški duhovnik iz Prizrena Gregor Mazrreku poročal, da se je veliko moških v Prizrenu spreobrnilo v islam, da bi se izognili davku [[džizja]], in da so Gregorja prosili, naj jim na skrivaj da spoved in sveto obhajilo, kar je ta zavrnil.{{sfn|Malcolm|2020|p=61}} Med avstrijsko-osmanskima vojnama se je lokalno albansko prebivalstvo v prizrenski regiji zbralo v podporo Avstrijcem proti Osmanskemu cesarstvu pod vodstvom albanskega duhovnika Pjeterja Bogdanija.{{sfn|Malcolm|2020|p=34}}{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Dokumenti in depeše omenjajo Avstrijce, ki so korakali proti »Prizrenu, glavnemu mestu Albanije«, kjer jih je sprejel Bogdani in 5000–6000 albanskih vojakov.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}}<ref>{{cite web |last1=Elsie |first1=Robert |title=1689: Kosovo in the Great Turkish War of 1683-1699 |url=http://www.albanianhistory.net/1689_Kosovo-Turkish-War/ |website=albanianhistory.net}}</ref> Albanski katoliški duhovnik Toma Raspasani je zapisal, da ko so bili Avstrijci izgnani in je bil Prizren spet trdno v rokah Osmanov, nihče ni mogel zapustiti Prizrena.{{sfn|Malcolm|1998|p=157}} Leta 1693 je Toma zapisal tudi, da so mnogi katoličani na Kosovu odšli na Madžarsko, kjer jih je večina umrla zaradi lakote ali bolezni.{{sfn|Malcolm|1998|p=162}} === Albanska renesansa === {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Kompleksi Monumental i Lidhjes Shqiptare të Prizrenit 9384n.jpg | width1 = 630= | image2 = Lidhja_e_Prizrenit_-_Brenda_01.jpg | width2 = 530 | footer = [[Prizrenska liga]] je bila ustanovljena 5. januarja 1877 v starem mestnem jedru Prizrena }} Prizren je bil kulturno in intelektualno središče osmanskega Kosova. V njem je prevladovalo muslimansko prebivalstvo, ki je leta 1857 predstavljalo več kot 70 % prebivalstva. Mesto je postalo pomembno albansko kulturno središče in koordinacijska politična in kulturna prestolnica kosovskih Albancev. Leta 1871 je bilo v Prizrenu odprto dolgoletno srbsko semenišče, kjer so razpravljali o morebitni združitvi ozemelj stare Srbije s [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]]. Med letoma 1877 in 1912 je bilo mesto pomemben del Kosovskega vilajeta. Konec 19. stoletja je mesto postalo središče albanskega nacionalizma, leta 1878 pa je bilo tam ustanovljeno Prizrensko gibanje, ki si je prizadevalo za nacionalno združitev in avtonomijo Albancev znotraj Osmanskega cesarstva. Mladoturška revolucija je bila korak v razpadu Osmanskega cesarstva, ki je privedel do balkanskih vojn. Tretja armada (Otomansko cesarstvo) je imela v Prizrenu divizijo, 30. rezervno pehotno divizijo (Otuzuncu Pirzerin Redif Fırkası). === Sodobnost === [[File:Eski Prizren.jpg|thumb|Pogled na mesto septembra 1863, ki ga je posnel dunajski fotograf Josef Székely<ref>{{cite web |url=http://www.albanianphotography.net/szekely/index.html |title=The Photo Collection of Josef Székely |first=Robert |last=Elsie |website=www.albanianphotography.net}}</ref>]] Prizrenski odred je bil del Ipekovega odreda v prvi balkanski vojni. Med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] je mesto napadla srbska vojska in ga priključila [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]]. Čeprav so čete naletele na majhen odpor, je bil prevzem krvav, saj je bilo v prvih nekaj dneh mrtvih 400 ljudi; lokalno prebivalstvo je mesto imenovalo ''Kraljestvo smrti''.<ref name=golgotha>{{cite news |last1=Freundlich |first1=Leo |title=Albania's Golgotha |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |access-date=29 June 2014 |date=1913 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531131757/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |archive-date=31 May 2012 }}</ref> ''Daily Chronicle'' je 12. novembra 1912 poročal, da je bilo v Prizrenu pobitih 5000 Albancev.[45] Srbski general Božidar Janković je prisilil lokalne albanske voditelje, da so podpisali izjavo o hvaležnosti kralju [[Peter I. Karađorđević|Petru I.]] za njihovo »osvoboditev s strani srbske vojske«.<ref name=golgotha /><ref>{{cite news | url=https://www.kosovo-online.com/en/news/kontext/feuilleton-americans-serbs-and-albanians-balkan-wars-and-world-war-i-5-11-11-2023 | title=FEUILLETON Americans, Serbs, and Albanians in the Balkan Wars and World War I | work=Kosovo Online | date=11 November 2023}}</ref> Po zavzetju Prizrena je bil večini tujcev vstop v mesto prepovedan, saj so črnogorske sile mesto začasno zaprle, preden je bil ponovno vzpostavljen popoln nadzor. Nekaj ​​obiskovalcev je uspelo priti skozi, vključno z [[Lev Trocki|Levom Trockim]], ki je takrat delal kot novinar za ukrajinski časopis ''Kijewskaja mysl'', sčasoma pa so se pojavila poročila o obsežnih pobojih Albancev.<ref>{{Cite web |url=http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|title=Prizren history|access-date=2019-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120126074458/http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|archive-date=2012-01-26|url-status=dead}}</ref>] V poročilu iz leta 1912 o srbski vojski in paravojaških četnikih v Prizrenu je Trocki izjavil: »Med njimi so bili intelektualci, ljudje z idejami, nacionalistični fanatiki, vendar so bili to osamljeni posamezniki. Ostali so bili le nasilneži, roparji, ki so se pridružili vojski zaradi plena ... Srbi v Stari Srbiji se v svojem nacionalnem prizadevanju za popravek podatkov v etnografski statistiki, ki jim niso ravno ugodne, ukvarjajo preprosto s sistematičnim iztrebljanjem muslimanskega prebivalstva.«{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Britanska popotnica Edith Durham in britanski vojaški ataše naj bi oktobra 1912 obiskala Prizren, vendar so oblasti potovanje preprečile. Durham je izjavila: »Ranjene Črnogorce [vojake] sem vprašala, zakaj mi ni dovoljeno iti, in so se smejali in rekli: 'Tam zgoraj nismo pustili niti nosu na Albancu!' Ni lep prizor za britanskega častnika.« Sčasoma je Durham obiskala severnoalbansko postojanko na Kosovu, kjer je srečala ujete osmanske vojake, ki so jim odrezali zgornjo ustnico in nos.{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Po prvi balkanski vojni leta 1912 je Konferenca veleposlanikov v Londonu dovolila ustanovitev države Albanije in Kosovo predala Kraljevini Srbiji, čeprav je prebivalstvo Kosova ostalo večinoma albansko.<ref>{{Cite web|url=http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |title=Prizren history |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118104903/http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |archive-date=2011-11-18 }}</ref> Leta 1913 je uradno avstro-ogrsko poročilo zabeležilo, da je iz Bosne v Prizren zbežalo 30.000 ljudi.[50] Januarja 1914 je avstro-ogrski konzul s sedežem v Prizrenu pripravil podrobno poročilo o življenjskih razmerah v mestu. V poročilu je bilo navedeno, da Kraljevina Srbija ni držala svoje obljube o enaki obravnavi Albancev in muslimanov. Trideset od dvaintridesetih mošej v Prizrenu je bilo spremenjenih v senike, skladišča streliva in vojašnice. Prebivalci mesta so bili močno obdavčeni, muslimani in katoliški kristjani so morali plačati več davkov kot pravoslavni kristjani. Lokalno oblast so večinoma sestavljali nekdanji srbski četniki. V poročilu je bilo tudi navedeno, da so bili Srbi nezadovoljni z življenjskimi razmerami v Prizrenu.{{sfn|Malcolm|1998|p=258}} === Federativna Jugoslavija === Leta 1944 so nemške sile iz Kosova pregnale združene rusko-bolgarske sile, nato pa je nadzor prevzela komunistična vlada Jugoslavije.<ref>{{cite book|last=Malcolm|first=Noel|title=Kosovo: A short history|year=2002|isbn=0-330-41224-8|page=311}}</ref> Leta 1946 je bilo mesto opredeljeno kot del Kosova in Metohije, kar je ustava opredelila kot [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija||Avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija]] znotraj Ljudske republike Srbije, sestavne države Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pokrajina je bila leta 1974 preimenovana v Socialistično avtonomno pokrajino Kosovo, ki je ostala del Socialistične republike Srbije, vendar je imela podobne pristojnosti kot Socialistična republika znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prejšnji status je bil obnovljen leta 1989, uradno pa leta 1990. Prizren in regija Dečani na zahodu sta še vrsto let po obnovi srbske oblasti ostala središča albanskega nacionalizma. Leta 1956 je jugoslovanska tajna policija v Prizrenu sodila devetim kosovskim Albancem, obtoženim, da jih je v državo infiltriral (sovražni) komunistični albanski režim Enverja Hodže. ''Prizrenski proces'' je postal nekakšen znan primer, potem ko se je izkazalo, da naj bi imeli številni vodilni jugoslovanski komunisti domnevne stike z obtoženimi. Vseh devet obtoženih je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni, a so bili leta 1968 izpuščeni in razglašeni za nedolžne, kosovska skupščina pa je razglasila, da je bil proces ''zrežiran in lažen''. === Vojna na Kosovu === [[File:Destroyed Serbian houses in Prizren, Sep. 18, 2007.jpg|thumb|170px|Uničena četrt Prizrena]] Mesto Prizren med vojno na Kosovu ni veliko trpelo, vendar je bila okoliška občina v letih 1998–1999 močno prizadeta. Pred vojno je [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] ocenila, da je bilo prebivalstvo občine približno 78 % kosovskih Albancev, 5 % Srbov in 17 % pripadnikov drugih narodnih skupnosti. Med vojno je bila večina albanskega prebivalstva prisiljena ali ustrahovana, da je zapustila mesto. Soseska Tusus je najbolj trpela. Ubitih je bilo od sedemindvajset do štiriintrideset ljudi, požganih pa je bilo več kot sto hiš.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 339. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Ob koncu vojne junija 1999 se je večina albanskega prebivalstva vrnila v Prizren. Srbska in romska manjšina sta pobegnili, OVSE pa ocenjuje, da je do oktobra Prizren zapustilo 97 % Srbov in 60 % Romov. Skupnost je zdaj pretežno etnično albanska, vendar tam živijo tudi druge manjšine, kot so Turki, Aškali (manjšina, ki se opredeljuje kot albanski Romi) in Bošnjaki (vključno s skupnostjo Torbesh), bodisi v samem mestu bodisi v okoliških vaseh. Takšne lokacije vključujejo Sredsko, Mamušo in območje Gore.<ref>{{cite web |title=Part II Regional Overviews of the Human Rights Situation in Kosovo |url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |website=osce.org |publisher=Organization for Security and Co-operation in Europe |archive-url=https://web.archive.org/web/20050308011449/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |archive-date=8 March 2005}}</ref> Velik del Potkaljaje, stare srbske soseske ob pobočju v središču mesta, je bil po umiku jugoslovanske vojske izropan in požgan do tal. Od leta 2010 je bila večina soseske obnovljena.<ref>{{Cite web|date=2020-01-14|title=Return to Kosovo: The Serbs Who Re-Embraced Their Hometown|url=https://balkaninsight.com/2020/01/14/return-to-kosovo-the-serbs-who-re-embraced-their-hometown/|access-date=2021-07-12|website=Balkan Insight|language=en-US}}</ref> Vojna in njene posledice so mestu povzročile le zmerno škodo v primerjavi z drugimi mesti na Kosovu.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 338. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Srbske sile so v Prizrenu uničile pomemben albanski kulturni spomenik, stavbo Prizrenske lige,<ref>Andras Riedlmayer, Harvard University [http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm Kosovo Cultural Heritage Survey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121018045930/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm |date=2012-10-18 }}</ref><ref>The Human Rights Centre, Law Faculty, University of Pristina, 2009 [http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf Ending Mass Atrocities: Echoes in Southern Cultures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110813161126/http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf |date=2011-08-13 }}, page 3</ref> vendar je bil kompleks kasneje obnovljen in zdaj predstavlja Spominski kompleks Albanske Prizrenske lige. 17. marca 2004 so bili med nemiri na Kosovu nekateri srbski kulturni spomeniki v Prizrenu poškodovani, požgani ali uničeni, vključno s pravoslavnimi srbskimi cerkvami, kot je [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]] iz leta 1307 (UNESCO-va svetovna dediščina),<ref name="RIC">{{Cite web|title=Reconstruction Implementation Commission |url=http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |access-date=9 December 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727220531/http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |archive-date=27 July 2011 }}</ref> cerkev Svetega Odrešenja,<ref name="RIC"/> cerkev sv. Jurija[64] (največja cerkev v mestu), cerkev sv. Jurija[64] (Runjevac), cerkev sv. Nedelje, cerkev sv. Nikolaja (Tutićeva cerkev), samostan Svetih nadangelov ter prizrensko pravoslavno semenišče sv. Cirila in Metoda.<ref name="RIC"/> Med temi nemiri je bila celotna srbska četrt Prizrena, v bližini trdnjave Prizren, popolnoma uničena kot maščevanje za zločine, ki jih je med vojno storila srbska vojska, vse preostalo srbsko prebivalstvo pa je bilo izseljeno iz Prizrena.[65][66] Hkrati sta bili uničeni in poškodovani islamska kulturna dediščina in mošeje. === 21. stoletje === Občina Prizren je še vedno kulturno in etnično najbolj heterogeno mesto na Kosovu, saj poleg večinskega albanskega prebivalstva na Kosovu ohranja tudi skupnosti Bošnjakov, Turkov in Romov. V Prizrenu in okolici je ostalo le majhno število kosovskih Srbov, ki živijo predvsem v majhnih vaseh. Turška skupnost v Prizrenu je družbeno pomembna in vplivna, turški jezik pa pogosto govorijo tudi neetničniki. {{wide image|Prizren_panorama_winter.jpg|600px|align-cap=center|Panorama z gradu}} == Geografija == Prizren se nahaja ob vznožju Šar planine ({{langx|sq|Malet e Sharrit}}) v južnem Kosovu, na bregovih reke Prizren. Občina Prizren meji na Albanijo na jugozahodu in na Severno Makedonijo na jugovzhodu.<ref>{{cite book|last=Vickers| first=Miranda| title=The Albanians: A Modern History| publisher=I.B.Tauris| year=1999| url=https://books.google.com/books?id=IzI0uOZ2j6gC|isbn=978-1-86064-541-9| page=97}}</ref> Prizren ima subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa''), ki meji na celinsko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfa'') v izotermi 0 °C in oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfb'') v izotermi -3 °C. S povprečno letno temperaturo 11,8 °C. Najtoplejši mesec v Prizrenu je avgust s povprečno temperaturo 22,2 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,0 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Prizren |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |access-date=3 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003170404/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | align = right | perrow = 2 | total_width = 300 | image_style = border:none; | image1 = Xhamia e Sinan Pashës në Prizren 06.jpg | image2 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg | image3 = Mehmed Pasha mosque (Bajrakli).jpg | image4 = Ljeviska frontal.jpg | footer = ''Od zgoraj navzdol, od leve proti desni'': [[mošeja Sinana paše (Prizren)|Smošeja Sinana paše]], [[Prizrenska stolnica]], [[Gazi Mehmet-pašina mošeja]] in srbska pravoslavna [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospa Ljeviška]] }} V treh vaseh so tri kmetijske zadruge. Večina živinoreje in kmetijske proizvodnje je zasebnih, neformalnih in majhnega obsega. V Prizrenu deluje devet bank s podružnicami: ProCredit Bank, Raiffeisen Bank, NLB Bank, TEB Bank, Banka për Biznes (Banka za podjetja), İşbank, Banka Kombëtare Tregtare (Nacionalna trgovinska banka), Iutecredit in Plačilni in bančni organ Kosova (BPK).<ref name="osce">{{cite web |date=22–23 November 1997 |title=Bosnia and Herzegovina Republika Srpska National Assembly Elections |url=http://www.osce.org/odihr/elections/bih/14048?download=true |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606092649/http://www.osce.org/documents/html/pdftohtml/1200_en.pdf.html |archive-date=June 6, 2011 |access-date=10 April 2017 |publisher=Office for Democratic Institutions and Human Rights, Organization for Security and Co-operation in Europe |page=32}}</ref> == Kultura == Prizren, ki velja za zgodovinsko prestolnico Kosova, je že stoletja dom številnih različnih religij in kultur, ki so oblikovale kulturno dediščino mesta. Velja tudi za muzejsko mesto s številnimi mošejami, cerkvami in starimi stavbami nacionalnega pomena.<ref>{{cite book |last1=Bacas |first1=Jutta Lauth |last2=Roth |first2=Klaus |title=Southeast European (post)modernities |year=2012 |publisher=LIT Verlag |page=149 |isbn=9783643903006 |url=https://books.google.com/books?id=8c6D4GxwhVsC&dq=prizren+museum+city&pg=PA149 |access-date=5 October 2021 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Warrander |first1=Gail |last2=Knaus |first2=Verena |title=Kosovo |year=2007 |publisher=Bradt Travel Guides |isbn=9781841621999 |page=191 |url=https://books.google.com/books?id=GCRjKdrmqqEC&dq=prizren+architecture&pg=PA191 |access-date=5 October 2021 }}</ref> [[Prizrenska trdnjava]], ki stoji nad reko Prizren, je bila naseljena in uporabljena v različnih obdobjih od bronaste dobe. Med artefakti srednjega veka so [[mošeja Sinana paše]], katedrala svetega Jurija, katedrala Gospe od večne pomoči, cerkev svetega Odrešenika, mošeja Katip Sinan Qelebi, [[samostan Svetih nadangelov]], cerkev svetega Nikolaja, mošeja Muderiza Alija Efendija in [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web |publisher=United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organisation (UNESCO) |title=Medieval Monuments in Kosovo |url=https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211005030414/https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |archive-date=5 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last1=Elsie |first1=Robert |title=Historical dictionary of Kosovo |date=2011 |publisher=Scarecrow Press |location=Lanham, MD |isbn=978-0-8108-7483-1 |edition=2nd}} *{{cite book|last=Fine|first=John V. A. (John Van Antwerp)|title=The Late Medieval Balkans: Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC&pg=PA7|access-date=21 November 2012|year=1994|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5}} *{{cite book |last1=Galaty |first1=Michael |last2=Lafe |first2=Ols |last3=Lee |first3=Wayne |last4=Tafilica |first4=Zamir |title=Light and Shadow: Isolation and Interaction in the Shala Valley of Northern Albania |date=2013 |publisher=The Cotsen Institute of Archaeology Press |isbn=978-1931745710 |url=https://books.google.com/books?id=f2mRDwAAQBAJ |ref={{harvid|Galaty et al.|2013}} }} *{{cite book |last1=Machiel |first1=Kiel |title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 |date=1990 |publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture |isbn=9290633301 |url=https://books.google.com/books?id=2xYzAAAAIAAJ }} *{{cite book |last=Malcolm |first=Noel |author-link= |title=Kosovo: A Short History |publisher=Macmillan |url=https://archive.org/details/kosovo-a-short-history/page/52/mode/2up |year=1998 |isbn=978-0-333-66612-8 }} *{{cite book |last1=Malcolm |first1=Noel |title=Rebels, Believers, Survivors: Studies in the History of the Albanians |date=2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0192599223 |url=https://books.google.com/books?id=0FXwDwAAQBAJ }} *{{cite book |last1=McGeer |first1=Eric |title=Byzantium in the Time of Troubles: The Continuation of the Chronicle of John Skylitzes (1057-1079) |date=2019 |publisher=BRILL |isbn=978-9004419407 |url=https://books.google.com/books?id=CmjIDwAAQBAJ }} *{{cite journal |last1=Hoxha |first1=Gëzim |title=Të dhëna të reja arkeologjike nga Kalaja e Prizrenit / Nouvelles données archéologiques sur la forteresse de Prizren |journal=Iliria |date=2007 |volume=33 |page=33 |url=https://www.persee.fr/doc/iliri_1727-2548_2007_num_33_1_1073 |doi=10.3406/iliri.2007.1073 }} *{{cite journal|last=Novaković|first=R|title=O nekim pitanjima područja današnje Metohije krajem XII i početkom XIII veka|journal=Zbornik Radova Vizantološkog Instituta|year=1966|volume=9|pages=195–215}} *{{cite book |last1=Prinzing |first1=Günter |title=Demetrii Chomateni Ponemata diaphora: [Das Aktencorpus des Ohrider Erzbischofs Demetrios. Einleitung, kritischer Text und Indices] |date=2008 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=978-3110204506 |url=https://books.google.com/books?id=vllZG5zOxmMC |chapter=Demetrios Chomatenos, Zu seinem Leben und Wirken }} *{{cite journal |last1=Rrezja |first1=Agon |title=Zhupa e Podrimës sipas burimeve cirilike të shek. XII-XV / District of Podrima according to Cyrillic sources of the 12th-15th centuries |journal=Gjurmime Albanologjike |date=2011 |volume=41-42 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=70071 |publisher=Albanological Institute of Pristina }} *{{cite book |last1=Stojkovski |first1=Boris |editor1-last=Theotokis |editor1-first=Georgios |editor2-last=Meško |editor2-first=Marek |title=War in Eleventh-Century Byzantium |date=2020 |publisher=Routledge |isbn=978-0429574771 |url=https://books.google.com/books?id=xSUAEAAAQBAJ |chapter=Byzantine military campaigns against Serbian lands and Hungary in the second half of the eleventh century. }} *{{cite journal |last1=Shukriu |first1=Edi |author-link1= |title=Spirals of the prehistoric open rock painting from Kosova |journal=Proceedings of the XV World Congress of the International Union for Prehistoric and Protohistoric Sciences |date=2006 |volume=35 |url=https://www.academia.edu/1787676 |archive-date=2021-09-14 |access-date=2020-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210914015031/https://www.academia.edu/1787676 |url-status=live }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Prizren}} *{{official website|http://kk.rks-gov.net/prizren}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prizren]] [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] 2er0ye756x6fr5xpr6cv2cwnoj8b5ai 6660392 6660344 2026-04-16T15:43:49Z Ljuba24b 92351 /* Kultura */ 6660392 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Prizren |native_name = Prizren/Prizreni |native_name_lang = sq |settlement_type = |image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = 37 Prizreni - Xhamia e Sinan Pashës - The Sinan Pasha Moscue.JPG |caption1 = center mesta |image2 = SinanPasha.JPG |caption2 = [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|Mošeja Sinana paše]] |image3 = Prizren Fortress (2021).jpg |caption3 = [[Prizrenska trdnjava]] |image4 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg |caption4 = [[Prizrenska stolnica]] |image5 = Kosovo Feb 2020 21 48 22 227000.jpeg |caption5 = [[Our Lady of Ljeviš]] |image6 = Lidhja e Prizrenit, By MIBER.jpg |caption6 = [[Monumental Complex of the Albanian League of Prizren|Complex of the Albanian League of Prizren]] |image7 = Qendra historike e Prizrenit.jpg |caption7 = Prizren at night }} | image_flag = [[File:Flag of Prizren.png|90px]] | image_seal = [[File:Stema e Komunës Prizren.svg|60px]] |nickname = |motto = |pushpin_map = Kosovo |pushpin_label_position = |latd=42 |latm=13 |lats= | latNS=N |longd=20 |longm=44 |longs= | longEW=E |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{Zastava|Kosovo}}{{Efn|{{Kosovo-note}}}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = [[Prizrensko okrožje]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Shaqir Totaj |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = |area_blank1_title = Mesto |area_blank1_km2 = 22,39 |area_blank2_title = Občina |area_blank2_km2 = 640 |elevation_footnotes = |elevation_m = 450 | population_as_of = 2024 | population_total = 147.428 | population_footnotes = <ref>{{cite web|title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024|url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|access-date=21 July 2024|archive-date=12 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240712150608/https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|url-status=live}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_rank = 2. na Kosovu | population_blank1_title = mesto<ref name="o379">{{cite web | title=Kosovo: Districts, Major Cities & Settlements | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=1981-03-31 | url=https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | access-date=2025-12-31 | archive-date=2023-04-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230419191234/https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | url-status=live }}</ref> | population_blank1 = 76.850 |population_demonym = {{langx|sq|Prizrenas (m), Prizrenase (f)}} <br/> {{langx|sr|Prizrenci/Призренци}} |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 20000–20080 |area_code = +383 (0)29 |website = [https://kk.rks-gov.net/prizren/ kk.rks-gov.net/prizren] |footnotes = |coordinates_region = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Kosovu|Registrska oznaka]] |blank_info = 04 }} '''Prízren''' ({{lang-sq-definite|Prizreni}}, {{IPA|sq|pɾizˈɾɛni|pron}}; {{lang-sr-Cyrl|Призрен}}) je drugo najbolj naseljeno mesto in občina na [[Kosovo|Kosovu]] ter sedež istoimenske občine in okrožja. Je na bregovih reke Prizren med vznožjem [[Šar planina|Šar planine]] na jugu Kosova. Prizren ima celinsko podnebje z nekaj sredozemskimi vplivi. Prizren je ustavno določen kot zgodovinska prestolnica države.<ref name="H. Capital">{{cite web |publisher=Gazeta Zyrtare e Republikës së Kosovës |title=Ligji Nr. 06/L-012 për Kryeqytetin e Republikës së Kosovës, Prishtinën |url=https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |access-date=24 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924130927/https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |archive-date=24 September 2020 |language=sq |date=6 June 2018 |url-status=live}}</ref> Arheološka izkopavanja v [[Prizrenska trdnjava|Prizrenski trdnjavi]] kažejo, da je bilo območje trdnjave naseljeno in uporabljeno že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Prizren se tradicionalno enači z naseljem Theranda v rimski [[Dardanija|Dardaniji]], čeprav so bile v novejših raziskavah predlagane tudi druge lokacije. V pozni antiki je bil del obrambnega utrdbenega sistema v zahodni Dardaniji, trdnjava pa je bila obnovljena v času vzhodnorimskega cesarja [[Justinijan I. |Justinijana]]. Bizantinska oblast v regiji se je dokončno končala v letih 1219–20, ko je srbska rodbina [[Nemanjići]] prevzela nadzor nad trdnjavo in mestom. Prizren je bil pod vladavino [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] prestolnica [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]], v času Dušanove vladavine pa je zacvetel in postal pomembno središče trgovine. Od leta 1371 je Prizren nadzorovala vrsta regionalnih fevdalnih vladarjev, vključno z družino Mrnjavčević, plemiško družino Balšić, rodbino Branković in ugledno hišo Kastrioti. Osmanski Turki so Prizren leta 1455 zavzeli od Srbskega despotata in skoraj takoj postal glavno mesto Prizrenskega sandžaka v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Prizren je bil pomembno upravno mesto za Osmane, konec 19. stoletja pa je postal pomembno politično središče albanske renesanse. Prizren je bil sedež Prizrenske lige in središče albanskega nacionalizma in odpora. == Ime == Ime mesta je bilo povezano z imenom ''Petrizen'', dardanske utrdbe, ki jo je [[Prokopij]] omenil v 6. stoletju.<ref>{{cite book | last=Gold | first=J. | title=Multiethnizität in Alltag und Konflikt: Schein und Realität von Identitätskonstruktionen in der Balkanstadt Prizren | publisher=Springer | year=2019 | page=85}}</ref><ref>{{cite book | last=Recepoğlu | first=A.S. | title=Kosova'da Türk kültürü veya Türkçe düşünmek | publisher=T.C. Kültür Bakanlığı | year=2001 | page=405}}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ZqtiAAAAMAAJ | title=Gjurmime albanologjike: Seria e shkencave filologjike | publisher=Albanian Institute of Pristina | issue=v. 17-18 | year=1988 | page=254 | language=Albanian}}</ref> Hamp je predlagal, da ime mesta približno pomeni »žival z rogatim brodom« z IE korenom ''*ḱrn'' 'rog, rogata stvar' (prim. Oxford). Po Curtisu toponim ''Prizren'' sledi albanskim fonetičnim pravilom, kar pomeni, da se je ime razvilo pod albansko govorečim prebivalstvom.<ref>Mehmeti, Col. "This Time In Linguistics History: Eric Hamp and Albanian Linguistics". Linguistic Society of America.</ref><ref>Slavic-Albanian Language Contact, Curtis (2012), page 42</ref> == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === [[File:LateAntiqueMap.PNG|thumb|left|Utrdbe in naselja v pozni antiki in srednjeveškem Kosovu]] Prizren je bil tradicionalno identificiran s ''Therando'', mestom iz [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].{{sfn|Galaty et al.|2013|p=68}} Vendar pa novejše raziskave kažejo, da je bila ''Theranda'' morda na današnjem Suvem Reku. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo na mestu Prizrenske trdnjave več obdobij naseljenosti od prazgodovine. V njenem spodnjem delu je bil skozi stoletja odložen material iz zgornjega dela trdnjave. Izvira iz srednje bronaste dobe (ok. 2000 pr. n. št.) v pozno [[železna doba|železno dobo]] (ok. 1. stoletje n. št.) in je primerljiva z materialom, najdenim na bližnjem prazgodovinskem najdišču v vasi Vlashnjë (približno 10 km zahodno od Prizrena).<ref name="Hoxha270" /> Leta 2005 so v bližini Vlashnjë našli prazgodovinske skalne poslikave na obrednem mestu, povezanem z življenjskim ciklom. Predstavljajo prvo najdbo prazgodovinske skalne umetnosti v regiji.<ref name="Shukriu59">{{harvnb|Shukriu|2006|p=59}}</ref> V pozni antiki je utrdba doživela fazo obnove. Je del vrste utrdb, ki jih je v istem obdobju zgradil ali obnovil [[Justinijan I.]] vzdolž [[Beli Drim|Belega Drima]] v severni [[Albanija|Albaniji]] in zahodnem Kosovu na poteh, ki so povezovale obalna območja s Kosovskim poljem.{{sfn|Hoxha|2007|p=271}} V tem času se trdnjava Prizren verjetno pojavlja v zgodovinskih zapisih kot ''Petrizen'' v 6. stoletju n. št. v delu [[Prokopij]]a kot ena od utrdb, ki jih je Justinijan naročil obnoviti v Dardaniji.<ref name="Hoxha270">{{harvnb|Hoxha|2007|p=270}}</ref> Konstantin Jireček je na podlagi korespondence ohridskega škofa Demetrija Homatenosa (1216–36) menil, da je bil Prizren eno od območij, ki so jih Albanci zasedali pred [[Slovanske migracije na Balkan|slovansko širitvijo]].<ref>Ducellier, Alain (21 October 1999). The New Cambridge Medieval History: Volume 5, c.1198-c.1300. Cambridge University Press. p. 780. ISBN 978-0-521-36289-4. Archived from the original on 3 January 2014. Retrieved 21 November 2012</ref> === Srednji vek === Današnji Prizren se prvič omenja leta 1019 v času [[Bazilij II.|Bazilija II.]] (vladal 976–1025) v obliki ''Prisdriana''. Leta 1072 so voditelji bolgarskega upora Georgija Vojteha odpotovali iz svojega središča v [[Skopje|Skopju]] na območje Prizrena in se sestali, na katerem so povabili [[Mihajlo I. Vojislavljević|Mihajla Vojislavljevića]] iz [[Duklja|Duklje]], da jim pošlje pomoč. Mihajlo je poslal svojega sina [[Konstantin Bodin|Konstantina Bodina]] in 300 svojih vojakov. Dalasen Dukas, [[dux]] Bolgarije, je bil poslan proti združenim silam, a je bil poražen v bližini Prizrena, ki ga je nato srbska vojska obsežno oropala.{{sfn|Stojkovski|2020|p=147}} Bolgarski magnati so po tej začetni zmagi Bodina razglasili za ''cesarja Bolgarov''.{{sfn|McGeer|2019|p=149}} Do konca leta 1072 jih je na območju severne Makedonije premagal Nikefor Brijenij. Območje je v 1090-ih napadel srbski vladar [[Vukan]].{{sfn|Fine|1994|p=226}} Demetrios Homatenos je zadnji bizantinski ohridski nadškof, ki je Prizren vključil v svojo jurisdikcijo do leta 1219.{{sfn|Prinzing|2008|p=30}} [[Štefan Nemanja]] je med letoma 1180 in 1190 zasegel okoliško območje ob Belem Drimu, vendar se to morda nanaša na območje prizrenske škofije in ne na samo utrdbo in naselje, nadzor nad njima pa je morda izgubil pozneje.{{sfn|Novaković|1966|pp=191-215}}{{sfn|Fine|1994|p=7}} Cerkvena ločitev Prizrena od Carigrajskega patriarhata leta 1219 je bila zadnje dejanje vzpostavitve srbske oblasti Nemanjićev v mestu. Prizren in njegova utrdba sta bila upravno in gospodarsko središče [[župa|župe]] Podrimlje (v albanščini Podrima ali Anadrini).{{sfn|Rrezja|2011|p=254}} Staro mestno jedro Prizrena se je razvilo pod trdnjavo ob levem bregu Bistrice/Lumbardhi. V starem mestnem jedru so bili nameščeni [[Dubrovniška republika|dubrovniški]] trgovci. Prizren je sčasoma postal trgovsko središče in vrata za dubrovniško trgovino proti vzhodnemu Kosovu in naprej.{{sfn|Rrezja|2011|p=267}} V tem obdobju je [[Štefan Dušan]] ustanovil in bil pokopan v [[samostan Svetih nadangelov|samostanu Svetih nadangelov]] v Prizrenu.<ref>{{cite EB1911 |wstitle=Roman Empire, Later |volume=23 |page=517 |first=John Bagnell |last=Bury}}</ref> Prizren je bil kratek čas prestolnica srbskega cesarstva in križišče pomembnega trgovskega blaga med [[Dubrovnik]]om in [[Konstantinopel|Konstantinoplom]].<ref>{{cite journal |last1=Guzijan |first1=Jasna |last2=Cvijić |first2=Siniša |title=Culture of memory and heritage as a strong connection – A case of Monastery of the Holy Archangels in Prizren |journal=Stepgrad |date=2022 |volume=1 |issue=15 |pages=466–475 |url=https://doisrpska.nub.rs/index.php/STPG/article/view/8865 |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Perica |first1=Vjekoslav |title=Serbian Jerusalem: Religious Nationalism, Globalization and the Invention of a Holy Land in Europe's Periphery, 1985-2017 |journal=Occasional Papers on Religion in Eastern Europe |date=2017 |volume=37 |issue=6 |page=57 |url=https://digitalcommons.georgefox.edu/ree/vol37/iss6/3/ |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite book |last1=Đokić |first1=Dejan |title=A concise history of Serbia |date=2023 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, United Kingdom|isbn=978-1-107-02838-8 |page=162}}</ref> Leta 1330 je srbski kralj [[Štefan Dečanski]] izrecno omenil prisotnost Albancev in albanska imena vasi na Kosovu, zlasti v okrožjih Prizren in Skopje. [[Zlata bula|Krizobula]] srbskega carja Štefana Dušana, ki jo je med letoma 1348 in 1353 prejel samostan svetega Mihaila in Gavrila v Prizrenu, navaja prisotnost Albancev v bližini Prizrena, v [[Metohija|Metohiji]] in v vaseh Drenica. V tej krizobuli je izrecno omenjenih devet albanskih živinorejskih vasi v bližini Prizrena - te vasi so znane pod imeni Gjinovci (Gjinajt), Magjerci, Bjellogllavci (Kryebardhët), Flokovci (Flokajt), Crnça, Caparci (Çaparajt), Gjonovci (Gjonajt), Shpinadinci (Shpinajt) in Novaci. Srbski kralji, zlasti [[Štefan Dušan]], so srbskim samostanom v Prizrenu, Dečanih in Tetovu podarili cele albanske vasi.<ref>{{cite book |last1=Iseni |first1=Bashkim |title=La question nationale en Europe du Sud-Est : genèse, émergence et développement de l'indentité nationale albanaise au Kosovo et en Macédoine |date=25 January 2008 |publisher=P. Lang |location=Bern |isbn=978-3039113200 |page=77 }}</ref> Poleg tega so ljudje z albansko antroponimijo večkrat omenjeni v krizobuli Štefana Dušana iz leta 1348, ki navaja tiste, ki molijo v samostanu sv. Mihaela in Gabrijela v Prizrenu, pa tudi nekatere prebivalce samega mesta in okoliških vasi. V enem od dokumentov Štefana Dušana iz leta 1355 je vojak z albansko antroponimijo izključno omenjen kot eden od ljudi, ki morajo nenehno plačevati samostanu sv. Nikolaja v vasi Billushë blizu Prizrena.<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=66 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Ljudje z albanskim antroponimom so omenjeni tudi v registru iz leta 1452 v bližini Prizrena v vaseh, kot so Mazrek, Kojushe, Milaj, Zhur, Xerxe, Pllaneje, Gorozhup, Zym.<ref>[https://www.academia.edu/35493307/Vilayet_of_Pastric_Pa%C5%A1trik_in_1452_53_in_Serbian_ Vilayet of Pastric (Paštrik) in 1452/53]</ref> Na območju Prizrena so bili v 14. in 15. stoletju zabeleženi albanski toponimi, kot so Rudina e Leshit, Truallishta e Gjon Bardhit, Llazi i Tanushit, Truallishta e Komanit, Shpija e Bushatit, Zhur in Mazrek.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last1=Pulaha |first1=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=13, 71, 488–489, 510–520 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |archive-date=2022-11-08 |access-date=2022-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1330 so bili na območju med Prizrenom in Orahovcem omenjeni albanski toponimi, kot je Katun Arbanas (Albanska vas).<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=171,172 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Po smrti [[Štefan Uroš V.|Štefana Uroša V.]] leta 1371 je vrsta konkurenčnih regionalnih plemičev oblegala, protioblegala in imela nadzor nad Prizrenom – vse bolj z osmansko podporo in posredovanjem. Prvi, ki je poskušal prevzeti nadzor nad Prizrenom in trgovino, ki je potekala skozi mesto, je bil [[kraljevič Marko]], toda po njegovem porazu v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] septembra 1371 so se [[Balšići]] iz Kneževine Zeta jeseni in pozimi leta 1371 odpravili v Prizren, da bi ga zavzeli.{sfn|Fine|1994|p=383}} Spomladi leta 1372 je [[Nikola Altomanović|Nikola Altomanović]] oblegal Prizren in poskušal razširiti svojo oblast, a je bil poražen. Smrt Đurađa I. Balšića leta 1377 je ustvarila še en vakuum moči – [[Đurađ Branković]] je nato prevzel Prizren.{{sfn|Fine|1994|p=389}} Bitka na Kosovu je privedla do dodatnih političnih sprememb, saj je Gjon Kastrioti zavzel Prizren in podelil posebne privilegije glede trgovine Dubrovniku in njegovim prebivalcem.<ref>{{Cite book |last=Lellio |first=Anna Di |url=https://books.google.com/books?id=lIJORNUgfTcC&pg=PA32 |title=The Case for Kosova: Passage to Independence |date=2006 |publisher=Anthem Press |isbn=978-1-84331-245-1 |pages=32 |language=en}}</ref> Katoliška cerkev je na tem območju ohranila nekaj vpliva; dokumenti iz 14. stoletja omenjajo katoliško cerkev v Prizrenu, ki je bila med 1330. in 1380. leti sedež škofije. === Osmansko obdobje === [[File:Prizren Fortress.jpg|thumb|left|The [[Prizrenska trdnjava]]]] Po več letih napadov in protinapadov so Osmani leta 1454 izvedli veliko invazijo na Kosovo; poskusi osvoboditve območja Prizrena, ki so jih prej izvedli [[Skenderbeg]] in nato [[János Hunyadi]], so propadli, saj je bil Đurađ Branković v tistem času osmanski vazal in križarjem ni dovolil prehoda na Kosovo za boj proti Osmanom. 21. junija 1455 se je Prizren predal osmanski vojski.{{sfn|Malcolm|1998|p=91}} Prizren je bil glavno mesto Prizrenskega sandžaka, v skladu z novo upravno organizacijo Osmanskega cesarstva pa je postal glavno mesto [[vilajet]]a. Kasneje je postal del večjega Rumelijske ejaleta. Bilo je uspešno trgovsko mesto, ki je imelo koristi od svoje lege na trgovskih poteh sever-jug in vzhod-zahod po cesarstvu. Prizren je postal eno večjih mest [[Kosovski vilajet|Kosovskega vilajeta]]. V nahiji Hoča je v 16. stoletju približno 409 družinskih poglavarjev in 104 posestnikov nosilo albanska imena. Približno 45 vasi je imelo večinsko albanska imena, medtem ko so bila na ozemlju med Prizrenom in [[Đakovica|Đakovico]] vasi z večinsko albanskimi imeni, obstaja pa tudi veliko primerov mešane albansko-slovanske antroponimije.<ref>[https://www.scribd.com/doc/272970356/179876370-S-Pulaha-Popullsia-Shqiptare-e-Kosoves-Gjate-Shekujve-XV-XVI Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve] p. 94</ref> V osmanskem defterju iz leta 1591 je bilo mesto Prizren zabeleženo pod okriljem Prizrenskega sandžaka – to vključuje tudi glave mestnih gospodinjstev. Do takrat je bil Prizren že precej islamiziran, kar se odraža v antroponomiji prebivalcev; obstaja več primerov muslimanskih prebivalcev z mešanico muslimanske in albanske antroponimije (npr. Ali Gjoci, Hasan Gjinaj, Ferhad Reçi, Hasan Bardi ...). Muslimanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Xhamia e Vjetër (stara mošeja, 53 domov), Levisha (50 domov), Ajas beu (15 domov), Haxhi Kasem (48 domov), Jazixhi Sinani (71 domov), Çarshia (imenovan tudi Jakub beu, 18 domov), Kurila (31 domov) in Mëhalla e lëkurëpunuesve (soseska usnjarjev, 34 domov). Krščanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Pazari i Vjetër (Stari trg, 8 domov), Madhiq (37 domov), Vasil (27 domov), Kodha (13 domov), Çarshia/Pjetri Nikolla (14 domov), Bogoi Riber (11 domov), Radmir (51 domov), Jazixhi Sinani (omenjen že prej, 24 domov), Pandelja (29 domov), Prend Vriça (9 domov) in Ajas (13 domov). V soseskah Pandelja, Jazixhi Sinani in Kodha so prevladovali prebivalci z značilno albansko antroponomijo; v drugih soseskah se je mešala pretežno slovanska/slovansko-albanska (oziroma pravoslavna) antroponomija.<ref name="Pulaha1984" /> Lazaro Soranzo je v 16. stoletju zapisal, da je bilo mesto naseljeno »bolj z Albanci kot s Srbi«.{{sfn|Malcolm|2020|p=134}} Leta 1624 je Pjeter Mazrreku poročal, da v mestu živi 12.000 muslimanov, skoraj vsi Albanci (''Turchi, quasi tutti Albanesi''), 200 katoličanov in 600 ''Servianov''.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Gjergj Bardhi je med svojim obiskom Prizrena leta 1638 zapisal, da območje naseljujejo Albanci in da se tam govori albanski jezik. V 1630-ih je osmanski turški popotnik Hadži Kalifa zapisal, da v mestu Prizren živijo Albanci.<ref name="Pulaha1984" /><ref>Hadži-Kalfa ili Ćatib-Čelebija, turski geograf XVII veka o Balkanskom poluostrvu - Stojan Novakovic</ref> Leta 1651 je albanski katoliški duhovnik iz Prizrena Gregor Mazrreku poročal, da se je veliko moških v Prizrenu spreobrnilo v islam, da bi se izognili davku [[džizja]], in da so Gregorja prosili, naj jim na skrivaj da spoved in sveto obhajilo, kar je ta zavrnil.{{sfn|Malcolm|2020|p=61}} Med avstrijsko-osmanskima vojnama se je lokalno albansko prebivalstvo v prizrenski regiji zbralo v podporo Avstrijcem proti Osmanskemu cesarstvu pod vodstvom albanskega duhovnika Pjeterja Bogdanija.{{sfn|Malcolm|2020|p=34}}{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Dokumenti in depeše omenjajo Avstrijce, ki so korakali proti »Prizrenu, glavnemu mestu Albanije«, kjer jih je sprejel Bogdani in 5000–6000 albanskih vojakov.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}}<ref>{{cite web |last1=Elsie |first1=Robert |title=1689: Kosovo in the Great Turkish War of 1683-1699 |url=http://www.albanianhistory.net/1689_Kosovo-Turkish-War/ |website=albanianhistory.net}}</ref> Albanski katoliški duhovnik Toma Raspasani je zapisal, da ko so bili Avstrijci izgnani in je bil Prizren spet trdno v rokah Osmanov, nihče ni mogel zapustiti Prizrena.{{sfn|Malcolm|1998|p=157}} Leta 1693 je Toma zapisal tudi, da so mnogi katoličani na Kosovu odšli na Madžarsko, kjer jih je večina umrla zaradi lakote ali bolezni.{{sfn|Malcolm|1998|p=162}} === Albanska renesansa === {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Kompleksi Monumental i Lidhjes Shqiptare të Prizrenit 9384n.jpg | width1 = 630= | image2 = Lidhja_e_Prizrenit_-_Brenda_01.jpg | width2 = 530 | footer = [[Prizrenska liga]] je bila ustanovljena 5. januarja 1877 v starem mestnem jedru Prizrena }} Prizren je bil kulturno in intelektualno središče osmanskega Kosova. V njem je prevladovalo muslimansko prebivalstvo, ki je leta 1857 predstavljalo več kot 70 % prebivalstva. Mesto je postalo pomembno albansko kulturno središče in koordinacijska politična in kulturna prestolnica kosovskih Albancev. Leta 1871 je bilo v Prizrenu odprto dolgoletno srbsko semenišče, kjer so razpravljali o morebitni združitvi ozemelj stare Srbije s [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]]. Med letoma 1877 in 1912 je bilo mesto pomemben del Kosovskega vilajeta. Konec 19. stoletja je mesto postalo središče albanskega nacionalizma, leta 1878 pa je bilo tam ustanovljeno Prizrensko gibanje, ki si je prizadevalo za nacionalno združitev in avtonomijo Albancev znotraj Osmanskega cesarstva. Mladoturška revolucija je bila korak v razpadu Osmanskega cesarstva, ki je privedel do balkanskih vojn. Tretja armada (Otomansko cesarstvo) je imela v Prizrenu divizijo, 30. rezervno pehotno divizijo (Otuzuncu Pirzerin Redif Fırkası). === Sodobnost === [[File:Eski Prizren.jpg|thumb|Pogled na mesto septembra 1863, ki ga je posnel dunajski fotograf Josef Székely<ref>{{cite web |url=http://www.albanianphotography.net/szekely/index.html |title=The Photo Collection of Josef Székely |first=Robert |last=Elsie |website=www.albanianphotography.net}}</ref>]] Prizrenski odred je bil del Ipekovega odreda v prvi balkanski vojni. Med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] je mesto napadla srbska vojska in ga priključila [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]]. Čeprav so čete naletele na majhen odpor, je bil prevzem krvav, saj je bilo v prvih nekaj dneh mrtvih 400 ljudi; lokalno prebivalstvo je mesto imenovalo ''Kraljestvo smrti''.<ref name=golgotha>{{cite news |last1=Freundlich |first1=Leo |title=Albania's Golgotha |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |access-date=29 June 2014 |date=1913 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531131757/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |archive-date=31 May 2012 }}</ref> ''Daily Chronicle'' je 12. novembra 1912 poročal, da je bilo v Prizrenu pobitih 5000 Albancev.[45] Srbski general Božidar Janković je prisilil lokalne albanske voditelje, da so podpisali izjavo o hvaležnosti kralju [[Peter I. Karađorđević|Petru I.]] za njihovo »osvoboditev s strani srbske vojske«.<ref name=golgotha /><ref>{{cite news | url=https://www.kosovo-online.com/en/news/kontext/feuilleton-americans-serbs-and-albanians-balkan-wars-and-world-war-i-5-11-11-2023 | title=FEUILLETON Americans, Serbs, and Albanians in the Balkan Wars and World War I | work=Kosovo Online | date=11 November 2023}}</ref> Po zavzetju Prizrena je bil večini tujcev vstop v mesto prepovedan, saj so črnogorske sile mesto začasno zaprle, preden je bil ponovno vzpostavljen popoln nadzor. Nekaj ​​obiskovalcev je uspelo priti skozi, vključno z [[Lev Trocki|Levom Trockim]], ki je takrat delal kot novinar za ukrajinski časopis ''Kijewskaja mysl'', sčasoma pa so se pojavila poročila o obsežnih pobojih Albancev.<ref>{{Cite web |url=http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|title=Prizren history|access-date=2019-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120126074458/http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|archive-date=2012-01-26|url-status=dead}}</ref>] V poročilu iz leta 1912 o srbski vojski in paravojaških četnikih v Prizrenu je Trocki izjavil: »Med njimi so bili intelektualci, ljudje z idejami, nacionalistični fanatiki, vendar so bili to osamljeni posamezniki. Ostali so bili le nasilneži, roparji, ki so se pridružili vojski zaradi plena ... Srbi v Stari Srbiji se v svojem nacionalnem prizadevanju za popravek podatkov v etnografski statistiki, ki jim niso ravno ugodne, ukvarjajo preprosto s sistematičnim iztrebljanjem muslimanskega prebivalstva.«{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Britanska popotnica Edith Durham in britanski vojaški ataše naj bi oktobra 1912 obiskala Prizren, vendar so oblasti potovanje preprečile. Durham je izjavila: »Ranjene Črnogorce [vojake] sem vprašala, zakaj mi ni dovoljeno iti, in so se smejali in rekli: 'Tam zgoraj nismo pustili niti nosu na Albancu!' Ni lep prizor za britanskega častnika.« Sčasoma je Durham obiskala severnoalbansko postojanko na Kosovu, kjer je srečala ujete osmanske vojake, ki so jim odrezali zgornjo ustnico in nos.{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Po prvi balkanski vojni leta 1912 je Konferenca veleposlanikov v Londonu dovolila ustanovitev države Albanije in Kosovo predala Kraljevini Srbiji, čeprav je prebivalstvo Kosova ostalo večinoma albansko.<ref>{{Cite web|url=http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |title=Prizren history |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118104903/http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |archive-date=2011-11-18 }}</ref> Leta 1913 je uradno avstro-ogrsko poročilo zabeležilo, da je iz Bosne v Prizren zbežalo 30.000 ljudi.[50] Januarja 1914 je avstro-ogrski konzul s sedežem v Prizrenu pripravil podrobno poročilo o življenjskih razmerah v mestu. V poročilu je bilo navedeno, da Kraljevina Srbija ni držala svoje obljube o enaki obravnavi Albancev in muslimanov. Trideset od dvaintridesetih mošej v Prizrenu je bilo spremenjenih v senike, skladišča streliva in vojašnice. Prebivalci mesta so bili močno obdavčeni, muslimani in katoliški kristjani so morali plačati več davkov kot pravoslavni kristjani. Lokalno oblast so večinoma sestavljali nekdanji srbski četniki. V poročilu je bilo tudi navedeno, da so bili Srbi nezadovoljni z življenjskimi razmerami v Prizrenu.{{sfn|Malcolm|1998|p=258}} === Federativna Jugoslavija === Leta 1944 so nemške sile iz Kosova pregnale združene rusko-bolgarske sile, nato pa je nadzor prevzela komunistična vlada Jugoslavije.<ref>{{cite book|last=Malcolm|first=Noel|title=Kosovo: A short history|year=2002|isbn=0-330-41224-8|page=311}}</ref> Leta 1946 je bilo mesto opredeljeno kot del Kosova in Metohije, kar je ustava opredelila kot [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija||Avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija]] znotraj Ljudske republike Srbije, sestavne države Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pokrajina je bila leta 1974 preimenovana v Socialistično avtonomno pokrajino Kosovo, ki je ostala del Socialistične republike Srbije, vendar je imela podobne pristojnosti kot Socialistična republika znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prejšnji status je bil obnovljen leta 1989, uradno pa leta 1990. Prizren in regija Dečani na zahodu sta še vrsto let po obnovi srbske oblasti ostala središča albanskega nacionalizma. Leta 1956 je jugoslovanska tajna policija v Prizrenu sodila devetim kosovskim Albancem, obtoženim, da jih je v državo infiltriral (sovražni) komunistični albanski režim Enverja Hodže. ''Prizrenski proces'' je postal nekakšen znan primer, potem ko se je izkazalo, da naj bi imeli številni vodilni jugoslovanski komunisti domnevne stike z obtoženimi. Vseh devet obtoženih je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni, a so bili leta 1968 izpuščeni in razglašeni za nedolžne, kosovska skupščina pa je razglasila, da je bil proces ''zrežiran in lažen''. === Vojna na Kosovu === [[File:Destroyed Serbian houses in Prizren, Sep. 18, 2007.jpg|thumb|170px|Uničena četrt Prizrena]] Mesto Prizren med vojno na Kosovu ni veliko trpelo, vendar je bila okoliška občina v letih 1998–1999 močno prizadeta. Pred vojno je [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] ocenila, da je bilo prebivalstvo občine približno 78 % kosovskih Albancev, 5 % Srbov in 17 % pripadnikov drugih narodnih skupnosti. Med vojno je bila večina albanskega prebivalstva prisiljena ali ustrahovana, da je zapustila mesto. Soseska Tusus je najbolj trpela. Ubitih je bilo od sedemindvajset do štiriintrideset ljudi, požganih pa je bilo več kot sto hiš.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 339. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Ob koncu vojne junija 1999 se je večina albanskega prebivalstva vrnila v Prizren. Srbska in romska manjšina sta pobegnili, OVSE pa ocenjuje, da je do oktobra Prizren zapustilo 97 % Srbov in 60 % Romov. Skupnost je zdaj pretežno etnično albanska, vendar tam živijo tudi druge manjšine, kot so Turki, Aškali (manjšina, ki se opredeljuje kot albanski Romi) in Bošnjaki (vključno s skupnostjo Torbesh), bodisi v samem mestu bodisi v okoliških vaseh. Takšne lokacije vključujejo Sredsko, Mamušo in območje Gore.<ref>{{cite web |title=Part II Regional Overviews of the Human Rights Situation in Kosovo |url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |website=osce.org |publisher=Organization for Security and Co-operation in Europe |archive-url=https://web.archive.org/web/20050308011449/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |archive-date=8 March 2005}}</ref> Velik del Potkaljaje, stare srbske soseske ob pobočju v središču mesta, je bil po umiku jugoslovanske vojske izropan in požgan do tal. Od leta 2010 je bila večina soseske obnovljena.<ref>{{Cite web|date=2020-01-14|title=Return to Kosovo: The Serbs Who Re-Embraced Their Hometown|url=https://balkaninsight.com/2020/01/14/return-to-kosovo-the-serbs-who-re-embraced-their-hometown/|access-date=2021-07-12|website=Balkan Insight|language=en-US}}</ref> Vojna in njene posledice so mestu povzročile le zmerno škodo v primerjavi z drugimi mesti na Kosovu.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 338. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Srbske sile so v Prizrenu uničile pomemben albanski kulturni spomenik, stavbo Prizrenske lige,<ref>Andras Riedlmayer, Harvard University [http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm Kosovo Cultural Heritage Survey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121018045930/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm |date=2012-10-18 }}</ref><ref>The Human Rights Centre, Law Faculty, University of Pristina, 2009 [http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf Ending Mass Atrocities: Echoes in Southern Cultures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110813161126/http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf |date=2011-08-13 }}, page 3</ref> vendar je bil kompleks kasneje obnovljen in zdaj predstavlja Spominski kompleks Albanske Prizrenske lige. 17. marca 2004 so bili med nemiri na Kosovu nekateri srbski kulturni spomeniki v Prizrenu poškodovani, požgani ali uničeni, vključno s pravoslavnimi srbskimi cerkvami, kot je [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]] iz leta 1307 (UNESCO-va svetovna dediščina),<ref name="RIC">{{Cite web|title=Reconstruction Implementation Commission |url=http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |access-date=9 December 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727220531/http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |archive-date=27 July 2011 }}</ref> cerkev Svetega Odrešenja,<ref name="RIC"/> cerkev sv. Jurija[64] (največja cerkev v mestu), cerkev sv. Jurija[64] (Runjevac), cerkev sv. Nedelje, cerkev sv. Nikolaja (Tutićeva cerkev), samostan Svetih nadangelov ter prizrensko pravoslavno semenišče sv. Cirila in Metoda.<ref name="RIC"/> Med temi nemiri je bila celotna srbska četrt Prizrena, v bližini trdnjave Prizren, popolnoma uničena kot maščevanje za zločine, ki jih je med vojno storila srbska vojska, vse preostalo srbsko prebivalstvo pa je bilo izseljeno iz Prizrena.[65][66] Hkrati sta bili uničeni in poškodovani islamska kulturna dediščina in mošeje. === 21. stoletje === Občina Prizren je še vedno kulturno in etnično najbolj heterogeno mesto na Kosovu, saj poleg večinskega albanskega prebivalstva na Kosovu ohranja tudi skupnosti Bošnjakov, Turkov in Romov. V Prizrenu in okolici je ostalo le majhno število kosovskih Srbov, ki živijo predvsem v majhnih vaseh. Turška skupnost v Prizrenu je družbeno pomembna in vplivna, turški jezik pa pogosto govorijo tudi neetničniki. {{wide image|Prizren_panorama_winter.jpg|600px|align-cap=center|Panorama z gradu}} == Geografija == Prizren se nahaja ob vznožju Šar planine ({{langx|sq|Malet e Sharrit}}) v južnem Kosovu, na bregovih reke Prizren. Občina Prizren meji na Albanijo na jugozahodu in na Severno Makedonijo na jugovzhodu.<ref>{{cite book|last=Vickers| first=Miranda| title=The Albanians: A Modern History| publisher=I.B.Tauris| year=1999| url=https://books.google.com/books?id=IzI0uOZ2j6gC|isbn=978-1-86064-541-9| page=97}}</ref> Prizren ima subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa''), ki meji na celinsko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfa'') v izotermi 0 °C in oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfb'') v izotermi -3 °C. S povprečno letno temperaturo 11,8 °C. Najtoplejši mesec v Prizrenu je avgust s povprečno temperaturo 22,2 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,0 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Prizren |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |access-date=3 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003170404/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | align = right | perrow = 2 | total_width = 300 | image_style = border:none; | image1 = Xhamia e Sinan Pashës në Prizren 06.jpg | image2 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg | image3 = Mehmed Pasha mosque (Bajrakli).jpg | image4 = Ljeviska frontal.jpg | footer = ''Od zgoraj navzdol, od leve proti desni'': [[mošeja Sinana paše (Prizren)|Smošeja Sinana paše]], [[Prizrenska stolnica]], [[Gazi Mehmet-pašina mošeja]] in srbska pravoslavna [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospa Ljeviška]] }} V treh vaseh so tri kmetijske zadruge. Večina živinoreje in kmetijske proizvodnje je zasebnih, neformalnih in majhnega obsega. V Prizrenu deluje devet bank s podružnicami: ProCredit Bank, Raiffeisen Bank, NLB Bank, TEB Bank, Banka për Biznes (Banka za podjetja), İşbank, Banka Kombëtare Tregtare (Nacionalna trgovinska banka), Iutecredit in Plačilni in bančni organ Kosova (BPK).<ref name="osce">{{cite web |date=22–23 November 1997 |title=Bosnia and Herzegovina Republika Srpska National Assembly Elections |url=http://www.osce.org/odihr/elections/bih/14048?download=true |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606092649/http://www.osce.org/documents/html/pdftohtml/1200_en.pdf.html |archive-date=June 6, 2011 |access-date=10 April 2017 |publisher=Office for Democratic Institutions and Human Rights, Organization for Security and Co-operation in Europe |page=32}}</ref> == Kultura == Prizren, ki velja za zgodovinsko prestolnico Kosova, je že stoletja dom številnih različnih religij in kultur, ki so oblikovale kulturno dediščino mesta. Velja tudi za muzejsko mesto s številnimi mošejami, cerkvami in starimi stavbami nacionalnega pomena.<ref>{{cite book |last1=Bacas |first1=Jutta Lauth |last2=Roth |first2=Klaus |title=Southeast European (post)modernities |year=2012 |publisher=LIT Verlag |page=149 |isbn=9783643903006 |url=https://books.google.com/books?id=8c6D4GxwhVsC&dq=prizren+museum+city&pg=PA149 |access-date=5 October 2021 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Warrander |first1=Gail |last2=Knaus |first2=Verena |title=Kosovo |year=2007 |publisher=Bradt Travel Guides |isbn=9781841621999 |page=191 |url=https://books.google.com/books?id=GCRjKdrmqqEC&dq=prizren+architecture&pg=PA191 |access-date=5 October 2021 }}</ref> [[Prizrenska trdnjava]], ki stoji nad reko Prizren, je bila naseljena in uporabljena v različnih obdobjih od bronaste dobe. Med artefakti srednjega veka so [[mošeja Sinana paše, Prizren|mošeja Sinana paše]], katedrala svetega Jurija, katedrala Gospe od večne pomoči, cerkev svetega Odrešenika, mošeja Katip Sinan Qelebi, [[samostan Svetih nadangelov]], cerkev svetega Nikolaja, mošeja Muderiza Alija Efendija in [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web |publisher=United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organisation (UNESCO) |title=Medieval Monuments in Kosovo |url=https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211005030414/https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |archive-date=5 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last1=Elsie |first1=Robert |title=Historical dictionary of Kosovo |date=2011 |publisher=Scarecrow Press |location=Lanham, MD |isbn=978-0-8108-7483-1 |edition=2nd}} *{{cite book|last=Fine|first=John V. A. (John Van Antwerp)|title=The Late Medieval Balkans: Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC&pg=PA7|access-date=21 November 2012|year=1994|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5}} *{{cite book |last1=Galaty |first1=Michael |last2=Lafe |first2=Ols |last3=Lee |first3=Wayne |last4=Tafilica |first4=Zamir |title=Light and Shadow: Isolation and Interaction in the Shala Valley of Northern Albania |date=2013 |publisher=The Cotsen Institute of Archaeology Press |isbn=978-1931745710 |url=https://books.google.com/books?id=f2mRDwAAQBAJ |ref={{harvid|Galaty et al.|2013}} }} *{{cite book |last1=Machiel |first1=Kiel |title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 |date=1990 |publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture |isbn=9290633301 |url=https://books.google.com/books?id=2xYzAAAAIAAJ }} *{{cite book |last=Malcolm |first=Noel |author-link= |title=Kosovo: A Short History |publisher=Macmillan |url=https://archive.org/details/kosovo-a-short-history/page/52/mode/2up |year=1998 |isbn=978-0-333-66612-8 }} *{{cite book |last1=Malcolm |first1=Noel |title=Rebels, Believers, Survivors: Studies in the History of the Albanians |date=2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0192599223 |url=https://books.google.com/books?id=0FXwDwAAQBAJ }} *{{cite book |last1=McGeer |first1=Eric |title=Byzantium in the Time of Troubles: The Continuation of the Chronicle of John Skylitzes (1057-1079) |date=2019 |publisher=BRILL |isbn=978-9004419407 |url=https://books.google.com/books?id=CmjIDwAAQBAJ }} *{{cite journal |last1=Hoxha |first1=Gëzim |title=Të dhëna të reja arkeologjike nga Kalaja e Prizrenit / Nouvelles données archéologiques sur la forteresse de Prizren |journal=Iliria |date=2007 |volume=33 |page=33 |url=https://www.persee.fr/doc/iliri_1727-2548_2007_num_33_1_1073 |doi=10.3406/iliri.2007.1073 }} *{{cite journal|last=Novaković|first=R|title=O nekim pitanjima područja današnje Metohije krajem XII i početkom XIII veka|journal=Zbornik Radova Vizantološkog Instituta|year=1966|volume=9|pages=195–215}} *{{cite book |last1=Prinzing |first1=Günter |title=Demetrii Chomateni Ponemata diaphora: [Das Aktencorpus des Ohrider Erzbischofs Demetrios. Einleitung, kritischer Text und Indices] |date=2008 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=978-3110204506 |url=https://books.google.com/books?id=vllZG5zOxmMC |chapter=Demetrios Chomatenos, Zu seinem Leben und Wirken }} *{{cite journal |last1=Rrezja |first1=Agon |title=Zhupa e Podrimës sipas burimeve cirilike të shek. XII-XV / District of Podrima according to Cyrillic sources of the 12th-15th centuries |journal=Gjurmime Albanologjike |date=2011 |volume=41-42 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=70071 |publisher=Albanological Institute of Pristina }} *{{cite book |last1=Stojkovski |first1=Boris |editor1-last=Theotokis |editor1-first=Georgios |editor2-last=Meško |editor2-first=Marek |title=War in Eleventh-Century Byzantium |date=2020 |publisher=Routledge |isbn=978-0429574771 |url=https://books.google.com/books?id=xSUAEAAAQBAJ |chapter=Byzantine military campaigns against Serbian lands and Hungary in the second half of the eleventh century. }} *{{cite journal |last1=Shukriu |first1=Edi |author-link1= |title=Spirals of the prehistoric open rock painting from Kosova |journal=Proceedings of the XV World Congress of the International Union for Prehistoric and Protohistoric Sciences |date=2006 |volume=35 |url=https://www.academia.edu/1787676 |archive-date=2021-09-14 |access-date=2020-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210914015031/https://www.academia.edu/1787676 |url-status=live }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Prizren}} *{{official website|http://kk.rks-gov.net/prizren}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prizren]] [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] btke8qvmd1pa837u3ka6r39072mbz7c 6660393 6660392 2026-04-16T15:44:26Z Ljuba24b 92351 /* Kultura */ 6660393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Prizren |native_name = Prizren/Prizreni |native_name_lang = sq |settlement_type = |image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = 37 Prizreni - Xhamia e Sinan Pashës - The Sinan Pasha Moscue.JPG |caption1 = center mesta |image2 = SinanPasha.JPG |caption2 = [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|Mošeja Sinana paše]] |image3 = Prizren Fortress (2021).jpg |caption3 = [[Prizrenska trdnjava]] |image4 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg |caption4 = [[Prizrenska stolnica]] |image5 = Kosovo Feb 2020 21 48 22 227000.jpeg |caption5 = [[Our Lady of Ljeviš]] |image6 = Lidhja e Prizrenit, By MIBER.jpg |caption6 = [[Monumental Complex of the Albanian League of Prizren|Complex of the Albanian League of Prizren]] |image7 = Qendra historike e Prizrenit.jpg |caption7 = Prizren at night }} | image_flag = [[File:Flag of Prizren.png|90px]] | image_seal = [[File:Stema e Komunës Prizren.svg|60px]] |nickname = |motto = |pushpin_map = Kosovo |pushpin_label_position = |latd=42 |latm=13 |lats= | latNS=N |longd=20 |longm=44 |longs= | longEW=E |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{Zastava|Kosovo}}{{Efn|{{Kosovo-note}}}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = [[Prizrensko okrožje]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Shaqir Totaj |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = |area_blank1_title = Mesto |area_blank1_km2 = 22,39 |area_blank2_title = Občina |area_blank2_km2 = 640 |elevation_footnotes = |elevation_m = 450 | population_as_of = 2024 | population_total = 147.428 | population_footnotes = <ref>{{cite web|title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024|url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|access-date=21 July 2024|archive-date=12 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240712150608/https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|url-status=live}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_rank = 2. na Kosovu | population_blank1_title = mesto<ref name="o379">{{cite web | title=Kosovo: Districts, Major Cities & Settlements | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=1981-03-31 | url=https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | access-date=2025-12-31 | archive-date=2023-04-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230419191234/https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | url-status=live }}</ref> | population_blank1 = 76.850 |population_demonym = {{langx|sq|Prizrenas (m), Prizrenase (f)}} <br/> {{langx|sr|Prizrenci/Призренци}} |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 20000–20080 |area_code = +383 (0)29 |website = [https://kk.rks-gov.net/prizren/ kk.rks-gov.net/prizren] |footnotes = |coordinates_region = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Kosovu|Registrska oznaka]] |blank_info = 04 }} '''Prízren''' ({{lang-sq-definite|Prizreni}}, {{IPA|sq|pɾizˈɾɛni|pron}}; {{lang-sr-Cyrl|Призрен}}) je drugo najbolj naseljeno mesto in občina na [[Kosovo|Kosovu]] ter sedež istoimenske občine in okrožja. Je na bregovih reke Prizren med vznožjem [[Šar planina|Šar planine]] na jugu Kosova. Prizren ima celinsko podnebje z nekaj sredozemskimi vplivi. Prizren je ustavno določen kot zgodovinska prestolnica države.<ref name="H. Capital">{{cite web |publisher=Gazeta Zyrtare e Republikës së Kosovës |title=Ligji Nr. 06/L-012 për Kryeqytetin e Republikës së Kosovës, Prishtinën |url=https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |access-date=24 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924130927/https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |archive-date=24 September 2020 |language=sq |date=6 June 2018 |url-status=live}}</ref> Arheološka izkopavanja v [[Prizrenska trdnjava|Prizrenski trdnjavi]] kažejo, da je bilo območje trdnjave naseljeno in uporabljeno že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Prizren se tradicionalno enači z naseljem Theranda v rimski [[Dardanija|Dardaniji]], čeprav so bile v novejših raziskavah predlagane tudi druge lokacije. V pozni antiki je bil del obrambnega utrdbenega sistema v zahodni Dardaniji, trdnjava pa je bila obnovljena v času vzhodnorimskega cesarja [[Justinijan I. |Justinijana]]. Bizantinska oblast v regiji se je dokončno končala v letih 1219–20, ko je srbska rodbina [[Nemanjići]] prevzela nadzor nad trdnjavo in mestom. Prizren je bil pod vladavino [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] prestolnica [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]], v času Dušanove vladavine pa je zacvetel in postal pomembno središče trgovine. Od leta 1371 je Prizren nadzorovala vrsta regionalnih fevdalnih vladarjev, vključno z družino Mrnjavčević, plemiško družino Balšić, rodbino Branković in ugledno hišo Kastrioti. Osmanski Turki so Prizren leta 1455 zavzeli od Srbskega despotata in skoraj takoj postal glavno mesto Prizrenskega sandžaka v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Prizren je bil pomembno upravno mesto za Osmane, konec 19. stoletja pa je postal pomembno politično središče albanske renesanse. Prizren je bil sedež Prizrenske lige in središče albanskega nacionalizma in odpora. == Ime == Ime mesta je bilo povezano z imenom ''Petrizen'', dardanske utrdbe, ki jo je [[Prokopij]] omenil v 6. stoletju.<ref>{{cite book | last=Gold | first=J. | title=Multiethnizität in Alltag und Konflikt: Schein und Realität von Identitätskonstruktionen in der Balkanstadt Prizren | publisher=Springer | year=2019 | page=85}}</ref><ref>{{cite book | last=Recepoğlu | first=A.S. | title=Kosova'da Türk kültürü veya Türkçe düşünmek | publisher=T.C. Kültür Bakanlığı | year=2001 | page=405}}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ZqtiAAAAMAAJ | title=Gjurmime albanologjike: Seria e shkencave filologjike | publisher=Albanian Institute of Pristina | issue=v. 17-18 | year=1988 | page=254 | language=Albanian}}</ref> Hamp je predlagal, da ime mesta približno pomeni »žival z rogatim brodom« z IE korenom ''*ḱrn'' 'rog, rogata stvar' (prim. Oxford). Po Curtisu toponim ''Prizren'' sledi albanskim fonetičnim pravilom, kar pomeni, da se je ime razvilo pod albansko govorečim prebivalstvom.<ref>Mehmeti, Col. "This Time In Linguistics History: Eric Hamp and Albanian Linguistics". Linguistic Society of America.</ref><ref>Slavic-Albanian Language Contact, Curtis (2012), page 42</ref> == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === [[File:LateAntiqueMap.PNG|thumb|left|Utrdbe in naselja v pozni antiki in srednjeveškem Kosovu]] Prizren je bil tradicionalno identificiran s ''Therando'', mestom iz [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].{{sfn|Galaty et al.|2013|p=68}} Vendar pa novejše raziskave kažejo, da je bila ''Theranda'' morda na današnjem Suvem Reku. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo na mestu Prizrenske trdnjave več obdobij naseljenosti od prazgodovine. V njenem spodnjem delu je bil skozi stoletja odložen material iz zgornjega dela trdnjave. Izvira iz srednje bronaste dobe (ok. 2000 pr. n. št.) v pozno [[železna doba|železno dobo]] (ok. 1. stoletje n. št.) in je primerljiva z materialom, najdenim na bližnjem prazgodovinskem najdišču v vasi Vlashnjë (približno 10 km zahodno od Prizrena).<ref name="Hoxha270" /> Leta 2005 so v bližini Vlashnjë našli prazgodovinske skalne poslikave na obrednem mestu, povezanem z življenjskim ciklom. Predstavljajo prvo najdbo prazgodovinske skalne umetnosti v regiji.<ref name="Shukriu59">{{harvnb|Shukriu|2006|p=59}}</ref> V pozni antiki je utrdba doživela fazo obnove. Je del vrste utrdb, ki jih je v istem obdobju zgradil ali obnovil [[Justinijan I.]] vzdolž [[Beli Drim|Belega Drima]] v severni [[Albanija|Albaniji]] in zahodnem Kosovu na poteh, ki so povezovale obalna območja s Kosovskim poljem.{{sfn|Hoxha|2007|p=271}} V tem času se trdnjava Prizren verjetno pojavlja v zgodovinskih zapisih kot ''Petrizen'' v 6. stoletju n. št. v delu [[Prokopij]]a kot ena od utrdb, ki jih je Justinijan naročil obnoviti v Dardaniji.<ref name="Hoxha270">{{harvnb|Hoxha|2007|p=270}}</ref> Konstantin Jireček je na podlagi korespondence ohridskega škofa Demetrija Homatenosa (1216–36) menil, da je bil Prizren eno od območij, ki so jih Albanci zasedali pred [[Slovanske migracije na Balkan|slovansko širitvijo]].<ref>Ducellier, Alain (21 October 1999). The New Cambridge Medieval History: Volume 5, c.1198-c.1300. Cambridge University Press. p. 780. ISBN 978-0-521-36289-4. Archived from the original on 3 January 2014. Retrieved 21 November 2012</ref> === Srednji vek === Današnji Prizren se prvič omenja leta 1019 v času [[Bazilij II.|Bazilija II.]] (vladal 976–1025) v obliki ''Prisdriana''. Leta 1072 so voditelji bolgarskega upora Georgija Vojteha odpotovali iz svojega središča v [[Skopje|Skopju]] na območje Prizrena in se sestali, na katerem so povabili [[Mihajlo I. Vojislavljević|Mihajla Vojislavljevića]] iz [[Duklja|Duklje]], da jim pošlje pomoč. Mihajlo je poslal svojega sina [[Konstantin Bodin|Konstantina Bodina]] in 300 svojih vojakov. Dalasen Dukas, [[dux]] Bolgarije, je bil poslan proti združenim silam, a je bil poražen v bližini Prizrena, ki ga je nato srbska vojska obsežno oropala.{{sfn|Stojkovski|2020|p=147}} Bolgarski magnati so po tej začetni zmagi Bodina razglasili za ''cesarja Bolgarov''.{{sfn|McGeer|2019|p=149}} Do konca leta 1072 jih je na območju severne Makedonije premagal Nikefor Brijenij. Območje je v 1090-ih napadel srbski vladar [[Vukan]].{{sfn|Fine|1994|p=226}} Demetrios Homatenos je zadnji bizantinski ohridski nadškof, ki je Prizren vključil v svojo jurisdikcijo do leta 1219.{{sfn|Prinzing|2008|p=30}} [[Štefan Nemanja]] je med letoma 1180 in 1190 zasegel okoliško območje ob Belem Drimu, vendar se to morda nanaša na območje prizrenske škofije in ne na samo utrdbo in naselje, nadzor nad njima pa je morda izgubil pozneje.{{sfn|Novaković|1966|pp=191-215}}{{sfn|Fine|1994|p=7}} Cerkvena ločitev Prizrena od Carigrajskega patriarhata leta 1219 je bila zadnje dejanje vzpostavitve srbske oblasti Nemanjićev v mestu. Prizren in njegova utrdba sta bila upravno in gospodarsko središče [[župa|župe]] Podrimlje (v albanščini Podrima ali Anadrini).{{sfn|Rrezja|2011|p=254}} Staro mestno jedro Prizrena se je razvilo pod trdnjavo ob levem bregu Bistrice/Lumbardhi. V starem mestnem jedru so bili nameščeni [[Dubrovniška republika|dubrovniški]] trgovci. Prizren je sčasoma postal trgovsko središče in vrata za dubrovniško trgovino proti vzhodnemu Kosovu in naprej.{{sfn|Rrezja|2011|p=267}} V tem obdobju je [[Štefan Dušan]] ustanovil in bil pokopan v [[samostan Svetih nadangelov|samostanu Svetih nadangelov]] v Prizrenu.<ref>{{cite EB1911 |wstitle=Roman Empire, Later |volume=23 |page=517 |first=John Bagnell |last=Bury}}</ref> Prizren je bil kratek čas prestolnica srbskega cesarstva in križišče pomembnega trgovskega blaga med [[Dubrovnik]]om in [[Konstantinopel|Konstantinoplom]].<ref>{{cite journal |last1=Guzijan |first1=Jasna |last2=Cvijić |first2=Siniša |title=Culture of memory and heritage as a strong connection – A case of Monastery of the Holy Archangels in Prizren |journal=Stepgrad |date=2022 |volume=1 |issue=15 |pages=466–475 |url=https://doisrpska.nub.rs/index.php/STPG/article/view/8865 |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Perica |first1=Vjekoslav |title=Serbian Jerusalem: Religious Nationalism, Globalization and the Invention of a Holy Land in Europe's Periphery, 1985-2017 |journal=Occasional Papers on Religion in Eastern Europe |date=2017 |volume=37 |issue=6 |page=57 |url=https://digitalcommons.georgefox.edu/ree/vol37/iss6/3/ |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite book |last1=Đokić |first1=Dejan |title=A concise history of Serbia |date=2023 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, United Kingdom|isbn=978-1-107-02838-8 |page=162}}</ref> Leta 1330 je srbski kralj [[Štefan Dečanski]] izrecno omenil prisotnost Albancev in albanska imena vasi na Kosovu, zlasti v okrožjih Prizren in Skopje. [[Zlata bula|Krizobula]] srbskega carja Štefana Dušana, ki jo je med letoma 1348 in 1353 prejel samostan svetega Mihaila in Gavrila v Prizrenu, navaja prisotnost Albancev v bližini Prizrena, v [[Metohija|Metohiji]] in v vaseh Drenica. V tej krizobuli je izrecno omenjenih devet albanskih živinorejskih vasi v bližini Prizrena - te vasi so znane pod imeni Gjinovci (Gjinajt), Magjerci, Bjellogllavci (Kryebardhët), Flokovci (Flokajt), Crnça, Caparci (Çaparajt), Gjonovci (Gjonajt), Shpinadinci (Shpinajt) in Novaci. Srbski kralji, zlasti [[Štefan Dušan]], so srbskim samostanom v Prizrenu, Dečanih in Tetovu podarili cele albanske vasi.<ref>{{cite book |last1=Iseni |first1=Bashkim |title=La question nationale en Europe du Sud-Est : genèse, émergence et développement de l'indentité nationale albanaise au Kosovo et en Macédoine |date=25 January 2008 |publisher=P. Lang |location=Bern |isbn=978-3039113200 |page=77 }}</ref> Poleg tega so ljudje z albansko antroponimijo večkrat omenjeni v krizobuli Štefana Dušana iz leta 1348, ki navaja tiste, ki molijo v samostanu sv. Mihaela in Gabrijela v Prizrenu, pa tudi nekatere prebivalce samega mesta in okoliških vasi. V enem od dokumentov Štefana Dušana iz leta 1355 je vojak z albansko antroponimijo izključno omenjen kot eden od ljudi, ki morajo nenehno plačevati samostanu sv. Nikolaja v vasi Billushë blizu Prizrena.<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=66 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Ljudje z albanskim antroponimom so omenjeni tudi v registru iz leta 1452 v bližini Prizrena v vaseh, kot so Mazrek, Kojushe, Milaj, Zhur, Xerxe, Pllaneje, Gorozhup, Zym.<ref>[https://www.academia.edu/35493307/Vilayet_of_Pastric_Pa%C5%A1trik_in_1452_53_in_Serbian_ Vilayet of Pastric (Paštrik) in 1452/53]</ref> Na območju Prizrena so bili v 14. in 15. stoletju zabeleženi albanski toponimi, kot so Rudina e Leshit, Truallishta e Gjon Bardhit, Llazi i Tanushit, Truallishta e Komanit, Shpija e Bushatit, Zhur in Mazrek.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last1=Pulaha |first1=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=13, 71, 488–489, 510–520 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |archive-date=2022-11-08 |access-date=2022-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1330 so bili na območju med Prizrenom in Orahovcem omenjeni albanski toponimi, kot je Katun Arbanas (Albanska vas).<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=171,172 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Po smrti [[Štefan Uroš V.|Štefana Uroša V.]] leta 1371 je vrsta konkurenčnih regionalnih plemičev oblegala, protioblegala in imela nadzor nad Prizrenom – vse bolj z osmansko podporo in posredovanjem. Prvi, ki je poskušal prevzeti nadzor nad Prizrenom in trgovino, ki je potekala skozi mesto, je bil [[kraljevič Marko]], toda po njegovem porazu v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] septembra 1371 so se [[Balšići]] iz Kneževine Zeta jeseni in pozimi leta 1371 odpravili v Prizren, da bi ga zavzeli.{sfn|Fine|1994|p=383}} Spomladi leta 1372 je [[Nikola Altomanović|Nikola Altomanović]] oblegal Prizren in poskušal razširiti svojo oblast, a je bil poražen. Smrt Đurađa I. Balšića leta 1377 je ustvarila še en vakuum moči – [[Đurađ Branković]] je nato prevzel Prizren.{{sfn|Fine|1994|p=389}} Bitka na Kosovu je privedla do dodatnih političnih sprememb, saj je Gjon Kastrioti zavzel Prizren in podelil posebne privilegije glede trgovine Dubrovniku in njegovim prebivalcem.<ref>{{Cite book |last=Lellio |first=Anna Di |url=https://books.google.com/books?id=lIJORNUgfTcC&pg=PA32 |title=The Case for Kosova: Passage to Independence |date=2006 |publisher=Anthem Press |isbn=978-1-84331-245-1 |pages=32 |language=en}}</ref> Katoliška cerkev je na tem območju ohranila nekaj vpliva; dokumenti iz 14. stoletja omenjajo katoliško cerkev v Prizrenu, ki je bila med 1330. in 1380. leti sedež škofije. === Osmansko obdobje === [[File:Prizren Fortress.jpg|thumb|left|The [[Prizrenska trdnjava]]]] Po več letih napadov in protinapadov so Osmani leta 1454 izvedli veliko invazijo na Kosovo; poskusi osvoboditve območja Prizrena, ki so jih prej izvedli [[Skenderbeg]] in nato [[János Hunyadi]], so propadli, saj je bil Đurađ Branković v tistem času osmanski vazal in križarjem ni dovolil prehoda na Kosovo za boj proti Osmanom. 21. junija 1455 se je Prizren predal osmanski vojski.{{sfn|Malcolm|1998|p=91}} Prizren je bil glavno mesto Prizrenskega sandžaka, v skladu z novo upravno organizacijo Osmanskega cesarstva pa je postal glavno mesto [[vilajet]]a. Kasneje je postal del večjega Rumelijske ejaleta. Bilo je uspešno trgovsko mesto, ki je imelo koristi od svoje lege na trgovskih poteh sever-jug in vzhod-zahod po cesarstvu. Prizren je postal eno večjih mest [[Kosovski vilajet|Kosovskega vilajeta]]. V nahiji Hoča je v 16. stoletju približno 409 družinskih poglavarjev in 104 posestnikov nosilo albanska imena. Približno 45 vasi je imelo večinsko albanska imena, medtem ko so bila na ozemlju med Prizrenom in [[Đakovica|Đakovico]] vasi z večinsko albanskimi imeni, obstaja pa tudi veliko primerov mešane albansko-slovanske antroponimije.<ref>[https://www.scribd.com/doc/272970356/179876370-S-Pulaha-Popullsia-Shqiptare-e-Kosoves-Gjate-Shekujve-XV-XVI Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve] p. 94</ref> V osmanskem defterju iz leta 1591 je bilo mesto Prizren zabeleženo pod okriljem Prizrenskega sandžaka – to vključuje tudi glave mestnih gospodinjstev. Do takrat je bil Prizren že precej islamiziran, kar se odraža v antroponomiji prebivalcev; obstaja več primerov muslimanskih prebivalcev z mešanico muslimanske in albanske antroponimije (npr. Ali Gjoci, Hasan Gjinaj, Ferhad Reçi, Hasan Bardi ...). Muslimanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Xhamia e Vjetër (stara mošeja, 53 domov), Levisha (50 domov), Ajas beu (15 domov), Haxhi Kasem (48 domov), Jazixhi Sinani (71 domov), Çarshia (imenovan tudi Jakub beu, 18 domov), Kurila (31 domov) in Mëhalla e lëkurëpunuesve (soseska usnjarjev, 34 domov). Krščanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Pazari i Vjetër (Stari trg, 8 domov), Madhiq (37 domov), Vasil (27 domov), Kodha (13 domov), Çarshia/Pjetri Nikolla (14 domov), Bogoi Riber (11 domov), Radmir (51 domov), Jazixhi Sinani (omenjen že prej, 24 domov), Pandelja (29 domov), Prend Vriça (9 domov) in Ajas (13 domov). V soseskah Pandelja, Jazixhi Sinani in Kodha so prevladovali prebivalci z značilno albansko antroponomijo; v drugih soseskah se je mešala pretežno slovanska/slovansko-albanska (oziroma pravoslavna) antroponomija.<ref name="Pulaha1984" /> Lazaro Soranzo je v 16. stoletju zapisal, da je bilo mesto naseljeno »bolj z Albanci kot s Srbi«.{{sfn|Malcolm|2020|p=134}} Leta 1624 je Pjeter Mazrreku poročal, da v mestu živi 12.000 muslimanov, skoraj vsi Albanci (''Turchi, quasi tutti Albanesi''), 200 katoličanov in 600 ''Servianov''.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Gjergj Bardhi je med svojim obiskom Prizrena leta 1638 zapisal, da območje naseljujejo Albanci in da se tam govori albanski jezik. V 1630-ih je osmanski turški popotnik Hadži Kalifa zapisal, da v mestu Prizren živijo Albanci.<ref name="Pulaha1984" /><ref>Hadži-Kalfa ili Ćatib-Čelebija, turski geograf XVII veka o Balkanskom poluostrvu - Stojan Novakovic</ref> Leta 1651 je albanski katoliški duhovnik iz Prizrena Gregor Mazrreku poročal, da se je veliko moških v Prizrenu spreobrnilo v islam, da bi se izognili davku [[džizja]], in da so Gregorja prosili, naj jim na skrivaj da spoved in sveto obhajilo, kar je ta zavrnil.{{sfn|Malcolm|2020|p=61}} Med avstrijsko-osmanskima vojnama se je lokalno albansko prebivalstvo v prizrenski regiji zbralo v podporo Avstrijcem proti Osmanskemu cesarstvu pod vodstvom albanskega duhovnika Pjeterja Bogdanija.{{sfn|Malcolm|2020|p=34}}{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Dokumenti in depeše omenjajo Avstrijce, ki so korakali proti »Prizrenu, glavnemu mestu Albanije«, kjer jih je sprejel Bogdani in 5000–6000 albanskih vojakov.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}}<ref>{{cite web |last1=Elsie |first1=Robert |title=1689: Kosovo in the Great Turkish War of 1683-1699 |url=http://www.albanianhistory.net/1689_Kosovo-Turkish-War/ |website=albanianhistory.net}}</ref> Albanski katoliški duhovnik Toma Raspasani je zapisal, da ko so bili Avstrijci izgnani in je bil Prizren spet trdno v rokah Osmanov, nihče ni mogel zapustiti Prizrena.{{sfn|Malcolm|1998|p=157}} Leta 1693 je Toma zapisal tudi, da so mnogi katoličani na Kosovu odšli na Madžarsko, kjer jih je večina umrla zaradi lakote ali bolezni.{{sfn|Malcolm|1998|p=162}} === Albanska renesansa === {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Kompleksi Monumental i Lidhjes Shqiptare të Prizrenit 9384n.jpg | width1 = 630= | image2 = Lidhja_e_Prizrenit_-_Brenda_01.jpg | width2 = 530 | footer = [[Prizrenska liga]] je bila ustanovljena 5. januarja 1877 v starem mestnem jedru Prizrena }} Prizren je bil kulturno in intelektualno središče osmanskega Kosova. V njem je prevladovalo muslimansko prebivalstvo, ki je leta 1857 predstavljalo več kot 70 % prebivalstva. Mesto je postalo pomembno albansko kulturno središče in koordinacijska politična in kulturna prestolnica kosovskih Albancev. Leta 1871 je bilo v Prizrenu odprto dolgoletno srbsko semenišče, kjer so razpravljali o morebitni združitvi ozemelj stare Srbije s [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]]. Med letoma 1877 in 1912 je bilo mesto pomemben del Kosovskega vilajeta. Konec 19. stoletja je mesto postalo središče albanskega nacionalizma, leta 1878 pa je bilo tam ustanovljeno Prizrensko gibanje, ki si je prizadevalo za nacionalno združitev in avtonomijo Albancev znotraj Osmanskega cesarstva. Mladoturška revolucija je bila korak v razpadu Osmanskega cesarstva, ki je privedel do balkanskih vojn. Tretja armada (Otomansko cesarstvo) je imela v Prizrenu divizijo, 30. rezervno pehotno divizijo (Otuzuncu Pirzerin Redif Fırkası). === Sodobnost === [[File:Eski Prizren.jpg|thumb|Pogled na mesto septembra 1863, ki ga je posnel dunajski fotograf Josef Székely<ref>{{cite web |url=http://www.albanianphotography.net/szekely/index.html |title=The Photo Collection of Josef Székely |first=Robert |last=Elsie |website=www.albanianphotography.net}}</ref>]] Prizrenski odred je bil del Ipekovega odreda v prvi balkanski vojni. Med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] je mesto napadla srbska vojska in ga priključila [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]]. Čeprav so čete naletele na majhen odpor, je bil prevzem krvav, saj je bilo v prvih nekaj dneh mrtvih 400 ljudi; lokalno prebivalstvo je mesto imenovalo ''Kraljestvo smrti''.<ref name=golgotha>{{cite news |last1=Freundlich |first1=Leo |title=Albania's Golgotha |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |access-date=29 June 2014 |date=1913 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531131757/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |archive-date=31 May 2012 }}</ref> ''Daily Chronicle'' je 12. novembra 1912 poročal, da je bilo v Prizrenu pobitih 5000 Albancev.[45] Srbski general Božidar Janković je prisilil lokalne albanske voditelje, da so podpisali izjavo o hvaležnosti kralju [[Peter I. Karađorđević|Petru I.]] za njihovo »osvoboditev s strani srbske vojske«.<ref name=golgotha /><ref>{{cite news | url=https://www.kosovo-online.com/en/news/kontext/feuilleton-americans-serbs-and-albanians-balkan-wars-and-world-war-i-5-11-11-2023 | title=FEUILLETON Americans, Serbs, and Albanians in the Balkan Wars and World War I | work=Kosovo Online | date=11 November 2023}}</ref> Po zavzetju Prizrena je bil večini tujcev vstop v mesto prepovedan, saj so črnogorske sile mesto začasno zaprle, preden je bil ponovno vzpostavljen popoln nadzor. Nekaj ​​obiskovalcev je uspelo priti skozi, vključno z [[Lev Trocki|Levom Trockim]], ki je takrat delal kot novinar za ukrajinski časopis ''Kijewskaja mysl'', sčasoma pa so se pojavila poročila o obsežnih pobojih Albancev.<ref>{{Cite web |url=http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|title=Prizren history|access-date=2019-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120126074458/http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|archive-date=2012-01-26|url-status=dead}}</ref>] V poročilu iz leta 1912 o srbski vojski in paravojaških četnikih v Prizrenu je Trocki izjavil: »Med njimi so bili intelektualci, ljudje z idejami, nacionalistični fanatiki, vendar so bili to osamljeni posamezniki. Ostali so bili le nasilneži, roparji, ki so se pridružili vojski zaradi plena ... Srbi v Stari Srbiji se v svojem nacionalnem prizadevanju za popravek podatkov v etnografski statistiki, ki jim niso ravno ugodne, ukvarjajo preprosto s sistematičnim iztrebljanjem muslimanskega prebivalstva.«{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Britanska popotnica Edith Durham in britanski vojaški ataše naj bi oktobra 1912 obiskala Prizren, vendar so oblasti potovanje preprečile. Durham je izjavila: »Ranjene Črnogorce [vojake] sem vprašala, zakaj mi ni dovoljeno iti, in so se smejali in rekli: 'Tam zgoraj nismo pustili niti nosu na Albancu!' Ni lep prizor za britanskega častnika.« Sčasoma je Durham obiskala severnoalbansko postojanko na Kosovu, kjer je srečala ujete osmanske vojake, ki so jim odrezali zgornjo ustnico in nos.{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Po prvi balkanski vojni leta 1912 je Konferenca veleposlanikov v Londonu dovolila ustanovitev države Albanije in Kosovo predala Kraljevini Srbiji, čeprav je prebivalstvo Kosova ostalo večinoma albansko.<ref>{{Cite web|url=http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |title=Prizren history |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118104903/http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |archive-date=2011-11-18 }}</ref> Leta 1913 je uradno avstro-ogrsko poročilo zabeležilo, da je iz Bosne v Prizren zbežalo 30.000 ljudi.[50] Januarja 1914 je avstro-ogrski konzul s sedežem v Prizrenu pripravil podrobno poročilo o življenjskih razmerah v mestu. V poročilu je bilo navedeno, da Kraljevina Srbija ni držala svoje obljube o enaki obravnavi Albancev in muslimanov. Trideset od dvaintridesetih mošej v Prizrenu je bilo spremenjenih v senike, skladišča streliva in vojašnice. Prebivalci mesta so bili močno obdavčeni, muslimani in katoliški kristjani so morali plačati več davkov kot pravoslavni kristjani. Lokalno oblast so večinoma sestavljali nekdanji srbski četniki. V poročilu je bilo tudi navedeno, da so bili Srbi nezadovoljni z življenjskimi razmerami v Prizrenu.{{sfn|Malcolm|1998|p=258}} === Federativna Jugoslavija === Leta 1944 so nemške sile iz Kosova pregnale združene rusko-bolgarske sile, nato pa je nadzor prevzela komunistična vlada Jugoslavije.<ref>{{cite book|last=Malcolm|first=Noel|title=Kosovo: A short history|year=2002|isbn=0-330-41224-8|page=311}}</ref> Leta 1946 je bilo mesto opredeljeno kot del Kosova in Metohije, kar je ustava opredelila kot [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija||Avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija]] znotraj Ljudske republike Srbije, sestavne države Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pokrajina je bila leta 1974 preimenovana v Socialistično avtonomno pokrajino Kosovo, ki je ostala del Socialistične republike Srbije, vendar je imela podobne pristojnosti kot Socialistična republika znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prejšnji status je bil obnovljen leta 1989, uradno pa leta 1990. Prizren in regija Dečani na zahodu sta še vrsto let po obnovi srbske oblasti ostala središča albanskega nacionalizma. Leta 1956 je jugoslovanska tajna policija v Prizrenu sodila devetim kosovskim Albancem, obtoženim, da jih je v državo infiltriral (sovražni) komunistični albanski režim Enverja Hodže. ''Prizrenski proces'' je postal nekakšen znan primer, potem ko se je izkazalo, da naj bi imeli številni vodilni jugoslovanski komunisti domnevne stike z obtoženimi. Vseh devet obtoženih je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni, a so bili leta 1968 izpuščeni in razglašeni za nedolžne, kosovska skupščina pa je razglasila, da je bil proces ''zrežiran in lažen''. === Vojna na Kosovu === [[File:Destroyed Serbian houses in Prizren, Sep. 18, 2007.jpg|thumb|170px|Uničena četrt Prizrena]] Mesto Prizren med vojno na Kosovu ni veliko trpelo, vendar je bila okoliška občina v letih 1998–1999 močno prizadeta. Pred vojno je [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] ocenila, da je bilo prebivalstvo občine približno 78 % kosovskih Albancev, 5 % Srbov in 17 % pripadnikov drugih narodnih skupnosti. Med vojno je bila večina albanskega prebivalstva prisiljena ali ustrahovana, da je zapustila mesto. Soseska Tusus je najbolj trpela. Ubitih je bilo od sedemindvajset do štiriintrideset ljudi, požganih pa je bilo več kot sto hiš.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 339. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Ob koncu vojne junija 1999 se je večina albanskega prebivalstva vrnila v Prizren. Srbska in romska manjšina sta pobegnili, OVSE pa ocenjuje, da je do oktobra Prizren zapustilo 97 % Srbov in 60 % Romov. Skupnost je zdaj pretežno etnično albanska, vendar tam živijo tudi druge manjšine, kot so Turki, Aškali (manjšina, ki se opredeljuje kot albanski Romi) in Bošnjaki (vključno s skupnostjo Torbesh), bodisi v samem mestu bodisi v okoliških vaseh. Takšne lokacije vključujejo Sredsko, Mamušo in območje Gore.<ref>{{cite web |title=Part II Regional Overviews of the Human Rights Situation in Kosovo |url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |website=osce.org |publisher=Organization for Security and Co-operation in Europe |archive-url=https://web.archive.org/web/20050308011449/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |archive-date=8 March 2005}}</ref> Velik del Potkaljaje, stare srbske soseske ob pobočju v središču mesta, je bil po umiku jugoslovanske vojske izropan in požgan do tal. Od leta 2010 je bila večina soseske obnovljena.<ref>{{Cite web|date=2020-01-14|title=Return to Kosovo: The Serbs Who Re-Embraced Their Hometown|url=https://balkaninsight.com/2020/01/14/return-to-kosovo-the-serbs-who-re-embraced-their-hometown/|access-date=2021-07-12|website=Balkan Insight|language=en-US}}</ref> Vojna in njene posledice so mestu povzročile le zmerno škodo v primerjavi z drugimi mesti na Kosovu.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 338. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Srbske sile so v Prizrenu uničile pomemben albanski kulturni spomenik, stavbo Prizrenske lige,<ref>Andras Riedlmayer, Harvard University [http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm Kosovo Cultural Heritage Survey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121018045930/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm |date=2012-10-18 }}</ref><ref>The Human Rights Centre, Law Faculty, University of Pristina, 2009 [http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf Ending Mass Atrocities: Echoes in Southern Cultures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110813161126/http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf |date=2011-08-13 }}, page 3</ref> vendar je bil kompleks kasneje obnovljen in zdaj predstavlja Spominski kompleks Albanske Prizrenske lige. 17. marca 2004 so bili med nemiri na Kosovu nekateri srbski kulturni spomeniki v Prizrenu poškodovani, požgani ali uničeni, vključno s pravoslavnimi srbskimi cerkvami, kot je [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]] iz leta 1307 (UNESCO-va svetovna dediščina),<ref name="RIC">{{Cite web|title=Reconstruction Implementation Commission |url=http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |access-date=9 December 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727220531/http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |archive-date=27 July 2011 }}</ref> cerkev Svetega Odrešenja,<ref name="RIC"/> cerkev sv. Jurija[64] (največja cerkev v mestu), cerkev sv. Jurija[64] (Runjevac), cerkev sv. Nedelje, cerkev sv. Nikolaja (Tutićeva cerkev), samostan Svetih nadangelov ter prizrensko pravoslavno semenišče sv. Cirila in Metoda.<ref name="RIC"/> Med temi nemiri je bila celotna srbska četrt Prizrena, v bližini trdnjave Prizren, popolnoma uničena kot maščevanje za zločine, ki jih je med vojno storila srbska vojska, vse preostalo srbsko prebivalstvo pa je bilo izseljeno iz Prizrena.[65][66] Hkrati sta bili uničeni in poškodovani islamska kulturna dediščina in mošeje. === 21. stoletje === Občina Prizren je še vedno kulturno in etnično najbolj heterogeno mesto na Kosovu, saj poleg večinskega albanskega prebivalstva na Kosovu ohranja tudi skupnosti Bošnjakov, Turkov in Romov. V Prizrenu in okolici je ostalo le majhno število kosovskih Srbov, ki živijo predvsem v majhnih vaseh. Turška skupnost v Prizrenu je družbeno pomembna in vplivna, turški jezik pa pogosto govorijo tudi neetničniki. {{wide image|Prizren_panorama_winter.jpg|600px|align-cap=center|Panorama z gradu}} == Geografija == Prizren se nahaja ob vznožju Šar planine ({{langx|sq|Malet e Sharrit}}) v južnem Kosovu, na bregovih reke Prizren. Občina Prizren meji na Albanijo na jugozahodu in na Severno Makedonijo na jugovzhodu.<ref>{{cite book|last=Vickers| first=Miranda| title=The Albanians: A Modern History| publisher=I.B.Tauris| year=1999| url=https://books.google.com/books?id=IzI0uOZ2j6gC|isbn=978-1-86064-541-9| page=97}}</ref> Prizren ima subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa''), ki meji na celinsko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfa'') v izotermi 0 °C in oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfb'') v izotermi -3 °C. S povprečno letno temperaturo 11,8 °C. Najtoplejši mesec v Prizrenu je avgust s povprečno temperaturo 22,2 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,0 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Prizren |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |access-date=3 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003170404/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | align = right | perrow = 2 | total_width = 300 | image_style = border:none; | image1 = Xhamia e Sinan Pashës në Prizren 06.jpg | image2 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg | image3 = Mehmed Pasha mosque (Bajrakli).jpg | image4 = Ljeviska frontal.jpg | footer = ''Od zgoraj navzdol, od leve proti desni'': [[mošeja Sinana paše (Prizren)|Smošeja Sinana paše]], [[Prizrenska stolnica]], [[Gazi Mehmet-pašina mošeja]] in srbska pravoslavna [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospa Ljeviška]] }} V treh vaseh so tri kmetijske zadruge. Večina živinoreje in kmetijske proizvodnje je zasebnih, neformalnih in majhnega obsega. V Prizrenu deluje devet bank s podružnicami: ProCredit Bank, Raiffeisen Bank, NLB Bank, TEB Bank, Banka për Biznes (Banka za podjetja), İşbank, Banka Kombëtare Tregtare (Nacionalna trgovinska banka), Iutecredit in Plačilni in bančni organ Kosova (BPK).<ref name="osce">{{cite web |date=22–23 November 1997 |title=Bosnia and Herzegovina Republika Srpska National Assembly Elections |url=http://www.osce.org/odihr/elections/bih/14048?download=true |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606092649/http://www.osce.org/documents/html/pdftohtml/1200_en.pdf.html |archive-date=June 6, 2011 |access-date=10 April 2017 |publisher=Office for Democratic Institutions and Human Rights, Organization for Security and Co-operation in Europe |page=32}}</ref> == Kultura == Prizren, ki velja za zgodovinsko prestolnico Kosova, je že stoletja dom številnih različnih religij in kultur, ki so oblikovale kulturno dediščino mesta. Velja tudi za muzejsko mesto s številnimi mošejami, cerkvami in starimi stavbami nacionalnega pomena.<ref>{{cite book |last1=Bacas |first1=Jutta Lauth |last2=Roth |first2=Klaus |title=Southeast European (post)modernities |year=2012 |publisher=LIT Verlag |page=149 |isbn=9783643903006 |url=https://books.google.com/books?id=8c6D4GxwhVsC&dq=prizren+museum+city&pg=PA149 |access-date=5 October 2021 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Warrander |first1=Gail |last2=Knaus |first2=Verena |title=Kosovo |year=2007 |publisher=Bradt Travel Guides |isbn=9781841621999 |page=191 |url=https://books.google.com/books?id=GCRjKdrmqqEC&dq=prizren+architecture&pg=PA191 |access-date=5 October 2021 }}</ref> [[Prizrenska trdnjava]], ki stoji nad reko Prizren, je bila naseljena in uporabljena v različnih obdobjih od bronaste dobe. Med artefakti srednjega veka so [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|mošeja Sinana paše]], katedrala svetega Jurija, katedrala Gospe od večne pomoči, cerkev svetega Odrešenika, mošeja Katip Sinan Qelebi, [[samostan Svetih nadangelov]], cerkev svetega Nikolaja, mošeja Muderiza Alija Efendija in [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web |publisher=United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organisation (UNESCO) |title=Medieval Monuments in Kosovo |url=https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211005030414/https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |archive-date=5 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last1=Elsie |first1=Robert |title=Historical dictionary of Kosovo |date=2011 |publisher=Scarecrow Press |location=Lanham, MD |isbn=978-0-8108-7483-1 |edition=2nd}} *{{cite book|last=Fine|first=John V. A. (John Van Antwerp)|title=The Late Medieval Balkans: Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC&pg=PA7|access-date=21 November 2012|year=1994|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5}} *{{cite book |last1=Galaty |first1=Michael |last2=Lafe |first2=Ols |last3=Lee |first3=Wayne |last4=Tafilica |first4=Zamir |title=Light and Shadow: Isolation and Interaction in the Shala Valley of Northern Albania |date=2013 |publisher=The Cotsen Institute of Archaeology Press |isbn=978-1931745710 |url=https://books.google.com/books?id=f2mRDwAAQBAJ |ref={{harvid|Galaty et al.|2013}} }} *{{cite book |last1=Machiel |first1=Kiel |title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 |date=1990 |publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture |isbn=9290633301 |url=https://books.google.com/books?id=2xYzAAAAIAAJ }} *{{cite book |last=Malcolm |first=Noel |author-link= |title=Kosovo: A Short History |publisher=Macmillan |url=https://archive.org/details/kosovo-a-short-history/page/52/mode/2up |year=1998 |isbn=978-0-333-66612-8 }} *{{cite book |last1=Malcolm |first1=Noel |title=Rebels, Believers, Survivors: Studies in the History of the Albanians |date=2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0192599223 |url=https://books.google.com/books?id=0FXwDwAAQBAJ }} *{{cite book |last1=McGeer |first1=Eric |title=Byzantium in the Time of Troubles: The Continuation of the Chronicle of John Skylitzes (1057-1079) |date=2019 |publisher=BRILL |isbn=978-9004419407 |url=https://books.google.com/books?id=CmjIDwAAQBAJ }} *{{cite journal |last1=Hoxha |first1=Gëzim |title=Të dhëna të reja arkeologjike nga Kalaja e Prizrenit / Nouvelles données archéologiques sur la forteresse de Prizren |journal=Iliria |date=2007 |volume=33 |page=33 |url=https://www.persee.fr/doc/iliri_1727-2548_2007_num_33_1_1073 |doi=10.3406/iliri.2007.1073 }} *{{cite journal|last=Novaković|first=R|title=O nekim pitanjima područja današnje Metohije krajem XII i početkom XIII veka|journal=Zbornik Radova Vizantološkog Instituta|year=1966|volume=9|pages=195–215}} *{{cite book |last1=Prinzing |first1=Günter |title=Demetrii Chomateni Ponemata diaphora: [Das Aktencorpus des Ohrider Erzbischofs Demetrios. Einleitung, kritischer Text und Indices] |date=2008 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=978-3110204506 |url=https://books.google.com/books?id=vllZG5zOxmMC |chapter=Demetrios Chomatenos, Zu seinem Leben und Wirken }} *{{cite journal |last1=Rrezja |first1=Agon |title=Zhupa e Podrimës sipas burimeve cirilike të shek. XII-XV / District of Podrima according to Cyrillic sources of the 12th-15th centuries |journal=Gjurmime Albanologjike |date=2011 |volume=41-42 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=70071 |publisher=Albanological Institute of Pristina }} *{{cite book |last1=Stojkovski |first1=Boris |editor1-last=Theotokis |editor1-first=Georgios |editor2-last=Meško |editor2-first=Marek |title=War in Eleventh-Century Byzantium |date=2020 |publisher=Routledge |isbn=978-0429574771 |url=https://books.google.com/books?id=xSUAEAAAQBAJ |chapter=Byzantine military campaigns against Serbian lands and Hungary in the second half of the eleventh century. }} *{{cite journal |last1=Shukriu |first1=Edi |author-link1= |title=Spirals of the prehistoric open rock painting from Kosova |journal=Proceedings of the XV World Congress of the International Union for Prehistoric and Protohistoric Sciences |date=2006 |volume=35 |url=https://www.academia.edu/1787676 |archive-date=2021-09-14 |access-date=2020-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210914015031/https://www.academia.edu/1787676 |url-status=live }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Prizren}} *{{official website|http://kk.rks-gov.net/prizren}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prizren]] [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] jqg53ywggp6ile0exy4ntq4ez1ucneu 6660394 6660393 2026-04-16T15:45:18Z Ljuba24b 92351 prevod 6660394 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Prizren |native_name = Prizren/Prizreni |native_name_lang = sq |settlement_type = |image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = 37 Prizreni - Xhamia e Sinan Pashës - The Sinan Pasha Moscue.JPG |caption1 = center mesta |image2 = SinanPasha.JPG |caption2 = [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|Mošeja Sinana paše]] |image3 = Prizren Fortress (2021).jpg |caption3 = [[Prizrenska trdnjava]] |image4 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg |caption4 = [[Prizrenska stolnica]] |image5 = Kosovo Feb 2020 21 48 22 227000.jpeg |caption5 = [[Mošeja Sinana paše (Prizren)]] |image6 = Lidhja e Prizrenit, By MIBER.jpg |caption6 = [[Spominski kompleks Albanske Prizrenske lige]] |image7 = Qendra historike e Prizrenit.jpg |caption7 = Prizren ponoči }} | image_flag = [[File:Flag of Prizren.png|90px]] | image_seal = [[File:Stema e Komunës Prizren.svg|60px]] |nickname = |motto = |pushpin_map = Kosovo |pushpin_label_position = |latd=42 |latm=13 |lats= | latNS=N |longd=20 |longm=44 |longs= | longEW=E |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{Zastava|Kosovo}}{{Efn|{{Kosovo-note}}}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = [[Prizrensko okrožje]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Shaqir Totaj |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = |area_blank1_title = Mesto |area_blank1_km2 = 22,39 |area_blank2_title = Občina |area_blank2_km2 = 640 |elevation_footnotes = |elevation_m = 450 | population_as_of = 2024 | population_total = 147.428 | population_footnotes = <ref>{{cite web|title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024|url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|access-date=21 July 2024|archive-date=12 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240712150608/https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|url-status=live}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_rank = 2. na Kosovu | population_blank1_title = mesto<ref name="o379">{{cite web | title=Kosovo: Districts, Major Cities & Settlements | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=1981-03-31 | url=https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | access-date=2025-12-31 | archive-date=2023-04-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230419191234/https://www.citypopulation.de/en/kosovo/cities/ | url-status=live }}</ref> | population_blank1 = 76.850 |population_demonym = {{langx|sq|Prizrenas (m), Prizrenase (f)}} <br/> {{langx|sr|Prizrenci/Призренци}} |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 20000–20080 |area_code = +383 (0)29 |website = [https://kk.rks-gov.net/prizren/ kk.rks-gov.net/prizren] |footnotes = |coordinates_region = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Kosovu|Registrska oznaka]] |blank_info = 04 }} '''Prízren''' ({{lang-sq-definite|Prizreni}}, {{IPA|sq|pɾizˈɾɛni|pron}}; {{lang-sr-Cyrl|Призрен}}) je drugo najbolj naseljeno mesto in občina na [[Kosovo|Kosovu]] ter sedež istoimenske občine in okrožja. Je na bregovih reke Prizren med vznožjem [[Šar planina|Šar planine]] na jugu Kosova. Prizren ima celinsko podnebje z nekaj sredozemskimi vplivi. Prizren je ustavno določen kot zgodovinska prestolnica države.<ref name="H. Capital">{{cite web |publisher=Gazeta Zyrtare e Republikës së Kosovës |title=Ligji Nr. 06/L-012 për Kryeqytetin e Republikës së Kosovës, Prishtinën |url=https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |access-date=24 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924130927/https://gzk.rks-gov.net/ActDetail.aspx?ActID=16506 |archive-date=24 September 2020 |language=sq |date=6 June 2018 |url-status=live}}</ref> Arheološka izkopavanja v [[Prizrenska trdnjava|Prizrenski trdnjavi]] kažejo, da je bilo območje trdnjave naseljeno in uporabljeno že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Prizren se tradicionalno enači z naseljem Theranda v rimski [[Dardanija|Dardaniji]], čeprav so bile v novejših raziskavah predlagane tudi druge lokacije. V pozni antiki je bil del obrambnega utrdbenega sistema v zahodni Dardaniji, trdnjava pa je bila obnovljena v času vzhodnorimskega cesarja [[Justinijan I. |Justinijana]]. Bizantinska oblast v regiji se je dokončno končala v letih 1219–20, ko je srbska rodbina [[Nemanjići]] prevzela nadzor nad trdnjavo in mestom. Prizren je bil pod vladavino [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] prestolnica [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]], v času Dušanove vladavine pa je zacvetel in postal pomembno središče trgovine. Od leta 1371 je Prizren nadzorovala vrsta regionalnih fevdalnih vladarjev, vključno z družino Mrnjavčević, plemiško družino Balšić, rodbino Branković in ugledno hišo Kastrioti. Osmanski Turki so Prizren leta 1455 zavzeli od Srbskega despotata in skoraj takoj postal glavno mesto Prizrenskega sandžaka v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Prizren je bil pomembno upravno mesto za Osmane, konec 19. stoletja pa je postal pomembno politično središče albanske renesanse. Prizren je bil sedež Prizrenske lige in središče albanskega nacionalizma in odpora. == Ime == Ime mesta je bilo povezano z imenom ''Petrizen'', dardanske utrdbe, ki jo je [[Prokopij]] omenil v 6. stoletju.<ref>{{cite book | last=Gold | first=J. | title=Multiethnizität in Alltag und Konflikt: Schein und Realität von Identitätskonstruktionen in der Balkanstadt Prizren | publisher=Springer | year=2019 | page=85}}</ref><ref>{{cite book | last=Recepoğlu | first=A.S. | title=Kosova'da Türk kültürü veya Türkçe düşünmek | publisher=T.C. Kültür Bakanlığı | year=2001 | page=405}}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ZqtiAAAAMAAJ | title=Gjurmime albanologjike: Seria e shkencave filologjike | publisher=Albanian Institute of Pristina | issue=v. 17-18 | year=1988 | page=254 | language=Albanian}}</ref> Hamp je predlagal, da ime mesta približno pomeni »žival z rogatim brodom« z IE korenom ''*ḱrn'' 'rog, rogata stvar' (prim. Oxford). Po Curtisu toponim ''Prizren'' sledi albanskim fonetičnim pravilom, kar pomeni, da se je ime razvilo pod albansko govorečim prebivalstvom.<ref>Mehmeti, Col. "This Time In Linguistics History: Eric Hamp and Albanian Linguistics". Linguistic Society of America.</ref><ref>Slavic-Albanian Language Contact, Curtis (2012), page 42</ref> == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === [[File:LateAntiqueMap.PNG|thumb|left|Utrdbe in naselja v pozni antiki in srednjeveškem Kosovu]] Prizren je bil tradicionalno identificiran s ''Therando'', mestom iz [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].{{sfn|Galaty et al.|2013|p=68}} Vendar pa novejše raziskave kažejo, da je bila ''Theranda'' morda na današnjem Suvem Reku. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo na mestu Prizrenske trdnjave več obdobij naseljenosti od prazgodovine. V njenem spodnjem delu je bil skozi stoletja odložen material iz zgornjega dela trdnjave. Izvira iz srednje bronaste dobe (ok. 2000 pr. n. št.) v pozno [[železna doba|železno dobo]] (ok. 1. stoletje n. št.) in je primerljiva z materialom, najdenim na bližnjem prazgodovinskem najdišču v vasi Vlashnjë (približno 10 km zahodno od Prizrena).<ref name="Hoxha270" /> Leta 2005 so v bližini Vlashnjë našli prazgodovinske skalne poslikave na obrednem mestu, povezanem z življenjskim ciklom. Predstavljajo prvo najdbo prazgodovinske skalne umetnosti v regiji.<ref name="Shukriu59">{{harvnb|Shukriu|2006|p=59}}</ref> V pozni antiki je utrdba doživela fazo obnove. Je del vrste utrdb, ki jih je v istem obdobju zgradil ali obnovil [[Justinijan I.]] vzdolž [[Beli Drim|Belega Drima]] v severni [[Albanija|Albaniji]] in zahodnem Kosovu na poteh, ki so povezovale obalna območja s Kosovskim poljem.{{sfn|Hoxha|2007|p=271}} V tem času se trdnjava Prizren verjetno pojavlja v zgodovinskih zapisih kot ''Petrizen'' v 6. stoletju n. št. v delu [[Prokopij]]a kot ena od utrdb, ki jih je Justinijan naročil obnoviti v Dardaniji.<ref name="Hoxha270">{{harvnb|Hoxha|2007|p=270}}</ref> Konstantin Jireček je na podlagi korespondence ohridskega škofa Demetrija Homatenosa (1216–36) menil, da je bil Prizren eno od območij, ki so jih Albanci zasedali pred [[Slovanske migracije na Balkan|slovansko širitvijo]].<ref>Ducellier, Alain (21 October 1999). The New Cambridge Medieval History: Volume 5, c.1198-c.1300. Cambridge University Press. p. 780. ISBN 978-0-521-36289-4. Archived from the original on 3 January 2014. Retrieved 21 November 2012</ref> === Srednji vek === Današnji Prizren se prvič omenja leta 1019 v času [[Bazilij II.|Bazilija II.]] (vladal 976–1025) v obliki ''Prisdriana''. Leta 1072 so voditelji bolgarskega upora Georgija Vojteha odpotovali iz svojega središča v [[Skopje|Skopju]] na območje Prizrena in se sestali, na katerem so povabili [[Mihajlo I. Vojislavljević|Mihajla Vojislavljevića]] iz [[Duklja|Duklje]], da jim pošlje pomoč. Mihajlo je poslal svojega sina [[Konstantin Bodin|Konstantina Bodina]] in 300 svojih vojakov. Dalasen Dukas, [[dux]] Bolgarije, je bil poslan proti združenim silam, a je bil poražen v bližini Prizrena, ki ga je nato srbska vojska obsežno oropala.{{sfn|Stojkovski|2020|p=147}} Bolgarski magnati so po tej začetni zmagi Bodina razglasili za ''cesarja Bolgarov''.{{sfn|McGeer|2019|p=149}} Do konca leta 1072 jih je na območju severne Makedonije premagal Nikefor Brijenij. Območje je v 1090-ih napadel srbski vladar [[Vukan]].{{sfn|Fine|1994|p=226}} Demetrios Homatenos je zadnji bizantinski ohridski nadškof, ki je Prizren vključil v svojo jurisdikcijo do leta 1219.{{sfn|Prinzing|2008|p=30}} [[Štefan Nemanja]] je med letoma 1180 in 1190 zasegel okoliško območje ob Belem Drimu, vendar se to morda nanaša na območje prizrenske škofije in ne na samo utrdbo in naselje, nadzor nad njima pa je morda izgubil pozneje.{{sfn|Novaković|1966|pp=191-215}}{{sfn|Fine|1994|p=7}} Cerkvena ločitev Prizrena od Carigrajskega patriarhata leta 1219 je bila zadnje dejanje vzpostavitve srbske oblasti Nemanjićev v mestu. Prizren in njegova utrdba sta bila upravno in gospodarsko središče [[župa|župe]] Podrimlje (v albanščini Podrima ali Anadrini).{{sfn|Rrezja|2011|p=254}} Staro mestno jedro Prizrena se je razvilo pod trdnjavo ob levem bregu Bistrice/Lumbardhi. V starem mestnem jedru so bili nameščeni [[Dubrovniška republika|dubrovniški]] trgovci. Prizren je sčasoma postal trgovsko središče in vrata za dubrovniško trgovino proti vzhodnemu Kosovu in naprej.{{sfn|Rrezja|2011|p=267}} V tem obdobju je [[Štefan Dušan]] ustanovil in bil pokopan v [[samostan Svetih nadangelov|samostanu Svetih nadangelov]] v Prizrenu.<ref>{{cite EB1911 |wstitle=Roman Empire, Later |volume=23 |page=517 |first=John Bagnell |last=Bury}}</ref> Prizren je bil kratek čas prestolnica srbskega cesarstva in križišče pomembnega trgovskega blaga med [[Dubrovnik]]om in [[Konstantinopel|Konstantinoplom]].<ref>{{cite journal |last1=Guzijan |first1=Jasna |last2=Cvijić |first2=Siniša |title=Culture of memory and heritage as a strong connection – A case of Monastery of the Holy Archangels in Prizren |journal=Stepgrad |date=2022 |volume=1 |issue=15 |pages=466–475 |url=https://doisrpska.nub.rs/index.php/STPG/article/view/8865 |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Perica |first1=Vjekoslav |title=Serbian Jerusalem: Religious Nationalism, Globalization and the Invention of a Holy Land in Europe's Periphery, 1985-2017 |journal=Occasional Papers on Religion in Eastern Europe |date=2017 |volume=37 |issue=6 |page=57 |url=https://digitalcommons.georgefox.edu/ree/vol37/iss6/3/ |access-date=22 July 2023}}</ref><ref>{{cite book |last1=Đokić |first1=Dejan |title=A concise history of Serbia |date=2023 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, United Kingdom|isbn=978-1-107-02838-8 |page=162}}</ref> Leta 1330 je srbski kralj [[Štefan Dečanski]] izrecno omenil prisotnost Albancev in albanska imena vasi na Kosovu, zlasti v okrožjih Prizren in Skopje. [[Zlata bula|Krizobula]] srbskega carja Štefana Dušana, ki jo je med letoma 1348 in 1353 prejel samostan svetega Mihaila in Gavrila v Prizrenu, navaja prisotnost Albancev v bližini Prizrena, v [[Metohija|Metohiji]] in v vaseh Drenica. V tej krizobuli je izrecno omenjenih devet albanskih živinorejskih vasi v bližini Prizrena - te vasi so znane pod imeni Gjinovci (Gjinajt), Magjerci, Bjellogllavci (Kryebardhët), Flokovci (Flokajt), Crnça, Caparci (Çaparajt), Gjonovci (Gjonajt), Shpinadinci (Shpinajt) in Novaci. Srbski kralji, zlasti [[Štefan Dušan]], so srbskim samostanom v Prizrenu, Dečanih in Tetovu podarili cele albanske vasi.<ref>{{cite book |last1=Iseni |first1=Bashkim |title=La question nationale en Europe du Sud-Est : genèse, émergence et développement de l'indentité nationale albanaise au Kosovo et en Macédoine |date=25 January 2008 |publisher=P. Lang |location=Bern |isbn=978-3039113200 |page=77 }}</ref> Poleg tega so ljudje z albansko antroponimijo večkrat omenjeni v krizobuli Štefana Dušana iz leta 1348, ki navaja tiste, ki molijo v samostanu sv. Mihaela in Gabrijela v Prizrenu, pa tudi nekatere prebivalce samega mesta in okoliških vasi. V enem od dokumentov Štefana Dušana iz leta 1355 je vojak z albansko antroponimijo izključno omenjen kot eden od ljudi, ki morajo nenehno plačevati samostanu sv. Nikolaja v vasi Billushë blizu Prizrena.<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=66 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Ljudje z albanskim antroponimom so omenjeni tudi v registru iz leta 1452 v bližini Prizrena v vaseh, kot so Mazrek, Kojushe, Milaj, Zhur, Xerxe, Pllaneje, Gorozhup, Zym.<ref>[https://www.academia.edu/35493307/Vilayet_of_Pastric_Pa%C5%A1trik_in_1452_53_in_Serbian_ Vilayet of Pastric (Paštrik) in 1452/53]</ref> Na območju Prizrena so bili v 14. in 15. stoletju zabeleženi albanski toponimi, kot so Rudina e Leshit, Truallishta e Gjon Bardhit, Llazi i Tanushit, Truallishta e Komanit, Shpija e Bushatit, Zhur in Mazrek.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last1=Pulaha |first1=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=13, 71, 488–489, 510–520 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |archive-date=2022-11-08 |access-date=2022-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1330 so bili na območju med Prizrenom in Orahovcem omenjeni albanski toponimi, kot je Katun Arbanas (Albanska vas).<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=171,172 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Po smrti [[Štefan Uroš V.|Štefana Uroša V.]] leta 1371 je vrsta konkurenčnih regionalnih plemičev oblegala, protioblegala in imela nadzor nad Prizrenom – vse bolj z osmansko podporo in posredovanjem. Prvi, ki je poskušal prevzeti nadzor nad Prizrenom in trgovino, ki je potekala skozi mesto, je bil [[kraljevič Marko]], toda po njegovem porazu v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] septembra 1371 so se [[Balšići]] iz Kneževine Zeta jeseni in pozimi leta 1371 odpravili v Prizren, da bi ga zavzeli.{sfn|Fine|1994|p=383}} Spomladi leta 1372 je [[Nikola Altomanović|Nikola Altomanović]] oblegal Prizren in poskušal razširiti svojo oblast, a je bil poražen. Smrt Đurađa I. Balšića leta 1377 je ustvarila še en vakuum moči – [[Đurađ Branković]] je nato prevzel Prizren.{{sfn|Fine|1994|p=389}} Bitka na Kosovu je privedla do dodatnih političnih sprememb, saj je Gjon Kastrioti zavzel Prizren in podelil posebne privilegije glede trgovine Dubrovniku in njegovim prebivalcem.<ref>{{Cite book |last=Lellio |first=Anna Di |url=https://books.google.com/books?id=lIJORNUgfTcC&pg=PA32 |title=The Case for Kosova: Passage to Independence |date=2006 |publisher=Anthem Press |isbn=978-1-84331-245-1 |pages=32 |language=en}}</ref> Katoliška cerkev je na tem območju ohranila nekaj vpliva; dokumenti iz 14. stoletja omenjajo katoliško cerkev v Prizrenu, ki je bila med 1330. in 1380. leti sedež škofije. === Osmansko obdobje === [[File:Prizren Fortress.jpg|thumb|left|The [[Prizrenska trdnjava]]]] Po več letih napadov in protinapadov so Osmani leta 1454 izvedli veliko invazijo na Kosovo; poskusi osvoboditve območja Prizrena, ki so jih prej izvedli [[Skenderbeg]] in nato [[János Hunyadi]], so propadli, saj je bil Đurađ Branković v tistem času osmanski vazal in križarjem ni dovolil prehoda na Kosovo za boj proti Osmanom. 21. junija 1455 se je Prizren predal osmanski vojski.{{sfn|Malcolm|1998|p=91}} Prizren je bil glavno mesto Prizrenskega sandžaka, v skladu z novo upravno organizacijo Osmanskega cesarstva pa je postal glavno mesto [[vilajet]]a. Kasneje je postal del večjega Rumelijske ejaleta. Bilo je uspešno trgovsko mesto, ki je imelo koristi od svoje lege na trgovskih poteh sever-jug in vzhod-zahod po cesarstvu. Prizren je postal eno večjih mest [[Kosovski vilajet|Kosovskega vilajeta]]. V nahiji Hoča je v 16. stoletju približno 409 družinskih poglavarjev in 104 posestnikov nosilo albanska imena. Približno 45 vasi je imelo večinsko albanska imena, medtem ko so bila na ozemlju med Prizrenom in [[Đakovica|Đakovico]] vasi z večinsko albanskimi imeni, obstaja pa tudi veliko primerov mešane albansko-slovanske antroponimije.<ref>[https://www.scribd.com/doc/272970356/179876370-S-Pulaha-Popullsia-Shqiptare-e-Kosoves-Gjate-Shekujve-XV-XVI Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve] p. 94</ref> V osmanskem defterju iz leta 1591 je bilo mesto Prizren zabeleženo pod okriljem Prizrenskega sandžaka – to vključuje tudi glave mestnih gospodinjstev. Do takrat je bil Prizren že precej islamiziran, kar se odraža v antroponomiji prebivalcev; obstaja več primerov muslimanskih prebivalcev z mešanico muslimanske in albanske antroponimije (npr. Ali Gjoci, Hasan Gjinaj, Ferhad Reçi, Hasan Bardi ...). Muslimanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Xhamia e Vjetër (stara mošeja, 53 domov), Levisha (50 domov), Ajas beu (15 domov), Haxhi Kasem (48 domov), Jazixhi Sinani (71 domov), Çarshia (imenovan tudi Jakub beu, 18 domov), Kurila (31 domov) in Mëhalla e lëkurëpunuesve (soseska usnjarjev, 34 domov). Krščanske soseske (Mahalla/Mëhalla) so sestavljale Pazari i Vjetër (Stari trg, 8 domov), Madhiq (37 domov), Vasil (27 domov), Kodha (13 domov), Çarshia/Pjetri Nikolla (14 domov), Bogoi Riber (11 domov), Radmir (51 domov), Jazixhi Sinani (omenjen že prej, 24 domov), Pandelja (29 domov), Prend Vriça (9 domov) in Ajas (13 domov). V soseskah Pandelja, Jazixhi Sinani in Kodha so prevladovali prebivalci z značilno albansko antroponomijo; v drugih soseskah se je mešala pretežno slovanska/slovansko-albanska (oziroma pravoslavna) antroponomija.<ref name="Pulaha1984" /> Lazaro Soranzo je v 16. stoletju zapisal, da je bilo mesto naseljeno »bolj z Albanci kot s Srbi«.{{sfn|Malcolm|2020|p=134}} Leta 1624 je Pjeter Mazrreku poročal, da v mestu živi 12.000 muslimanov, skoraj vsi Albanci (''Turchi, quasi tutti Albanesi''), 200 katoličanov in 600 ''Servianov''.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Gjergj Bardhi je med svojim obiskom Prizrena leta 1638 zapisal, da območje naseljujejo Albanci in da se tam govori albanski jezik. V 1630-ih je osmanski turški popotnik Hadži Kalifa zapisal, da v mestu Prizren živijo Albanci.<ref name="Pulaha1984" /><ref>Hadži-Kalfa ili Ćatib-Čelebija, turski geograf XVII veka o Balkanskom poluostrvu - Stojan Novakovic</ref> Leta 1651 je albanski katoliški duhovnik iz Prizrena Gregor Mazrreku poročal, da se je veliko moških v Prizrenu spreobrnilo v islam, da bi se izognili davku [[džizja]], in da so Gregorja prosili, naj jim na skrivaj da spoved in sveto obhajilo, kar je ta zavrnil.{{sfn|Malcolm|2020|p=61}} Med avstrijsko-osmanskima vojnama se je lokalno albansko prebivalstvo v prizrenski regiji zbralo v podporo Avstrijcem proti Osmanskemu cesarstvu pod vodstvom albanskega duhovnika Pjeterja Bogdanija.{{sfn|Malcolm|2020|p=34}}{{sfn|Malcolm|2020|p=136}} Dokumenti in depeše omenjajo Avstrijce, ki so korakali proti »Prizrenu, glavnemu mestu Albanije«, kjer jih je sprejel Bogdani in 5000–6000 albanskih vojakov.{{sfn|Malcolm|2020|p=136}}<ref>{{cite web |last1=Elsie |first1=Robert |title=1689: Kosovo in the Great Turkish War of 1683-1699 |url=http://www.albanianhistory.net/1689_Kosovo-Turkish-War/ |website=albanianhistory.net}}</ref> Albanski katoliški duhovnik Toma Raspasani je zapisal, da ko so bili Avstrijci izgnani in je bil Prizren spet trdno v rokah Osmanov, nihče ni mogel zapustiti Prizrena.{{sfn|Malcolm|1998|p=157}} Leta 1693 je Toma zapisal tudi, da so mnogi katoličani na Kosovu odšli na Madžarsko, kjer jih je večina umrla zaradi lakote ali bolezni.{{sfn|Malcolm|1998|p=162}} === Albanska renesansa === {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Kompleksi Monumental i Lidhjes Shqiptare të Prizrenit 9384n.jpg | width1 = 630= | image2 = Lidhja_e_Prizrenit_-_Brenda_01.jpg | width2 = 530 | footer = [[Prizrenska liga]] je bila ustanovljena 5. januarja 1877 v starem mestnem jedru Prizrena }} Prizren je bil kulturno in intelektualno središče osmanskega Kosova. V njem je prevladovalo muslimansko prebivalstvo, ki je leta 1857 predstavljalo več kot 70 % prebivalstva. Mesto je postalo pomembno albansko kulturno središče in koordinacijska politična in kulturna prestolnica kosovskih Albancev. Leta 1871 je bilo v Prizrenu odprto dolgoletno srbsko semenišče, kjer so razpravljali o morebitni združitvi ozemelj stare Srbije s [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]]. Med letoma 1877 in 1912 je bilo mesto pomemben del Kosovskega vilajeta. Konec 19. stoletja je mesto postalo središče albanskega nacionalizma, leta 1878 pa je bilo tam ustanovljeno Prizrensko gibanje, ki si je prizadevalo za nacionalno združitev in avtonomijo Albancev znotraj Osmanskega cesarstva. Mladoturška revolucija je bila korak v razpadu Osmanskega cesarstva, ki je privedel do balkanskih vojn. Tretja armada (Otomansko cesarstvo) je imela v Prizrenu divizijo, 30. rezervno pehotno divizijo (Otuzuncu Pirzerin Redif Fırkası). === Sodobnost === [[File:Eski Prizren.jpg|thumb|Pogled na mesto septembra 1863, ki ga je posnel dunajski fotograf Josef Székely<ref>{{cite web |url=http://www.albanianphotography.net/szekely/index.html |title=The Photo Collection of Josef Székely |first=Robert |last=Elsie |website=www.albanianphotography.net}}</ref>]] Prizrenski odred je bil del Ipekovega odreda v prvi balkanski vojni. Med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] je mesto napadla srbska vojska in ga priključila [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]]. Čeprav so čete naletele na majhen odpor, je bil prevzem krvav, saj je bilo v prvih nekaj dneh mrtvih 400 ljudi; lokalno prebivalstvo je mesto imenovalo ''Kraljestvo smrti''.<ref name=golgotha>{{cite news |last1=Freundlich |first1=Leo |title=Albania's Golgotha |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |access-date=29 June 2014 |date=1913 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531131757/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1913_1.html |archive-date=31 May 2012 }}</ref> ''Daily Chronicle'' je 12. novembra 1912 poročal, da je bilo v Prizrenu pobitih 5000 Albancev.[45] Srbski general Božidar Janković je prisilil lokalne albanske voditelje, da so podpisali izjavo o hvaležnosti kralju [[Peter I. Karađorđević|Petru I.]] za njihovo »osvoboditev s strani srbske vojske«.<ref name=golgotha /><ref>{{cite news | url=https://www.kosovo-online.com/en/news/kontext/feuilleton-americans-serbs-and-albanians-balkan-wars-and-world-war-i-5-11-11-2023 | title=FEUILLETON Americans, Serbs, and Albanians in the Balkan Wars and World War I | work=Kosovo Online | date=11 November 2023}}</ref> Po zavzetju Prizrena je bil večini tujcev vstop v mesto prepovedan, saj so črnogorske sile mesto začasno zaprle, preden je bil ponovno vzpostavljen popoln nadzor. Nekaj ​​obiskovalcev je uspelo priti skozi, vključno z [[Lev Trocki|Levom Trockim]], ki je takrat delal kot novinar za ukrajinski časopis ''Kijewskaja mysl'', sčasoma pa so se pojavila poročila o obsežnih pobojih Albancev.<ref>{{Cite web |url=http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|title=Prizren history|access-date=2019-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120126074458/http://www.world66.com/europe/serbia/kosovoprovince/prizren/history|archive-date=2012-01-26|url-status=dead}}</ref>] V poročilu iz leta 1912 o srbski vojski in paravojaških četnikih v Prizrenu je Trocki izjavil: »Med njimi so bili intelektualci, ljudje z idejami, nacionalistični fanatiki, vendar so bili to osamljeni posamezniki. Ostali so bili le nasilneži, roparji, ki so se pridružili vojski zaradi plena ... Srbi v Stari Srbiji se v svojem nacionalnem prizadevanju za popravek podatkov v etnografski statistiki, ki jim niso ravno ugodne, ukvarjajo preprosto s sistematičnim iztrebljanjem muslimanskega prebivalstva.«{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Britanska popotnica Edith Durham in britanski vojaški ataše naj bi oktobra 1912 obiskala Prizren, vendar so oblasti potovanje preprečile. Durham je izjavila: »Ranjene Črnogorce [vojake] sem vprašala, zakaj mi ni dovoljeno iti, in so se smejali in rekli: 'Tam zgoraj nismo pustili niti nosu na Albancu!' Ni lep prizor za britanskega častnika.« Sčasoma je Durham obiskala severnoalbansko postojanko na Kosovu, kjer je srečala ujete osmanske vojake, ki so jim odrezali zgornjo ustnico in nos.{{sfn|Malcolm|1998|p=253}} Po prvi balkanski vojni leta 1912 je Konferenca veleposlanikov v Londonu dovolila ustanovitev države Albanije in Kosovo predala Kraljevini Srbiji, čeprav je prebivalstvo Kosova ostalo večinoma albansko.<ref>{{Cite web|url=http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |title=Prizren history |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118104903/http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Prizren-history_71742f |archive-date=2011-11-18 }}</ref> Leta 1913 je uradno avstro-ogrsko poročilo zabeležilo, da je iz Bosne v Prizren zbežalo 30.000 ljudi.[50] Januarja 1914 je avstro-ogrski konzul s sedežem v Prizrenu pripravil podrobno poročilo o življenjskih razmerah v mestu. V poročilu je bilo navedeno, da Kraljevina Srbija ni držala svoje obljube o enaki obravnavi Albancev in muslimanov. Trideset od dvaintridesetih mošej v Prizrenu je bilo spremenjenih v senike, skladišča streliva in vojašnice. Prebivalci mesta so bili močno obdavčeni, muslimani in katoliški kristjani so morali plačati več davkov kot pravoslavni kristjani. Lokalno oblast so večinoma sestavljali nekdanji srbski četniki. V poročilu je bilo tudi navedeno, da so bili Srbi nezadovoljni z življenjskimi razmerami v Prizrenu.{{sfn|Malcolm|1998|p=258}} === Federativna Jugoslavija === Leta 1944 so nemške sile iz Kosova pregnale združene rusko-bolgarske sile, nato pa je nadzor prevzela komunistična vlada Jugoslavije.<ref>{{cite book|last=Malcolm|first=Noel|title=Kosovo: A short history|year=2002|isbn=0-330-41224-8|page=311}}</ref> Leta 1946 je bilo mesto opredeljeno kot del Kosova in Metohije, kar je ustava opredelila kot [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija||Avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija]] znotraj Ljudske republike Srbije, sestavne države Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pokrajina je bila leta 1974 preimenovana v Socialistično avtonomno pokrajino Kosovo, ki je ostala del Socialistične republike Srbije, vendar je imela podobne pristojnosti kot Socialistična republika znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prejšnji status je bil obnovljen leta 1989, uradno pa leta 1990. Prizren in regija Dečani na zahodu sta še vrsto let po obnovi srbske oblasti ostala središča albanskega nacionalizma. Leta 1956 je jugoslovanska tajna policija v Prizrenu sodila devetim kosovskim Albancem, obtoženim, da jih je v državo infiltriral (sovražni) komunistični albanski režim Enverja Hodže. ''Prizrenski proces'' je postal nekakšen znan primer, potem ko se je izkazalo, da naj bi imeli številni vodilni jugoslovanski komunisti domnevne stike z obtoženimi. Vseh devet obtoženih je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni, a so bili leta 1968 izpuščeni in razglašeni za nedolžne, kosovska skupščina pa je razglasila, da je bil proces ''zrežiran in lažen''. === Vojna na Kosovu === [[File:Destroyed Serbian houses in Prizren, Sep. 18, 2007.jpg|thumb|170px|Uničena četrt Prizrena]] Mesto Prizren med vojno na Kosovu ni veliko trpelo, vendar je bila okoliška občina v letih 1998–1999 močno prizadeta. Pred vojno je [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] ocenila, da je bilo prebivalstvo občine približno 78 % kosovskih Albancev, 5 % Srbov in 17 % pripadnikov drugih narodnih skupnosti. Med vojno je bila večina albanskega prebivalstva prisiljena ali ustrahovana, da je zapustila mesto. Soseska Tusus je najbolj trpela. Ubitih je bilo od sedemindvajset do štiriintrideset ljudi, požganih pa je bilo več kot sto hiš.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 339. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Ob koncu vojne junija 1999 se je večina albanskega prebivalstva vrnila v Prizren. Srbska in romska manjšina sta pobegnili, OVSE pa ocenjuje, da je do oktobra Prizren zapustilo 97 % Srbov in 60 % Romov. Skupnost je zdaj pretežno etnično albanska, vendar tam živijo tudi druge manjšine, kot so Turki, Aškali (manjšina, ki se opredeljuje kot albanski Romi) in Bošnjaki (vključno s skupnostjo Torbesh), bodisi v samem mestu bodisi v okoliških vaseh. Takšne lokacije vključujejo Sredsko, Mamušo in območje Gore.<ref>{{cite web |title=Part II Regional Overviews of the Human Rights Situation in Kosovo |url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |website=osce.org |publisher=Organization for Security and Co-operation in Europe |archive-url=https://web.archive.org/web/20050308011449/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part2/07e-prizren.htm |archive-date=8 March 2005}}</ref> Velik del Potkaljaje, stare srbske soseske ob pobočju v središču mesta, je bil po umiku jugoslovanske vojske izropan in požgan do tal. Od leta 2010 je bila večina soseske obnovljena.<ref>{{Cite web|date=2020-01-14|title=Return to Kosovo: The Serbs Who Re-Embraced Their Hometown|url=https://balkaninsight.com/2020/01/14/return-to-kosovo-the-serbs-who-re-embraced-their-hometown/|access-date=2021-07-12|website=Balkan Insight|language=en-US}}</ref> Vojna in njene posledice so mestu povzročile le zmerno škodo v primerjavi z drugimi mesti na Kosovu.<ref>Human Rights Watch, 2001 [https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C&dq=mosques+destroyed+in+prizren&pg=PA338 Under orders: war crimes in Kosovo], page 338. {{ISBN|1-56432-264-5}}</ref> Srbske sile so v Prizrenu uničile pomemben albanski kulturni spomenik, stavbo Prizrenske lige,<ref>Andras Riedlmayer, Harvard University [http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm Kosovo Cultural Heritage Survey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121018045930/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm |date=2012-10-18 }}</ref><ref>The Human Rights Centre, Law Faculty, University of Pristina, 2009 [http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf Ending Mass Atrocities: Echoes in Southern Cultures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110813161126/http://cis.politics.ox.ac.uk/research/Projects/R2PKosovo.pdf |date=2011-08-13 }}, page 3</ref> vendar je bil kompleks kasneje obnovljen in zdaj predstavlja Spominski kompleks Albanske Prizrenske lige. 17. marca 2004 so bili med nemiri na Kosovu nekateri srbski kulturni spomeniki v Prizrenu poškodovani, požgani ali uničeni, vključno s pravoslavnimi srbskimi cerkvami, kot je [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]] iz leta 1307 (UNESCO-va svetovna dediščina),<ref name="RIC">{{Cite web|title=Reconstruction Implementation Commission |url=http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |access-date=9 December 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727220531/http://www.rickosovo.org/inc/eng/home.html |archive-date=27 July 2011 }}</ref> cerkev Svetega Odrešenja,<ref name="RIC"/> cerkev sv. Jurija[64] (največja cerkev v mestu), cerkev sv. Jurija[64] (Runjevac), cerkev sv. Nedelje, cerkev sv. Nikolaja (Tutićeva cerkev), samostan Svetih nadangelov ter prizrensko pravoslavno semenišče sv. Cirila in Metoda.<ref name="RIC"/> Med temi nemiri je bila celotna srbska četrt Prizrena, v bližini trdnjave Prizren, popolnoma uničena kot maščevanje za zločine, ki jih je med vojno storila srbska vojska, vse preostalo srbsko prebivalstvo pa je bilo izseljeno iz Prizrena.[65][66] Hkrati sta bili uničeni in poškodovani islamska kulturna dediščina in mošeje. === 21. stoletje === Občina Prizren je še vedno kulturno in etnično najbolj heterogeno mesto na Kosovu, saj poleg večinskega albanskega prebivalstva na Kosovu ohranja tudi skupnosti Bošnjakov, Turkov in Romov. V Prizrenu in okolici je ostalo le majhno število kosovskih Srbov, ki živijo predvsem v majhnih vaseh. Turška skupnost v Prizrenu je družbeno pomembna in vplivna, turški jezik pa pogosto govorijo tudi neetničniki. {{wide image|Prizren_panorama_winter.jpg|600px|align-cap=center|Panorama z gradu}} == Geografija == Prizren se nahaja ob vznožju Šar planine ({{langx|sq|Malet e Sharrit}}) v južnem Kosovu, na bregovih reke Prizren. Občina Prizren meji na Albanijo na jugozahodu in na Severno Makedonijo na jugovzhodu.<ref>{{cite book|last=Vickers| first=Miranda| title=The Albanians: A Modern History| publisher=I.B.Tauris| year=1999| url=https://books.google.com/books?id=IzI0uOZ2j6gC|isbn=978-1-86064-541-9| page=97}}</ref> Prizren ima subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa''), ki meji na celinsko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfa'') v izotermi 0 °C in oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfb'') v izotermi -3 °C. S povprečno letno temperaturo 11,8 °C. Najtoplejši mesec v Prizrenu je avgust s povprečno temperaturo 22,2 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,0 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Prizren |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |access-date=3 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003170404/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prizren/prizren-1398/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | align = right | perrow = 2 | total_width = 300 | image_style = border:none; | image1 = Xhamia e Sinan Pashës në Prizren 06.jpg | image2 = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg | image3 = Mehmed Pasha mosque (Bajrakli).jpg | image4 = Ljeviska frontal.jpg | footer = ''Od zgoraj navzdol, od leve proti desni'': [[mošeja Sinana paše (Prizren)|Smošeja Sinana paše]], [[Prizrenska stolnica]], [[Gazi Mehmet-pašina mošeja]] in srbska pravoslavna [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospa Ljeviška]] }} V treh vaseh so tri kmetijske zadruge. Večina živinoreje in kmetijske proizvodnje je zasebnih, neformalnih in majhnega obsega. V Prizrenu deluje devet bank s podružnicami: ProCredit Bank, Raiffeisen Bank, NLB Bank, TEB Bank, Banka për Biznes (Banka za podjetja), İşbank, Banka Kombëtare Tregtare (Nacionalna trgovinska banka), Iutecredit in Plačilni in bančni organ Kosova (BPK).<ref name="osce">{{cite web |date=22–23 November 1997 |title=Bosnia and Herzegovina Republika Srpska National Assembly Elections |url=http://www.osce.org/odihr/elections/bih/14048?download=true |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606092649/http://www.osce.org/documents/html/pdftohtml/1200_en.pdf.html |archive-date=June 6, 2011 |access-date=10 April 2017 |publisher=Office for Democratic Institutions and Human Rights, Organization for Security and Co-operation in Europe |page=32}}</ref> == Kultura == Prizren, ki velja za zgodovinsko prestolnico Kosova, je že stoletja dom številnih različnih religij in kultur, ki so oblikovale kulturno dediščino mesta. Velja tudi za muzejsko mesto s številnimi mošejami, cerkvami in starimi stavbami nacionalnega pomena.<ref>{{cite book |last1=Bacas |first1=Jutta Lauth |last2=Roth |first2=Klaus |title=Southeast European (post)modernities |year=2012 |publisher=LIT Verlag |page=149 |isbn=9783643903006 |url=https://books.google.com/books?id=8c6D4GxwhVsC&dq=prizren+museum+city&pg=PA149 |access-date=5 October 2021 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Warrander |first1=Gail |last2=Knaus |first2=Verena |title=Kosovo |year=2007 |publisher=Bradt Travel Guides |isbn=9781841621999 |page=191 |url=https://books.google.com/books?id=GCRjKdrmqqEC&dq=prizren+architecture&pg=PA191 |access-date=5 October 2021 }}</ref> [[Prizrenska trdnjava]], ki stoji nad reko Prizren, je bila naseljena in uporabljena v različnih obdobjih od bronaste dobe. Med artefakti srednjega veka so [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|mošeja Sinana paše]], katedrala svetega Jurija, katedrala Gospe od večne pomoči, cerkev svetega Odrešenika, mošeja Katip Sinan Qelebi, [[samostan Svetih nadangelov]], cerkev svetega Nikolaja, mošeja Muderiza Alija Efendija in [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Gospe Ljeviške]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web |publisher=United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organisation (UNESCO) |title=Medieval Monuments in Kosovo |url=https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211005030414/https://whc.unesco.org/en/list/724-003bis |archive-date=5 October 2021 |url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last1=Elsie |first1=Robert |title=Historical dictionary of Kosovo |date=2011 |publisher=Scarecrow Press |location=Lanham, MD |isbn=978-0-8108-7483-1 |edition=2nd}} *{{cite book|last=Fine|first=John V. A. (John Van Antwerp)|title=The Late Medieval Balkans: Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC&pg=PA7|access-date=21 November 2012|year=1994|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5}} *{{cite book |last1=Galaty |first1=Michael |last2=Lafe |first2=Ols |last3=Lee |first3=Wayne |last4=Tafilica |first4=Zamir |title=Light and Shadow: Isolation and Interaction in the Shala Valley of Northern Albania |date=2013 |publisher=The Cotsen Institute of Archaeology Press |isbn=978-1931745710 |url=https://books.google.com/books?id=f2mRDwAAQBAJ |ref={{harvid|Galaty et al.|2013}} }} *{{cite book |last1=Machiel |first1=Kiel |title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 |date=1990 |publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture |isbn=9290633301 |url=https://books.google.com/books?id=2xYzAAAAIAAJ }} *{{cite book |last=Malcolm |first=Noel |author-link= |title=Kosovo: A Short History |publisher=Macmillan |url=https://archive.org/details/kosovo-a-short-history/page/52/mode/2up |year=1998 |isbn=978-0-333-66612-8 }} *{{cite book |last1=Malcolm |first1=Noel |title=Rebels, Believers, Survivors: Studies in the History of the Albanians |date=2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0192599223 |url=https://books.google.com/books?id=0FXwDwAAQBAJ }} *{{cite book |last1=McGeer |first1=Eric |title=Byzantium in the Time of Troubles: The Continuation of the Chronicle of John Skylitzes (1057-1079) |date=2019 |publisher=BRILL |isbn=978-9004419407 |url=https://books.google.com/books?id=CmjIDwAAQBAJ }} *{{cite journal |last1=Hoxha |first1=Gëzim |title=Të dhëna të reja arkeologjike nga Kalaja e Prizrenit / Nouvelles données archéologiques sur la forteresse de Prizren |journal=Iliria |date=2007 |volume=33 |page=33 |url=https://www.persee.fr/doc/iliri_1727-2548_2007_num_33_1_1073 |doi=10.3406/iliri.2007.1073 }} *{{cite journal|last=Novaković|first=R|title=O nekim pitanjima područja današnje Metohije krajem XII i početkom XIII veka|journal=Zbornik Radova Vizantološkog Instituta|year=1966|volume=9|pages=195–215}} *{{cite book |last1=Prinzing |first1=Günter |title=Demetrii Chomateni Ponemata diaphora: [Das Aktencorpus des Ohrider Erzbischofs Demetrios. Einleitung, kritischer Text und Indices] |date=2008 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=978-3110204506 |url=https://books.google.com/books?id=vllZG5zOxmMC |chapter=Demetrios Chomatenos, Zu seinem Leben und Wirken }} *{{cite journal |last1=Rrezja |first1=Agon |title=Zhupa e Podrimës sipas burimeve cirilike të shek. XII-XV / District of Podrima according to Cyrillic sources of the 12th-15th centuries |journal=Gjurmime Albanologjike |date=2011 |volume=41-42 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=70071 |publisher=Albanological Institute of Pristina }} *{{cite book |last1=Stojkovski |first1=Boris |editor1-last=Theotokis |editor1-first=Georgios |editor2-last=Meško |editor2-first=Marek |title=War in Eleventh-Century Byzantium |date=2020 |publisher=Routledge |isbn=978-0429574771 |url=https://books.google.com/books?id=xSUAEAAAQBAJ |chapter=Byzantine military campaigns against Serbian lands and Hungary in the second half of the eleventh century. }} *{{cite journal |last1=Shukriu |first1=Edi |author-link1= |title=Spirals of the prehistoric open rock painting from Kosova |journal=Proceedings of the XV World Congress of the International Union for Prehistoric and Protohistoric Sciences |date=2006 |volume=35 |url=https://www.academia.edu/1787676 |archive-date=2021-09-14 |access-date=2020-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210914015031/https://www.academia.edu/1787676 |url-status=live }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Prizren}} *{{official website|http://kk.rks-gov.net/prizren}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prizren]] [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] kt8anf02j3mwqgzxc0k0jfhor2wf2hw 0 10234 6660553 6648731 2026-04-16T21:54:17Z Nareto 77605 6660553 wikitext text/x-wiki <!-- text begins below this table - scroll down to edit--> {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Mig-21 "Fishbed" |image= Razstava Pot v samostojnost 1.JPG |caption= Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 [[Park vojaške zgodovine Pivka| Pivka]] }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |first flight= 16. junij 1955 |introduction=1959 MiG-21F "Fishbed-B" |retired=1986 Rusija,<br>1990 Nemčija,<br>1991 Irak,<br>1998 Finska,<br>2001 Madžarska,<br>2003 Polska, <br>2005 Češka, <br>2008 Ukrajina,<br>2013 Egipt<br>2015 Vietnam & Bulgarija, <br>2020 Srbija,<br>2023 Romunija,<br>2024 [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaška]],<br>2025 Indija |status=v omejeni uporabi |primary user= [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]] (zgodovinsko) |more users = [[Jugoslovanske letalske sile]] (zgodovinsko) <br> Indijsko vojno letalstvo <br> Severno Korejsko vojno letalstvo |produced=1959–1985 |number built= 11.496 |developed into=[[Čengdu J-7]] <br> [[Šenjang J-8]] |national origin={{flag|Sovjetska zveza}}|unit cost=MiG-21F-13 "Fishbed-C"<br> $2,92 Milijona 1959<ref>https://militarymachine.com/most-expensive-military-jets/</ref> <br> ($30 Milijonov 2023)}} |} '''[[Mikojan-Gurevič]] MiG-21''' ([[NATO|Natovo]] kodno ime '''»Fishbed«''', kodno ime [[Jugoslovanska ljudska armada|JRV]]: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, [[ruščina|rusko]] Микоян и Гуревич МиГ-21 '''»Balalaika«''') je bilo najbolj razširjeno lahko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Zvočni zid|nadzvočno]] [[lovec prestreznik|lovsko]] letalo [[Lovec druge generacije|druge generacije]] v 20.&nbsp;stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 [[letalo|letal]] v petnajstih izpeljankah. Testni [[pilot]] Georgij Mosolov je 31. oktobra 1959 s hitrostjo 2,388 km/h (2,25 [[Machovo število|Mach]]; 1,289 vozlov) postavil takratni svetovni hitrostni rekord. Višinski rekord za Mig-21 je Mosolov postavil 28. aprila 1961 z višino 31.714 m (104 048 ft) z uporabo dodatnih potisnih raket U-21. Letalo Mig-21 je prišlo v uporabo leta 1959 kot nadomestek za starejše sovjetske reaktivne lovce [[Lovec prve generacije|prve generacije]]: [[Lavočkin La-15|La-15]], [[Jakovljev Jak-25|Jak-25]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]]. Podobna letala vzhodnega bloka so [[Suhoj Su-9]], [[Suhoj Su-15]], [[Čengdu J-7]], [[Šenjang J-8]], [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]]. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila [[Machovo število|Mach]] 2 letala: [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]], [[Lockheed F-104 Starfighter]], [[English Electric Lightning]], [[Dassault Mirage III]], [[Dassault Mirage F1]], [[Saab 35 Draken]]. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti. Naloge letala Mig-21 so v sovjetski zvezi v 1970ih že začela prevzemati zmogljivejša sovjetska letala [[Lovec tretje generacije|tretje generacije]]: [[Mikojan-Gurevič MiG-23|Mig-23]], [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]], [[Suhoj Su-17]]. Mig-21 je postal močno zastarel leta 1976 z predstavitvijo dvomotornih lovcev [[Lovec četrte generacije|četrte generacije]] [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]] z 3 urno avtonomijo, vendar je po sili razmer in zaradi nizke cene ostal v proizvodnji do leta 1985, njegovo kitajsko verzijo [[Čengdu J-7]] so izdelovali celo do leta 2013. Letala Mig-21 so v 1980ih v celoti nadomestila novejša sovjetska letala četrte generacije: [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]]. Ena izmed največjih negativnih lastnosti letala Mig-21 je bila kratka avtonomija leta 30 minut na pram zahodnim letalom, s čimer je za isto zračno moč bilo potrebno trikratno ali štirikratno število letal mig-21 v primerjavi z zahodnimi letali [[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] 1h 45 min ali [[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] 1 h 30 min ali celo [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] 3 ure avtonomije. Mig-21 ni imel možnosti točiti gorivo v zraku, kar je še dodatno omejevalo njegovo uporabo. Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva<ref>{{Navedi splet|url=https://forum.dcs.world/uploads/monthly_2020_11/Template1.thumb.jpg.9b4cc99f37b285b72bdb3e3c4792934b.jpg|title=um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption}}</ref>: * 2.400 l/h pri režimu križarjenja 19 kN * 5.400 l/h pri 100% suhem režimu 42 kN * 15.000 l/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje (forsažnem režimu) 65 kN * 19.800 l/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje (čez forsažnem režimu) maksimalno 1 min oz. 2 v vojni (N1=106%) 97,4 kN Notranji rezervoar letala Mig-21bis je imel volumen 2330 litrov lahko pa je nosil še en dodatni zunanji rezervoar volumna 800 litrov, maksimalna količina goriva za pristanek je bila 1300 litrov, če je imelo letalo več goriva pri pristanku je to znatno povečalo pristajalno hitrost in preobrememjevalo podvozje. === Pomanjkljivosti letala === Negativna lastnost miga-21 je da ne prenaša negativnih obremenitev, ker pri +0.2 g obremenitve in manj motor ugasne v 5-15 sekundah odvisno od režima delovanja. Maksimalna dovoljena pozitivna obremenitev je +7 g, v določenih konfiguracijah in z omejitvami pa do +8.5 g. Druga velika pomanjkljivosti so izredno visoke pristajalne hitrosti prvih variant okrog 325-365 km/h in slabe manevrske karakteristike pri nizkih hitrostih, zaradi česar so izgube pilotov bile večje med usposabljanjem kot pa v bojnem delovanju. Za nočno [[formacijsko letenje]] letalo ni primerno, zaradi izredno slabe vidljivosti, saj so pozicijske luči nameščene na dveh tretjinah prednjega roba in pilot ki spremlja letalo ga ne vidi in obstaja velika nevarnost trčenja. {| class="wikitable sortable" |+Primerjalna tabela avtonomije leta z Mig-21bis 1972 !Letalo !Generacija !Uveden !Notranje gorivo !Čas v zraku (bojno) !Bojni radij !Polnjenje v zraku |- |'''MiG-21bis''' |2 |1959 |~2.800 kg |35–45 min |500–700 km |NE |- |[[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] |2 |1961 |~3.500 kg |1 h 45 min |1.200 km |z nadgradnjo |- |[[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] |3 |1962 |~2.600 kg |1 h 30 min |1.000 km |NE |- |[[Dassault Mirage F1|Mirage F1]] |3 |1973 |~4.000 kg |2 h |1000–1.200 km |DA |- |[[Vought F-8 Crusader|F-8 Crusader]] |2 |1957 |~4.900 kg |2–2,5 h |1.300 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] |3 |1960 |~6.300 kg |2,5–3 h |1.200–1.400 km |DA |- |[[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] |4 |1974 |~7.300 kg |3–4 h |1.600–1.900 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15C Eagle]] |4 |1976 |~6.100 kg |2,5–3 h |1.500–1.800 km |DA |- |[[Suhoj Su-27|Sukhoi Su-27]] |4 |1985 |~9.400 kg |2,5–3,5 h |1.500–2.000 km |DA |- |[[Dassault Rafale]] |4.5 |2001 |~4.700 kg |2–2,5 h |1.500–1.850 km |DA |} === Mig 21 v Jugoslovanski uporabi === Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig-21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev [[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]],130 nočnih lovcev [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] (ki so imeli močnejši [[radar]] in [[Avionika|avioniko]]) in 231 lovskih bombnikov [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], v letih 1962–1991 je v uporabi imelo skupaj 261<ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php/topic,13541.0.html|title=Paluba.info}}</ref> letal Mig-21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: [[Letališče Pulj|Pula LDPL]], [[Letalska baza Batajnica|Batajnica LYBT]], [[Vojaško letališče Željava|Željava LYBI]] in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem pilotirali ameriške lovce, bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, takratni aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci 4.5 generacije imajo [[Radar|radarski]] doseg do 400 km, lovci 5 generacije z [[AN/APG-77]] pa preko 500 km. == Zasnova in razvoj letala == [[File:MiG-21 cockpit.jpg|thumb|MiG-21 cockpit]] [[File:Gsh-6 pilot helmet.JPG|thumb|Germoshelm Gsh-6 čelada za visoko višino nad 12 km oz. 1.6 Mach]] [[File:MiG-21F-13-Fishbed-C.jpg|thumb|MiG-21F-13-Fishbed-C]] [[File:MiG-21 Bulgarian Air Force.jpg|thumb|MiG-21 Bis Bulgaria]] [[File:US Navy 021101-N-1955P-001 An F-14 of Fighter Squadron One Zero Three (VF-103).jpg|thumb|US Navy F-14 in Hrvaški Mig-21]] [[File:Croatian mig.jpg|thumb|Letališče Zagreb]] [[File:MiG-21UMLancerB.jpg|thumb|MiG-21UM Bolgarija]] [[Slika:Mig21bisweb.jpg|thumb|Mig-21bis Fishbed L/N]] [[File:BAM-19a-MiG 21 F-13.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21F-13]] [[File:MIG 21.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21R]] Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let dvajsetega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]] je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako [[Čengdu J-7|J-7]], leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19.202 m (63.000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1,9 Mach na višino 26.000 m (85.300 ft). == Izpeljanke == ====== '''0. Generacija nič''' (1954-1956) ====== * Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip, 2 proizvedena ====== '''I. Generacija ena''' (1957-1961), 1200 letal ====== * Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije, 3 proizvedeni * MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu, predserijski model, 93 proizvedenih * '''MiG-21F-13''' (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: '''L-12''') - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, [[Nudelman-Rihter NR-30|30 mm top Nudelman-Rihter NR-30]] 800 m/s, [[Vimpel K-13|K-13 rakete]] 2.5 [[Machovo število|Mach]] z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti, 1060 proizvedenih '''Trenažerji''' * MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; [[NATO]] kodno ime »mongol«, 100 proizvedenih ====== '''II. Generacija dva''' (1961-1966), 3000 letal ====== * MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim [[radar]]jem, 1200 proizvedenih * MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - [[lovec prestreznik]] s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za [[RATO]] enote * MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in [[RATO]] nastavkov * '''MiG-PFM''' (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: '''L-14''') - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega, 1400 proizvedenih * MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki ====== '''III. Generacija tri''' (1968-1972), okrog 5000 letal ====== * '''MiG-21M''' (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: '''L-15''') - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], 700 proizvedenih [[Slika:RP-21MA_Hu_Szolnok_1.jpg|sličica|RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14]] * MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka * MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30, 2000 proizvedenih * MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF * MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim tankom za [[goriva|gorivo]] in [[ECM]] zmožnostjo * '''MiG-21bis''' (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: '''L-17''') - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija, 2200 proizvedenih * MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 [[motor]]jem Proizvodnja vseh verzij Mig-21 zaključena leta 1985, sovjetsko letalstvo gre na Mig-29. '''Izpeljanke''' * [[Čengdu J-7]] - [[Ljudska republika Kitajska]] licenčna izpeljanka, proizvajan do 2013 ====== '''IV. Generacija štiri - retrofit''' (1993-2010), manj kot 400 posodobljenih letal ====== Retrofitirane verzije, obsežne nadgradnje obstoječih letal * MiG-21bis-D (2003) [[Hrvaščina|Hr.]] D = Dorađen - Hrvaška posodobljena izpeljanka z nekaterimi elementi LancerR, Honeywell ILS, VOR, DME, GPS, Rockwell Collins avionika, IFF mode 4, osnovni upgrade podaljšanje življenske dobe, 12 letal posodobljenih * MiG-21 LanceR (1995-2002) - posodobljena izpeljanja (Romunija) radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, flare in chaff dispenserji, LCD zaslon, 110 posodobljenih letal * MiG-21-2000 (1995-97) - posodobljena izpeljanka ([[Izrael]]-[[Romunija]]), radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, Python-4 IR rakete, Derby BVR radarske rakete, INS + GPS, digitalizacija cockpita, najbolj NATO verzija mig-21 z zahodno tehnologijo * MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka ([[Rusija]]), radar Kopyo N010 doseg 40-50 km, R-77 rakete, INS + GPS, delna digitalizacija cockpita z MFD ekranom, zelo velika posdobitev, 125 nadgrajenih letal * MiG-21UPG Bison (1995-2010) - posodbljena izpeljanka (Indija) GPS/GLONASS, INS, Chaff/flare dispenserji, HMS Helmet Mounted Sight, MFD display, HUD dispaly, Kopyo N010 radar, najbolj celovit in operativno preizkušen upgrade, 125 nadgrajenih letal == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === Ocenjeno je da je skupno število letal mig-21 v uporabi 89 na svetu ali manj glede na dejasko plovnostno stanje, kar znaša manj kot 1% proizvedenih letal v zgodovini miga-21. * [[Angola]], * [[Jemen]], * [[Mali]], * [[Mozambik|Mozanbik]], * [[Severna Koreja]], * [[Sudan]]. === Nekdanji uporabniki === * [[Afganistan]], * [[Alžirija]], * [[Azerbajdžan]], * [[Bolgarija]], * [[Češka]], * [[Egipt]], * [[Etiopija]], * [[Gvineja]], * [[Gvineja-Bissau]], * [[Hrvaška]], * [[Indija]], * [[Irak]], * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], * [[Kambodža]], * [[Republika Kongo|Kongo]], * [[Kuba]], * [[Laos]], * [[Libija]], * [[Madagaskar]], * [[Mongolija]], * [[Nigerija]], * [[Poljska]], * [[Romunija]], * [[Slovaška]], * [[Sirija]], * [[Uganda]], * [[Ukrajina]], * [[Vietnam]], * [[Zambija]]. == Bojna uporaba == * [[Vietnamska vojna|Vietnamska vojna 1955-75]] * [[Arabsko-izraelski konflikt|Arabsko-izraelski konflikti 1967-82]] * Indijsko-pakistanska vojna leta 1971 * Libijsko-egipčanska vojna leta 1977 * [[Ogadenska vojna|Ogadenska vojna 1977-78]] * [[Iransko-iraška vojna|Iransko-iraška vojna 1980-88]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenska osamosvojitvena vojna 1991]] * [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaška osamosvojitvena vojna 1991-95]] * [[Sirska državljanska vojna|Sirska državljanska vojna 2011]] ==Specifikacije (MiG-21bis)== {{Aircraft specs |ref=Jane's all the world's aircraft, 1992–93<ref name=JAWA92-93>{{navedi knjigo |title=Jane's all the world's aircraft, 1992–93 |url=https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2 |date=1992 |editor1-last=Lambert |editor1-first=Mark |editor2-last=Munson |editor2-first=Kenneth |editor3-last=Taylor |editor3-first=Michael J.H. |publisher=Jane's Information Group |location=Coulson, Surrey, UK |isbn=978-0710609878 |edition=83rd|pages=[https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2/page/214 214]–216}}</ref> |prime units?=met <!-- General characteristics --> |crew=1 |length m=14,7 |length note=brez pitotove cevi |span m=7.154 |span note= |height m=4.1 |height note= |wing area sqm=23 |wing area note= |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil='''root:''' TsAGI S-12 (4.2%); '''tip:''' TsAGI S-12 (5%)<ref name="Selig">{{navedi splet |last1=Lednicer |first1=David |title=The Incomplete Guide to Airfoil Usage |url=https://m-selig.ae.illinois.edu/ads/aircraft.html |website=m-selig.ae.illinois.edu |access-date=16 April 2019}}</ref> |empty weight kg= |empty weight note= |gross weight kg=8725 |gross weight note=with two [[R-3S]] missiles |max takeoff weight kg=8800 |max takeoff weight note=unprepared or metal planking runway ::::{{cvt|9800|kg|0}} paved runway with standard wheels and tyres ::::{{cvt|10400|kg|0}} paved runway with larger wheels and tyres |fuel capacity=2330 litrov notranji rezervoar |more general= <br> '''Load Factor:''' +7G do +0,2G (flame out) |eng1 number=1 |eng1 name=[[Tumanski R-25]] |eng1 type=[[turboreaktivni motor]] z [[Dodatno zgorevanje|forsažom]] |eng1 kn=40,18 |eng1 note=97,4 kN (21,900 lbf) forsaž 2.stopnje max 2 min |eng1 kn-ab=69,58 |max speed kmh=2175 |max speed note= / M2.05 at {{cvt|13000|m|ft}} ::::{{cvt|1300|km/h|mph kn}} / M1.06 at sea level * '''Landing speed:''' {{cvt|250|km/h|mph kn}} |max speed mach=<!-- supersonic aircraft --> |cruise speed kmh= |cruise speed note= |stall speed kmh= |stall speed note= |never exceed speed kmh= |never exceed speed note= |range km=660 |range note=clean at {{cvt|11000|m|0}} ::::{{cvt|604|km|mi nmi}} at {{cvt|11000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles ::::{{cvt|793|km|mi nmi}} at {{cvt|10000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles and {{cvt|800|L|USgal impgal}} [[drop-tank]] |combat range km= |combat range note= |ferry range km= |ferry range note= |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling m=17500 |ceiling note= |g limits=<!-- aerobatic --> |roll rate=<!-- aerobatic --> |climb rate ms= |climb rate note= |time to altitude={{cvt|17000|m|0}} in 8 minutes 30 seconds |wing loading kg/m2= |wing loading note= |fuel consumption kg/km= |power/mass= |thrust/weight= 0.76 |more performance= * '''Take-off run:''' {{cvt|830|m|0}} * '''Landing run with SPS and brake parachute:''' {{cvt|550|m|0}} <!-- Armament --> |guns=1 × internal [[23×115mm|23 mm]] [[Gryazev-Shipunov GSh-23]]L [[autocannon]] with 200 rounds |bombs= 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs |hardpoints=5 (4 underwing + 1 ventral, reserved for fuel droptanks) |hardpoint capacity= |hardpoint rockets=4 × [[S-24 rocket|S-24]] ''or'' 4× [[UB-16 (rocket pod)|UB-16-57]] rocket pods (4×16 57mm rockets) |hardpoint missiles= ;* [[Air-to-air missile]]s: ::* [[K-13 (missile)|K-13]] ::* [[K-5 (missile)|R-55]] ::* [[R-60 (missile)|R-60]] |avionics= |fuel capacity note=zunaji rezervoar 800 litrov}} == Sklici in reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mikoyan-Gurevich MiG-21|Mikojan-Gurevič MiG-21}} {{MiG}} {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} {{mil-aero-stub}} [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Sovjetski jurišniki]] [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci druge generacije]] [[Kategorija:Lovci tretje generacije]] [[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]] k2xpt3jj91fw9c8h7m62doi0kehzwwr 6660738 6660553 2026-04-17T10:38:03Z Nareto 77605 6660738 wikitext text/x-wiki <!-- text begins below this table - scroll down to edit--> {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Mig-21 "Fishbed" |image= Razstava Pot v samostojnost 1.JPG |caption= Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 [[Park vojaške zgodovine Pivka| Pivka]] }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |first flight= 16. junij 1955 |introduction=1959 MiG-21F "Fishbed-B" |retired=1986 Rusija,<br>1990 Nemčija,<br>1991 Irak,<br>1998 Finska,<br>2001 Madžarska,<br>2003 Polska, <br>2005 Češka, <br>2008 Ukrajina,<br>2013 Egipt<br>2015 Vietnam & Bulgarija, <br>2020 Srbija,<br>2023 Romunija,<br>2024 [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaška]],<br>2025 Indija |status=v omejeni uporabi |primary user= [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]] (zgodovinsko) |more users = [[Jugoslovanske letalske sile]] (zgodovinsko) <br> Indijsko vojno letalstvo <br> Severno Korejsko vojno letalstvo |produced=1959–1985 |number built= 11.496 |developed into=[[Čengdu J-7]] <br> [[Šenjang J-8]] |national origin={{flag|Sovjetska zveza}}|unit cost=MiG-21F-13 "Fishbed-C"<br> $2,92 Milijona 1959<ref>https://militarymachine.com/most-expensive-military-jets/</ref> <br> ($30 Milijonov 2023)}} |} '''[[Mikojan-Gurevič]] MiG-21''' ([[NATO|Natovo]] kodno ime '''»Fishbed«''', kodno ime [[Jugoslovanska ljudska armada|JRV]]: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, [[ruščina|rusko]] Микоян и Гуревич МиГ-21 '''»Balalaika«''') je bilo najbolj razširjeno lahko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Zvočni zid|nadzvočno]] [[lovec prestreznik|lovsko]] letalo [[Lovec druge generacije|druge generacije]] v 20.&nbsp;stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 [[letalo|letal]] v petnajstih izpeljankah. Testni [[pilot]] Georgij Mosolov je 31. oktobra 1959 s hitrostjo 2,388 km/h (2,25 [[Machovo število|Mach]]; 1,289 vozlov) postavil takratni svetovni hitrostni rekord. Višinski rekord za Mig-21 je Mosolov postavil 28. aprila 1961 z višino 31.714 m (104 048 ft) z uporabo dodatnih potisnih raket U-21. Letalo Mig-21 je prišlo v uporabo leta 1959 kot nadomestek za starejše sovjetske reaktivne lovce [[Lovec prve generacije|prve generacije]]: [[Lavočkin La-15|La-15]], [[Jakovljev Jak-25|Jak-25]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]]. Podobna letala vzhodnega bloka so [[Suhoj Su-9]], [[Suhoj Su-15]], [[Čengdu J-7]], [[Šenjang J-8]], [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]]. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila [[Machovo število|Mach]] 2 letala: [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]], [[Lockheed F-104 Starfighter]], [[English Electric Lightning]], [[Dassault Mirage III]], [[Dassault Mirage F1]], [[Saab 35 Draken]]. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti. Naloge letala Mig-21 so v sovjetski zvezi v 1970ih že začela prevzemati zmogljivejša sovjetska letala [[Lovec tretje generacije|tretje generacije]]: [[Mikojan-Gurevič MiG-23|Mig-23]], [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]], [[Suhoj Su-17]]. Mig-21 je postal močno zastarel leta 1976 z predstavitvijo dvomotornih lovcev [[Lovec četrte generacije|četrte generacije]] [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]] z 3 urno avtonomijo, vendar je po sili razmer in zaradi nizke cene ostal v proizvodnji do leta 1985, njegovo kitajsko verzijo [[Čengdu J-7]] so izdelovali celo do leta 2013. Novejši sovjetski [[Lovec četrte generacije|lovci četrte generacije]] v 1980ih: [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]] so v celoti nadomestili Mige-21. Ena izmed največjih negativnih lastnosti letala Mig-21 je bila kratka avtonomija leta 30 minut na pram zahodnim letalom, s čimer je za isto zračno moč bilo potrebno trikratno ali štirikratno število letal mig-21 v primerjavi z zahodnimi letali [[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] 1h 45 min ali [[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] 1 h 30 min ali celo [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] 3 ure avtonomije. Mig-21 ni imel možnosti točiti gorivo v zraku, kar je še dodatno omejevalo njegovo uporabo. Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva<ref>{{Navedi splet|url=https://forum.dcs.world/uploads/monthly_2020_11/Template1.thumb.jpg.9b4cc99f37b285b72bdb3e3c4792934b.jpg|title=um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption}}</ref>: * 2.400 l/h pri režimu križarjenja 19 kN * 5.400 l/h pri 100% suhem režimu 42 kN * 15.000 l/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje (forsažnem režimu) 65 kN * 19.800 l/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje (čez forsažnem režimu) maksimalno 1 min oz. 2 v vojni (N1=106%) 97,4 kN Notranji rezervoar letala Mig-21bis je imel volumen 2330 litrov lahko pa je nosil še en dodatni zunanji rezervoar volumna 800 litrov, maksimalna količina goriva za pristanek je bila 1300 litrov, če je imelo letalo več goriva pri pristanku je to znatno povečalo pristajalno hitrost in preobrememjevalo podvozje. === Pomanjkljivosti letala === Negativna lastnost miga-21 je da ne prenaša negativnih obremenitev, ker pri +0.2 g obremenitve in manj motor ugasne v 5-15 sekundah odvisno od režima delovanja. Maksimalna dovoljena pozitivna obremenitev je +7 g, v določenih konfiguracijah in z omejitvami pa do +8.5 g. Druga velika pomanjkljivosti so izredno visoke pristajalne hitrosti prvih variant okrog 325-365 km/h in slabe manevrske karakteristike pri nizkih hitrostih, zaradi česar so izgube pilotov bile večje med usposabljanjem kot pa v bojnem delovanju. Za nočno [[formacijsko letenje]] letalo ni primerno, zaradi izredno slabe vidljivosti, saj so pozicijske luči nameščene na dveh tretjinah prednjega roba in pilot ki spremlja letalo ga ne vidi in obstaja velika nevarnost trčenja. {| class="wikitable sortable" |+Primerjalna tabela avtonomije leta z Mig-21bis 1972 !Letalo !Generacija !Uveden !Notranje gorivo !Čas v zraku (bojno) !Bojni radij !Polnjenje v zraku |- |'''MiG-21bis''' |2 |1959 |~2.800 kg |35–45 min |500–700 km |NE |- |[[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] |2 |1961 |~3.500 kg |1 h 45 min |1.200 km |z nadgradnjo |- |[[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] |3 |1962 |~2.600 kg |1 h 30 min |1.000 km |NE |- |[[Dassault Mirage F1|Mirage F1]] |3 |1973 |~4.000 kg |2 h |1000–1.200 km |DA |- |[[Vought F-8 Crusader|F-8 Crusader]] |2 |1957 |~4.900 kg |2–2,5 h |1.300 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] |3 |1960 |~6.300 kg |2,5–3 h |1.200–1.400 km |DA |- |[[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] |4 |1974 |~7.300 kg |3–4 h |1.600–1.900 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15C Eagle]] |4 |1976 |~6.100 kg |2,5–3 h |1.500–1.800 km |DA |- |[[Suhoj Su-27|Sukhoi Su-27]] |4 |1985 |~9.400 kg |2,5–3,5 h |1.500–2.000 km |DA |- |[[Dassault Rafale]] |4.5 |2001 |~4.700 kg |2–2,5 h |1.500–1.850 km |DA |} === Mig 21 v Jugoslovanski uporabi === Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig-21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev [[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]],130 nočnih lovcev [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] (ki so imeli močnejši [[radar]] in [[Avionika|avioniko]]) in 231 lovskih bombnikov [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], v letih 1962–1991 je v uporabi imelo skupaj 261<ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php/topic,13541.0.html|title=Paluba.info}}</ref> letal Mig-21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: [[Letališče Pulj|Pula LDPL]], [[Letalska baza Batajnica|Batajnica LYBT]], [[Vojaško letališče Željava|Željava LYBI]] in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem pilotirali ameriške lovce, bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, takratni aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci 4.5 generacije imajo [[Radar|radarski]] doseg do 400 km, lovci 5 generacije z [[AN/APG-77]] pa preko 500 km. == Zasnova in razvoj letala == [[File:MiG-21 cockpit.jpg|thumb|MiG-21 cockpit]] [[File:Gsh-6 pilot helmet.JPG|thumb|Germoshelm Gsh-6 čelada za visoko višino nad 12 km oz. 1.6 Mach]] [[File:MiG-21F-13-Fishbed-C.jpg|thumb|MiG-21F-13-Fishbed-C]] [[File:MiG-21 Bulgarian Air Force.jpg|thumb|MiG-21 Bis Bulgaria]] [[File:US Navy 021101-N-1955P-001 An F-14 of Fighter Squadron One Zero Three (VF-103).jpg|thumb|US Navy F-14 in Hrvaški Mig-21]] [[File:Croatian mig.jpg|thumb|Letališče Zagreb]] [[File:MiG-21UMLancerB.jpg|thumb|MiG-21UM Bolgarija]] [[Slika:Mig21bisweb.jpg|thumb|Mig-21bis Fishbed L/N]] [[File:BAM-19a-MiG 21 F-13.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21F-13]] [[File:MIG 21.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21R]] Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let dvajsetega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]] je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako [[Čengdu J-7|J-7]], leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19.202 m (63.000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1,9 Mach na višino 26.000 m (85.300 ft). == Izpeljanke == ====== '''0. Generacija nič''' (1954-1956) ====== * Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip, 2 proizvedena ====== '''I. Generacija ena''' (1957-1961), 1200 letal ====== * Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije, 3 proizvedeni * MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu, predserijski model, 93 proizvedenih * '''MiG-21F-13''' (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: '''L-12''') - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, [[Nudelman-Rihter NR-30|30 mm top Nudelman-Rihter NR-30]] 800 m/s, [[Vimpel K-13|K-13 rakete]] 2.5 [[Machovo število|Mach]] z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti, 1060 proizvedenih '''Trenažerji''' * MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; [[NATO]] kodno ime »mongol«, 100 proizvedenih ====== '''II. Generacija dva''' (1961-1966), 3000 letal ====== * MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim [[radar]]jem, 1200 proizvedenih * MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - [[lovec prestreznik]] s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za [[RATO]] enote * MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in [[RATO]] nastavkov * '''MiG-PFM''' (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: '''L-14''') - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega, 1400 proizvedenih * MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki ====== '''III. Generacija tri''' (1968-1972), okrog 5000 letal ====== * '''MiG-21M''' (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: '''L-15''') - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], 700 proizvedenih [[Slika:RP-21MA_Hu_Szolnok_1.jpg|sličica|RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14]] * MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka * MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30, 2000 proizvedenih * MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF * MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim tankom za [[goriva|gorivo]] in [[ECM]] zmožnostjo * '''MiG-21bis''' (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: '''L-17''') - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija, 2200 proizvedenih * MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 [[motor]]jem Proizvodnja vseh verzij Mig-21 zaključena leta 1985, sovjetsko letalstvo gre na Mig-29. '''Izpeljanke''' * [[Čengdu J-7]] - [[Ljudska republika Kitajska]] licenčna izpeljanka, proizvajan do 2013 ====== '''IV. Generacija štiri - retrofit''' (1993-2010), manj kot 400 posodobljenih letal ====== Retrofitirane verzije, obsežne nadgradnje obstoječih letal * MiG-21bis-D (2003) [[Hrvaščina|Hr.]] D = Dorađen - Hrvaška posodobljena izpeljanka z nekaterimi elementi LancerR, Honeywell ILS, VOR, DME, GPS, Rockwell Collins avionika, IFF mode 4, osnovni upgrade podaljšanje življenske dobe, 12 letal posodobljenih * MiG-21 LanceR (1995-2002) - posodobljena izpeljanja (Romunija) radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, flare in chaff dispenserji, LCD zaslon, 110 posodobljenih letal * MiG-21-2000 (1995-97) - posodobljena izpeljanka ([[Izrael]]-[[Romunija]]), radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, Python-4 IR rakete, Derby BVR radarske rakete, INS + GPS, digitalizacija cockpita, najbolj NATO verzija mig-21 z zahodno tehnologijo * MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka ([[Rusija]]), radar Kopyo N010 doseg 40-50 km, R-77 rakete, INS + GPS, delna digitalizacija cockpita z MFD ekranom, zelo velika posdobitev, 125 nadgrajenih letal * MiG-21UPG Bison (1995-2010) - posodbljena izpeljanka (Indija) GPS/GLONASS, INS, Chaff/flare dispenserji, HMS Helmet Mounted Sight, MFD display, HUD dispaly, Kopyo N010 radar, najbolj celovit in operativno preizkušen upgrade, 125 nadgrajenih letal == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === Ocenjeno je da je skupno število letal mig-21 v uporabi 89 na svetu ali manj glede na dejasko plovnostno stanje, kar znaša manj kot 1% proizvedenih letal v zgodovini miga-21. * [[Angola]], * [[Jemen]], * [[Mali]], * [[Mozambik|Mozanbik]], * [[Severna Koreja]], * [[Sudan]]. === Nekdanji uporabniki === * [[Afganistan]], * [[Alžirija]], * [[Azerbajdžan]], * [[Bolgarija]], * [[Češka]], * [[Egipt]], * [[Etiopija]], * [[Gvineja]], * [[Gvineja-Bissau]], * [[Hrvaška]], * [[Indija]], * [[Irak]], * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], * [[Kambodža]], * [[Republika Kongo|Kongo]], * [[Kuba]], * [[Laos]], * [[Libija]], * [[Madagaskar]], * [[Mongolija]], * [[Nigerija]], * [[Poljska]], * [[Romunija]], * [[Slovaška]], * [[Sirija]], * [[Uganda]], * [[Ukrajina]], * [[Vietnam]], * [[Zambija]]. == Bojna uporaba == * [[Vietnamska vojna|Vietnamska vojna 1955-75]] * [[Arabsko-izraelski konflikt|Arabsko-izraelski konflikti 1967-82]] * Indijsko-pakistanska vojna leta 1971 * Libijsko-egipčanska vojna leta 1977 * [[Ogadenska vojna|Ogadenska vojna 1977-78]] * [[Iransko-iraška vojna|Iransko-iraška vojna 1980-88]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenska osamosvojitvena vojna 1991]] * [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaška osamosvojitvena vojna 1991-95]] * [[Sirska državljanska vojna|Sirska državljanska vojna 2011]] ==Specifikacije (MiG-21bis)== {{Aircraft specs |ref=Jane's all the world's aircraft, 1992–93<ref name=JAWA92-93>{{navedi knjigo |title=Jane's all the world's aircraft, 1992–93 |url=https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2 |date=1992 |editor1-last=Lambert |editor1-first=Mark |editor2-last=Munson |editor2-first=Kenneth |editor3-last=Taylor |editor3-first=Michael J.H. |publisher=Jane's Information Group |location=Coulson, Surrey, UK |isbn=978-0710609878 |edition=83rd|pages=[https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2/page/214 214]–216}}</ref> |prime units?=met <!-- General characteristics --> |crew=1 |length m=14,7 |length note=brez pitotove cevi |span m=7.154 |span note= |height m=4.1 |height note= |wing area sqm=23 |wing area note= |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil='''root:''' TsAGI S-12 (4.2%); '''tip:''' TsAGI S-12 (5%)<ref name="Selig">{{navedi splet |last1=Lednicer |first1=David |title=The Incomplete Guide to Airfoil Usage |url=https://m-selig.ae.illinois.edu/ads/aircraft.html |website=m-selig.ae.illinois.edu |access-date=16 April 2019}}</ref> |empty weight kg= |empty weight note= |gross weight kg=8725 |gross weight note=with two [[R-3S]] missiles |max takeoff weight kg=8800 |max takeoff weight note=unprepared or metal planking runway ::::{{cvt|9800|kg|0}} paved runway with standard wheels and tyres ::::{{cvt|10400|kg|0}} paved runway with larger wheels and tyres |fuel capacity=2330 litrov notranji rezervoar |more general= <br> '''Load Factor:''' +7G do +0,2G (flame out) |eng1 number=1 |eng1 name=[[Tumanski R-25]] |eng1 type=[[turboreaktivni motor]] z [[Dodatno zgorevanje|forsažom]] |eng1 kn=40,18 |eng1 note=97,4 kN (21,900 lbf) forsaž 2.stopnje max 2 min |eng1 kn-ab=69,58 |max speed kmh=2175 |max speed note= / M2.05 at {{cvt|13000|m|ft}} ::::{{cvt|1300|km/h|mph kn}} / M1.06 at sea level * '''Landing speed:''' {{cvt|250|km/h|mph kn}} |max speed mach=<!-- supersonic aircraft --> |cruise speed kmh= |cruise speed note= |stall speed kmh= |stall speed note= |never exceed speed kmh= |never exceed speed note= |range km=660 |range note=clean at {{cvt|11000|m|0}} ::::{{cvt|604|km|mi nmi}} at {{cvt|11000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles ::::{{cvt|793|km|mi nmi}} at {{cvt|10000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles and {{cvt|800|L|USgal impgal}} [[drop-tank]] |combat range km= |combat range note= |ferry range km= |ferry range note= |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling m=17500 |ceiling note= |g limits=<!-- aerobatic --> |roll rate=<!-- aerobatic --> |climb rate ms= |climb rate note= |time to altitude={{cvt|17000|m|0}} in 8 minutes 30 seconds |wing loading kg/m2= |wing loading note= |fuel consumption kg/km= |power/mass= |thrust/weight= 0.76 |more performance= * '''Take-off run:''' {{cvt|830|m|0}} * '''Landing run with SPS and brake parachute:''' {{cvt|550|m|0}} <!-- Armament --> |guns=1 × internal [[23×115mm|23 mm]] [[Gryazev-Shipunov GSh-23]]L [[autocannon]] with 200 rounds |bombs= 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs |hardpoints=5 (4 underwing + 1 ventral, reserved for fuel droptanks) |hardpoint capacity= |hardpoint rockets=4 × [[S-24 rocket|S-24]] ''or'' 4× [[UB-16 (rocket pod)|UB-16-57]] rocket pods (4×16 57mm rockets) |hardpoint missiles= ;* [[Air-to-air missile]]s: ::* [[K-13 (missile)|K-13]] ::* [[K-5 (missile)|R-55]] ::* [[R-60 (missile)|R-60]] |avionics= |fuel capacity note=zunaji rezervoar 800 litrov}} == Sklici in reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mikoyan-Gurevich MiG-21|Mikojan-Gurevič MiG-21}} {{MiG}} {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} {{mil-aero-stub}} [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Sovjetski jurišniki]] [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci druge generacije]] [[Kategorija:Lovci tretje generacije]] [[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]] 1aqyl8kvloucboslr1kj8iptif8v1he 6660739 6660738 2026-04-17T10:38:54Z Nareto 77605 6660739 wikitext text/x-wiki <!-- text begins below this table - scroll down to edit--> {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Mig-21 "Fishbed" |image= Razstava Pot v samostojnost 1.JPG |caption= Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 [[Park vojaške zgodovine Pivka| Pivka]] }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |first flight= 16. junij 1955 |introduction=1959 MiG-21F "Fishbed-B" |retired=1986 Rusija,<br>1990 Nemčija,<br>1991 Irak,<br>1998 Finska,<br>2001 Madžarska,<br>2003 Polska, <br>2005 Češka, <br>2008 Ukrajina,<br>2013 Egipt<br>2015 Vietnam & Bulgarija, <br>2020 Srbija,<br>2023 Romunija,<br>2024 [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaška]],<br>2025 Indija |status=v omejeni uporabi |primary user= [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]] (zgodovinsko) |more users = [[Jugoslovanske letalske sile]] (zgodovinsko) <br> Indijsko vojno letalstvo <br> Severno Korejsko vojno letalstvo |produced=1959–1985 |number built= 11.496 |developed into=[[Čengdu J-7]] <br> [[Šenjang J-8]] |national origin={{flag|Sovjetska zveza}}|unit cost=MiG-21F-13 "Fishbed-C"<br> $2,92 Milijona 1959<ref>https://militarymachine.com/most-expensive-military-jets/</ref> <br> ($30 Milijonov 2023)}} |} '''[[Mikojan-Gurevič]] MiG-21''' ([[NATO|Natovo]] kodno ime '''»Fishbed«''', kodno ime [[Jugoslovanska ljudska armada|JRV]]: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, [[ruščina|rusko]] Микоян и Гуревич МиГ-21 '''»Balalaika«''') je bilo najbolj razširjeno lahko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Zvočni zid|nadzvočno]] [[lovec prestreznik|lovsko]] letalo [[Lovec druge generacije|druge generacije]] v 20.&nbsp;stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 [[letalo|letal]] v petnajstih izpeljankah. Testni [[pilot]] Georgij Mosolov je 31. oktobra 1959 s hitrostjo 2,388 km/h (2,25 [[Machovo število|Mach]]; 1,289 vozlov) postavil takratni svetovni hitrostni rekord. Višinski rekord za Mig-21 je Mosolov postavil 28. aprila 1961 z višino 31.714 m (104 048 ft) z uporabo dodatnih potisnih raket U-21. Letalo Mig-21 je prišlo v uporabo leta 1959 kot nadomestek za starejše sovjetske reaktivne lovce [[Lovec prve generacije|prve generacije]]: [[Lavočkin La-15|La-15]], [[Jakovljev Jak-25|Jak-25]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]]. Podobna letala vzhodnega bloka so [[Suhoj Su-9]], [[Suhoj Su-15]], [[Čengdu J-7]], [[Šenjang J-8]], [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]]. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila [[Machovo število|Mach]] 2 letala: [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]], [[Lockheed F-104 Starfighter]], [[English Electric Lightning]], [[Dassault Mirage III]], [[Dassault Mirage F1]], [[Saab 35 Draken]]. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti. Naloge letala Mig-21 so v sovjetski zvezi v 1970ih že začela prevzemati zmogljivejša sovjetska letala [[Lovec tretje generacije|tretje generacije]]: [[Mikojan-Gurevič MiG-23|Mig-23]], [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]], [[Suhoj Su-17]]. Mig-21 je postal močno zastarel leta 1976 z predstavitvijo dvomotornih lovcev [[Lovec četrte generacije|četrte generacije]] [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]] z 3 urno avtonomijo, vendar je po sili razmer in zaradi nizke cene ostal v proizvodnji do leta 1985, njegovo kitajsko verzijo [[Čengdu J-7]] so izdelovali celo do leta 2013. Novejši sovjetski lovci četrte generacije v 1980ih: [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]] so v celoti nadomestili Mige-21. Ena izmed največjih negativnih lastnosti letala Mig-21 je bila kratka avtonomija leta 30 minut na pram zahodnim letalom, s čimer je za isto zračno moč bilo potrebno trikratno ali štirikratno število letal mig-21 v primerjavi z zahodnimi letali [[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] 1h 45 min ali [[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] 1 h 30 min ali celo [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] 3 ure avtonomije. Mig-21 ni imel možnosti točiti gorivo v zraku, kar je še dodatno omejevalo njegovo uporabo. Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva<ref>{{Navedi splet|url=https://forum.dcs.world/uploads/monthly_2020_11/Template1.thumb.jpg.9b4cc99f37b285b72bdb3e3c4792934b.jpg|title=um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption}}</ref>: * 2.400 l/h pri režimu križarjenja 19 kN * 5.400 l/h pri 100% suhem režimu 42 kN * 15.000 l/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje (forsažnem režimu) 65 kN * 19.800 l/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje (čez forsažnem režimu) maksimalno 1 min oz. 2 v vojni (N1=106%) 97,4 kN Notranji rezervoar letala Mig-21bis je imel volumen 2330 litrov lahko pa je nosil še en dodatni zunanji rezervoar volumna 800 litrov, maksimalna količina goriva za pristanek je bila 1300 litrov, če je imelo letalo več goriva pri pristanku je to znatno povečalo pristajalno hitrost in preobrememjevalo podvozje. === Pomanjkljivosti letala === Negativna lastnost miga-21 je da ne prenaša negativnih obremenitev, ker pri +0.2 g obremenitve in manj motor ugasne v 5-15 sekundah odvisno od režima delovanja. Maksimalna dovoljena pozitivna obremenitev je +7 g, v določenih konfiguracijah in z omejitvami pa do +8.5 g. Druga velika pomanjkljivosti so izredno visoke pristajalne hitrosti prvih variant okrog 325-365 km/h in slabe manevrske karakteristike pri nizkih hitrostih, zaradi česar so izgube pilotov bile večje med usposabljanjem kot pa v bojnem delovanju. Za nočno [[formacijsko letenje]] letalo ni primerno, zaradi izredno slabe vidljivosti, saj so pozicijske luči nameščene na dveh tretjinah prednjega roba in pilot ki spremlja letalo ga ne vidi in obstaja velika nevarnost trčenja. {| class="wikitable sortable" |+Primerjalna tabela avtonomije leta z Mig-21bis 1972 !Letalo !Generacija !Uveden !Notranje gorivo !Čas v zraku (bojno) !Bojni radij !Polnjenje v zraku |- |'''MiG-21bis''' |2 |1959 |~2.800 kg |35–45 min |500–700 km |NE |- |[[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] |2 |1961 |~3.500 kg |1 h 45 min |1.200 km |z nadgradnjo |- |[[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] |3 |1962 |~2.600 kg |1 h 30 min |1.000 km |NE |- |[[Dassault Mirage F1|Mirage F1]] |3 |1973 |~4.000 kg |2 h |1000–1.200 km |DA |- |[[Vought F-8 Crusader|F-8 Crusader]] |2 |1957 |~4.900 kg |2–2,5 h |1.300 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] |3 |1960 |~6.300 kg |2,5–3 h |1.200–1.400 km |DA |- |[[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] |4 |1974 |~7.300 kg |3–4 h |1.600–1.900 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15C Eagle]] |4 |1976 |~6.100 kg |2,5–3 h |1.500–1.800 km |DA |- |[[Suhoj Su-27|Sukhoi Su-27]] |4 |1985 |~9.400 kg |2,5–3,5 h |1.500–2.000 km |DA |- |[[Dassault Rafale]] |4.5 |2001 |~4.700 kg |2–2,5 h |1.500–1.850 km |DA |} === Mig 21 v Jugoslovanski uporabi === Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig-21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev [[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]],130 nočnih lovcev [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] (ki so imeli močnejši [[radar]] in [[Avionika|avioniko]]) in 231 lovskih bombnikov [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], v letih 1962–1991 je v uporabi imelo skupaj 261<ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php/topic,13541.0.html|title=Paluba.info}}</ref> letal Mig-21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: [[Letališče Pulj|Pula LDPL]], [[Letalska baza Batajnica|Batajnica LYBT]], [[Vojaško letališče Željava|Željava LYBI]] in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem pilotirali ameriške lovce, bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, takratni aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci 4.5 generacije imajo [[Radar|radarski]] doseg do 400 km, lovci 5 generacije z [[AN/APG-77]] pa preko 500 km. == Zasnova in razvoj letala == [[File:MiG-21 cockpit.jpg|thumb|MiG-21 cockpit]] [[File:Gsh-6 pilot helmet.JPG|thumb|Germoshelm Gsh-6 čelada za visoko višino nad 12 km oz. 1.6 Mach]] [[File:MiG-21F-13-Fishbed-C.jpg|thumb|MiG-21F-13-Fishbed-C]] [[File:MiG-21 Bulgarian Air Force.jpg|thumb|MiG-21 Bis Bulgaria]] [[File:US Navy 021101-N-1955P-001 An F-14 of Fighter Squadron One Zero Three (VF-103).jpg|thumb|US Navy F-14 in Hrvaški Mig-21]] [[File:Croatian mig.jpg|thumb|Letališče Zagreb]] [[File:MiG-21UMLancerB.jpg|thumb|MiG-21UM Bolgarija]] [[Slika:Mig21bisweb.jpg|thumb|Mig-21bis Fishbed L/N]] [[File:BAM-19a-MiG 21 F-13.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21F-13]] [[File:MIG 21.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21R]] Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let dvajsetega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]] je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako [[Čengdu J-7|J-7]], leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19.202 m (63.000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1,9 Mach na višino 26.000 m (85.300 ft). == Izpeljanke == ====== '''0. Generacija nič''' (1954-1956) ====== * Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip, 2 proizvedena ====== '''I. Generacija ena''' (1957-1961), 1200 letal ====== * Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije, 3 proizvedeni * MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu, predserijski model, 93 proizvedenih * '''MiG-21F-13''' (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: '''L-12''') - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, [[Nudelman-Rihter NR-30|30 mm top Nudelman-Rihter NR-30]] 800 m/s, [[Vimpel K-13|K-13 rakete]] 2.5 [[Machovo število|Mach]] z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti, 1060 proizvedenih '''Trenažerji''' * MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; [[NATO]] kodno ime »mongol«, 100 proizvedenih ====== '''II. Generacija dva''' (1961-1966), 3000 letal ====== * MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim [[radar]]jem, 1200 proizvedenih * MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - [[lovec prestreznik]] s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za [[RATO]] enote * MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in [[RATO]] nastavkov * '''MiG-PFM''' (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: '''L-14''') - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega, 1400 proizvedenih * MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki ====== '''III. Generacija tri''' (1968-1972), okrog 5000 letal ====== * '''MiG-21M''' (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: '''L-15''') - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], 700 proizvedenih [[Slika:RP-21MA_Hu_Szolnok_1.jpg|sličica|RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14]] * MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka * MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30, 2000 proizvedenih * MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF * MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim tankom za [[goriva|gorivo]] in [[ECM]] zmožnostjo * '''MiG-21bis''' (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: '''L-17''') - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija, 2200 proizvedenih * MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 [[motor]]jem Proizvodnja vseh verzij Mig-21 zaključena leta 1985, sovjetsko letalstvo gre na Mig-29. '''Izpeljanke''' * [[Čengdu J-7]] - [[Ljudska republika Kitajska]] licenčna izpeljanka, proizvajan do 2013 ====== '''IV. Generacija štiri - retrofit''' (1993-2010), manj kot 400 posodobljenih letal ====== Retrofitirane verzije, obsežne nadgradnje obstoječih letal * MiG-21bis-D (2003) [[Hrvaščina|Hr.]] D = Dorađen - Hrvaška posodobljena izpeljanka z nekaterimi elementi LancerR, Honeywell ILS, VOR, DME, GPS, Rockwell Collins avionika, IFF mode 4, osnovni upgrade podaljšanje življenske dobe, 12 letal posodobljenih * MiG-21 LanceR (1995-2002) - posodobljena izpeljanja (Romunija) radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, flare in chaff dispenserji, LCD zaslon, 110 posodobljenih letal * MiG-21-2000 (1995-97) - posodobljena izpeljanka ([[Izrael]]-[[Romunija]]), radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, Python-4 IR rakete, Derby BVR radarske rakete, INS + GPS, digitalizacija cockpita, najbolj NATO verzija mig-21 z zahodno tehnologijo * MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka ([[Rusija]]), radar Kopyo N010 doseg 40-50 km, R-77 rakete, INS + GPS, delna digitalizacija cockpita z MFD ekranom, zelo velika posdobitev, 125 nadgrajenih letal * MiG-21UPG Bison (1995-2010) - posodbljena izpeljanka (Indija) GPS/GLONASS, INS, Chaff/flare dispenserji, HMS Helmet Mounted Sight, MFD display, HUD dispaly, Kopyo N010 radar, najbolj celovit in operativno preizkušen upgrade, 125 nadgrajenih letal == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === Ocenjeno je da je skupno število letal mig-21 v uporabi 89 na svetu ali manj glede na dejasko plovnostno stanje, kar znaša manj kot 1% proizvedenih letal v zgodovini miga-21. * [[Angola]], * [[Jemen]], * [[Mali]], * [[Mozambik|Mozanbik]], * [[Severna Koreja]], * [[Sudan]]. === Nekdanji uporabniki === * [[Afganistan]], * [[Alžirija]], * [[Azerbajdžan]], * [[Bolgarija]], * [[Češka]], * [[Egipt]], * [[Etiopija]], * [[Gvineja]], * [[Gvineja-Bissau]], * [[Hrvaška]], * [[Indija]], * [[Irak]], * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], * [[Kambodža]], * [[Republika Kongo|Kongo]], * [[Kuba]], * [[Laos]], * [[Libija]], * [[Madagaskar]], * [[Mongolija]], * [[Nigerija]], * [[Poljska]], * [[Romunija]], * [[Slovaška]], * [[Sirija]], * [[Uganda]], * [[Ukrajina]], * [[Vietnam]], * [[Zambija]]. == Bojna uporaba == * [[Vietnamska vojna|Vietnamska vojna 1955-75]] * [[Arabsko-izraelski konflikt|Arabsko-izraelski konflikti 1967-82]] * Indijsko-pakistanska vojna leta 1971 * Libijsko-egipčanska vojna leta 1977 * [[Ogadenska vojna|Ogadenska vojna 1977-78]] * [[Iransko-iraška vojna|Iransko-iraška vojna 1980-88]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenska osamosvojitvena vojna 1991]] * [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaška osamosvojitvena vojna 1991-95]] * [[Sirska državljanska vojna|Sirska državljanska vojna 2011]] ==Specifikacije (MiG-21bis)== {{Aircraft specs |ref=Jane's all the world's aircraft, 1992–93<ref name=JAWA92-93>{{navedi knjigo |title=Jane's all the world's aircraft, 1992–93 |url=https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2 |date=1992 |editor1-last=Lambert |editor1-first=Mark |editor2-last=Munson |editor2-first=Kenneth |editor3-last=Taylor |editor3-first=Michael J.H. |publisher=Jane's Information Group |location=Coulson, Surrey, UK |isbn=978-0710609878 |edition=83rd|pages=[https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2/page/214 214]–216}}</ref> |prime units?=met <!-- General characteristics --> |crew=1 |length m=14,7 |length note=brez pitotove cevi |span m=7.154 |span note= |height m=4.1 |height note= |wing area sqm=23 |wing area note= |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil='''root:''' TsAGI S-12 (4.2%); '''tip:''' TsAGI S-12 (5%)<ref name="Selig">{{navedi splet |last1=Lednicer |first1=David |title=The Incomplete Guide to Airfoil Usage |url=https://m-selig.ae.illinois.edu/ads/aircraft.html |website=m-selig.ae.illinois.edu |access-date=16 April 2019}}</ref> |empty weight kg= |empty weight note= |gross weight kg=8725 |gross weight note=with two [[R-3S]] missiles |max takeoff weight kg=8800 |max takeoff weight note=unprepared or metal planking runway ::::{{cvt|9800|kg|0}} paved runway with standard wheels and tyres ::::{{cvt|10400|kg|0}} paved runway with larger wheels and tyres |fuel capacity=2330 litrov notranji rezervoar |more general= <br> '''Load Factor:''' +7G do +0,2G (flame out) |eng1 number=1 |eng1 name=[[Tumanski R-25]] |eng1 type=[[turboreaktivni motor]] z [[Dodatno zgorevanje|forsažom]] |eng1 kn=40,18 |eng1 note=97,4 kN (21,900 lbf) forsaž 2.stopnje max 2 min |eng1 kn-ab=69,58 |max speed kmh=2175 |max speed note= / M2.05 at {{cvt|13000|m|ft}} ::::{{cvt|1300|km/h|mph kn}} / M1.06 at sea level * '''Landing speed:''' {{cvt|250|km/h|mph kn}} |max speed mach=<!-- supersonic aircraft --> |cruise speed kmh= |cruise speed note= |stall speed kmh= |stall speed note= |never exceed speed kmh= |never exceed speed note= |range km=660 |range note=clean at {{cvt|11000|m|0}} ::::{{cvt|604|km|mi nmi}} at {{cvt|11000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles ::::{{cvt|793|km|mi nmi}} at {{cvt|10000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles and {{cvt|800|L|USgal impgal}} [[drop-tank]] |combat range km= |combat range note= |ferry range km= |ferry range note= |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling m=17500 |ceiling note= |g limits=<!-- aerobatic --> |roll rate=<!-- aerobatic --> |climb rate ms= |climb rate note= |time to altitude={{cvt|17000|m|0}} in 8 minutes 30 seconds |wing loading kg/m2= |wing loading note= |fuel consumption kg/km= |power/mass= |thrust/weight= 0.76 |more performance= * '''Take-off run:''' {{cvt|830|m|0}} * '''Landing run with SPS and brake parachute:''' {{cvt|550|m|0}} <!-- Armament --> |guns=1 × internal [[23×115mm|23 mm]] [[Gryazev-Shipunov GSh-23]]L [[autocannon]] with 200 rounds |bombs= 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs |hardpoints=5 (4 underwing + 1 ventral, reserved for fuel droptanks) |hardpoint capacity= |hardpoint rockets=4 × [[S-24 rocket|S-24]] ''or'' 4× [[UB-16 (rocket pod)|UB-16-57]] rocket pods (4×16 57mm rockets) |hardpoint missiles= ;* [[Air-to-air missile]]s: ::* [[K-13 (missile)|K-13]] ::* [[K-5 (missile)|R-55]] ::* [[R-60 (missile)|R-60]] |avionics= |fuel capacity note=zunaji rezervoar 800 litrov}} == Sklici in reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mikoyan-Gurevich MiG-21|Mikojan-Gurevič MiG-21}} {{MiG}} {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} {{mil-aero-stub}} [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Sovjetski jurišniki]] [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci druge generacije]] [[Kategorija:Lovci tretje generacije]] [[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]] kbtsr3sne1xkouscwfotmq0s4pap8th 0 11377 6660603 6544917 2026-04-17T02:26:30Z ~2026-13659-49 255600 /* Rusija */ 6660603 wikitext text/x-wiki '''Bistrica''' je [[toponim]], ki se lahko nanaša na vodotoke, naselja in druge lokacije v kar 20 srednjeevropskih, jugovzhodnoevroskih in vzhodnoevropskih državah: == Slovenija: == === Občina === * [[Občina Bistrica ob Sotli]] * [[Občina Ilirska Bistrica]] * [[Občina Slovenska Bistrica]] === Naselje === * [[Bistrica ob Dravi]], občina Ruše ([[Bistrica pri Limbušu]] + [[Bistrica pri Rušah]]) * [[Bistrica ob Sotli]], sedež istoimenske občine * [[Bistrica pri Tržiču]], občina Tržič * [[Bistrica, Črnomelj]] * [[Bistrica, Kozje]] (včasih tudi [[Bistrica pri Lesičnem]]) * [[Bistrica, Litija]] * [[Bistrica, Naklo]] * [[Bistrica, Šentrupert]] * [[Bohinjska Bistrica]], občina Bohinj * [[Dolnja Bistrica]], občina Črenšovci * [[Gornja Bistrica]], občina Črenšovci * [[Ilirska Bistrica]], sedež istoimenske občine; ''Bistrica'' je tudi predel (del mesta) Ilirske Bistrice, sestavljen iz ''Bistrice-Gornji kraj'' in ''Bistrice-Dolnji kraj'' * [[Kamniška Bistrica, Kamnik]] * [[Slovenska Bistrica]], sedež istoimenske občine * [[Srednja Bistrica]], občina Črenšovci * [[Zgornja Bistrica]], občina Slovenska Bistrica === Vodotok === * [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica,]] desni pritok [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] *[[Bistrica (Reka)]], desni pritok reke [[Reka (reka)|Reke]] v Ilirski Bistrici * [[Bistrica (Ribnica)]], reka ponikalnica na [[Ribniško polje|Ribniškem polju]], ki teče skozi [[Ribnica|Ribnico]] * [[Bistrica (Kozjansko)]], desni pritok [[Sotla|Sotle]] pri [[Bistrica ob Sotli|Bistrici ob Sotli]] * [[Bistrica (Ložnica)]], levi pritok [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], teče po [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]] in skozi Slovensko Bistrico *[[Bistrica (Mirna)]], levi pritok [[Mirna (reka)|Mirne]], ki teče skozi [[Šentrupert]] * [[Bistrica (Drava, Pohorje)]], desni pritok [[Drava|Drave]] pri [[Bistrica ob Dravi|Bistrici ob Dravi]]; teče z vzhodnega dela Pohorja * [[Bistrica (Drava, Selnica)]], levi pritok [[Drava|Drave]] pri [[Selnica ob Dravi|Selnici ob Dravi]] z vzhodnega dela Kozjaka * [[Bistrica (Kokra)]], desni pritok [[Kokra|Kokre]], izvira na južnih pobočjih [[Zaplata|Zaplate]], teče skozi [[Preddvor]], kjer je zajezena in ustvarja umetno jezero [[Črnava (jezero)|Črnava]] *[[Bistrica (Savinja)]], desni pritok [[Savinja|Savinje]] pri Kasazah *[[Bistrica (reka)]], Avstrija-Gradiščanska; Madžarska? * [[Kamniška Bistrica (reka)]], levi pritok [[Sava|Save]] iz smeri Kamnika oz. svojega izvira v dolini Kamniška Bistrica * [[Mučka Bistrica]], levi pritok [[Drava|Drave]] pri [[Muta|Muti]] * [[Triglavska Bistrica]], tudi samo Bistrica, desni pritok [[Sava Dolinka|Save Dolinke]] pri Mojstrani, teče skozi dolino [[Vrata|Vrat]]; izvira pod [[Triglavska severna stena|Triglavsko severno steno]] na nadmorski višini okoli 1020 m * [[Tržiška Bistrica]], levi pritok [[Sava|Save]]; izvira v Karavankah pod Plešivcem oz. Pečovnikom, teče po [[Dovžanova soteska|Dolžanovi soteski]] in skozi [[Tržič]] === Drugo === * [[Kamniška Bistrica]], [[ledeniška dolina]] v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Grad Slovenska Bistrica|Grad Bistrica]] v Slovenski Bistrici *[[Vila Bistrica]], (protokolarna) vila v [[Bistrica pri Tržiču|Bistrici pri Tržiču]] *[[Lovska družina Bohinjska Bistrica]] *[[Ribiška družina Bistrica Domžale]] == Avstrija: == * [[Bistrica]] (''Feistritz''), reka na avstrijskem Štajerskem in Gradiščanskem v vzhodni Avstriji, 115 km dolg pritok reke [[Lapinč]] (Lafnitz) === Naselja, vodotoki idr. na avstrijskem [[Južna Koroška|južnem Koroškem]] === * Bistrica (nem. ''Feistritz''), naselje, občina [[Šentjakob v Rožu]] ob izlivu ''Podroške Bistrice'' v Dravo * [[Bistrica na Zilji]] /Ziljska Bistrica (nem. ''Feistritz an der Gail''); naselje-vas in [[občina]]; skozi teče potok Bistrica (''Feistritzbach'') **[[Župnijska cerkev Ziljska Bistrica]] * [[Bistrica pri Pliberku]] (nem. ''Feistritz ob Bleiburg''); naselje in občina v [[Podjuna|Podjuni]] * [[Bistrica v Rožu]] (nem. ''Feistritz im Rosental''), naselje in občina v [[Rož|Rožu]] *potok/reka Bistrica (''Feistritz''), ki teče od izvira Bitrice (''Feistritzquelle'') skozi Bistrico pri Pliberku in sam [[Pliberk]] (kjer ji prizdruži ''Libuški potok'') v Dravo *Bistrica (nem. ''Feistritz''), potok, desni pritok Drave, ki nastane z združitvijo Rutarskega potoka (nem. ''Bärntaler Bach'', ki izvira v Karavankah pod Stolom) in Strugarice (''Strugarza'') ter teče skozi Bistrico v Rožu in mimo Spodnje Bistrice ter se izliva v Dravo pod jezom umetnega Bistriškega zajezitvenega jezera * [[Podroška Bistrica]] (nem. ''Rosenbach''), vodotok (potok), ki teče skozi [[Podrožca|Podrožco]] mimo Bistrice pri [[Šentjakob v Rožu|Šentjakobu v Rožu]] v [[Drava|Dravo]] *Potok Bistrica (''nem. Feistritzbach'') pritok [[Zilja|Zilje]], ki izvira pod ''Planino Bistrico'' in teče skozi ''Bistriški graben'' ter [[Bistrica na Zilji|Bistrico na Zilji]] *[[Spodnja Bistrica]] (nem. ''Unterfeistritz''), vas pri Bistrici v Rožu ob potoku Bistrica (''Feistritz''), nedaleč od njegovega izliva v Dravo ''[[Planina Bistrica]]'' (nem. ''Feistritzer Alm''; na ital. strani ''Sella Bistrizza''), planina v Karnijskih Alpah na meji med Avstrijo in Italijo pod Ojstrnikom (''Hutte Oisternig'') ===Severna/zahodna Koroška=== *[[Bistrica ob Dravi, Špatrjan|Bistrica ob Dravi]] (nem. ''Feistritz an der Drau''), naselje v občini [[Špatrjan]] (''Paternion'') == Albanija == * [[Bistricë]] / ''Bistrica'' reka na jugu Albanije pri Sarandi (''Liqeni i Bistricës'' : umetno jezero na reki) * [[Bistricë]] / ''Bistrica,'' naselje (vas) ob reki Bistrica == Belorusija == * Bistrica (belorusko Бyстритса /''Bystritsa''), naselje pri mestu Kobryn * Bistrica, naselje ob litovski meji (blizu [[Vilna|Vilne]]) == Bolgarija == * Bistrica, stara vas - naselje pod planino [[Vitoša]] južno od [[Sofija|Sofije]] * Bistrica, naselje pri [[Blagoevgrad|Blagoevgradu]] * Bistrica, naselje v občini [[Dupnica]], okraj [[Kjustendil (okraj)|Kjustendil]] *([[Bistrilica]], tudi ''Bistrica''), naselje v občini [[Berkovica]] ''v Oblasti/Okraju [[Montana (okraj)|Montana]]'', severozahodna Bolgarija *[[Blagoevgradska Bistrica]], reka/potok pri Blagoevgradu * [[Carska Bistrica]], kraljeva (carska) palača v pogorju [[Rila]] * [[Dupniška Bistrica]], reka/potok pri Dupnici * [[Pirinska Bistrica]], najdaljša reka, ki izvira v [[Pirin]]u, levi pritok [[Struma|Strume]], v spodnjem toku mejna reka z [[Grčija|Grčijo]] * [[Sandanska Bistrica]], reka, ki izvira v Pirinu, levi pritok Strume * [[Vitoška Bistrica|Vitoška Bistrica,]] reka/potok, ki izvira na Vitoši in teče skozi vas Bistrico pri Sofiji == Bosna in Hercegovina == * Bistrica, reka, pritok reke [[Vrbas (reka)|Vrbas]] *Bistrica, reka blizu Foče v vzhodni Bosni, pritok [[Drina|Drine]] * [[Bistrica, Banja Luka]] * [[Bistrica, Bosanska Gradiška|Bistrica, (Bosanska) Gradiška]] *Bistrica, [[Fojnica (razločitev)|Fojnica]] * [[Bistrica, Gacko]] * [[Bistrica, Gornji Vakuf]] * [[Bistrica, Jajce]] *Bistrica, [[Zenica (mesto)|Zenica]] * [[Bistrica, Žepče]] == Češka == * [[Bystřice]], mesto in reka na osrednjem Češkem * Bystřice, mesto v češki Šleziji ob poljski meji (polj. ''Bystrzyca'', nem. ''Bistritz'') * [[Bystřice nad Pernštejnem]] * [[Bystřice pod Lopeníkem]] * [[Bystřice u Jičína]] * [[Chladná Bystřice]] * [[Malá Bystřice]] * [[Nová Bystřice]] * [[Teplá Bystřice]] * [[Velká Bystřice]] == Črna gora == *Bistrica, ime dveh vodotokov (potokov), pritokov [[Zeta (razločitev)|Zete]] in [[Lim|Lima]] *[[Bistrica, Bijelo Polje]] (naselje) *[[Bistrica, Mojkovac]] (naselje) *[[Lipovska Bistrica]] (naselje) *pa tudi: [[Bistrice]], vas v občini [[Podgorica]] == Grčija == * [[Haliakmon]] (slovansko ''Bistrica''), najdaljša reka v Grčiji - z (južno)slovanskim imenom Bistrica == Hrvaška == *Bistrica, vodotok (potok), pritok reke Krapine z [[Medvednica|Medvednice]], ki priteče iz Marije Bistrice *[[Bistrica, Slatina]], naselje v upravnem območju mesta (Podravska) Slatina * [[Marija Bistrica]], naselje, občinsko središče in nacionalno katoliško romarsko središče * [[Zlatar-Bistrica]], naselje in občinsko središče == Italija == * Sella Bistrizza /''Planina Bistrica'', [[planina]] v Karnijskih Alpah na meji med Avstrijo in Italijo pod Ojstrnikom == Kosovo == * Bistrica, naselje pri [[Leposavić|Leposaviću]] na severu Kosova * [[Šaljska Bistrica]]/''Bistrica'' ''e Shalës'', naselje pri Leposaviću ? *Bistrica (tudi '''Bistra''' /Bister /Bistër, vrh v pogorju [[Šar planina|Šarplanine]] na ozemlju Kosova) *ostalo so '''vodotoki''': ** [[Bistrica (Ibar)]], pritok reke [[Ibar]] **[[Dečanska Bistrica]] / ''Bistrica e Deçanit'', ''Lumbardhi i Deçanit'', desni pritok [[Beli Drim|Belega Drima]] ** [[Kožnjarska Bistrica]] ** [[Loćanska Bistrica]] ** [[Pećka Bistrica]] ''(Пећка Бистрица), Lumbardhi i Pejës'', ''Bistrica e Pejës'', deni pritok ''[[Beli Drim|Belega Drima]]'' ** [[Prizrenska Bistrica]] /''Bistrica e Prizrenit'' /''Prizren Lumbardhi'' (''Lumbardhi i Prizrenit''), levi pritok ''[[Beli Drim|Belega Drima]]'' == Madžarska == * [[Berzence]] (slovensko: ''Bistrica'', hrvaško: ''Brežnjica / Breznica''), vas na jugu [[Šomodska županija|Šomodske županije]] ob hrvaški meji == Poljska == *[[Bystrzyca]], ime več toponimov - imen vodotokov in okoli 14 naselij na Poljskem, posredno tudi gorovja ([[Góry Bystrzyckie]]) v Sudetih *[[Bystrzyca Dusznicka]], pritok Nyse Kłodzke (Vzhodne Nise) *[[Bystrzyca Kłodzka]], mesto *[[Bystrzyca Łomnicka]], reka == Romunija == * [[Bistrița]] (madž. ''Beszterce:'' reka in mesto - regionalno središče) ter ime tudi več drugih naselij in vodotokov v Romuniji * [[Bistrița Bârgăului]], naselje ob reki Bistrița v istoimenski regiji * Bistrița ''([[Bistrița ardeleană]])'', reka v [[Transilvanija|Transilvaniji]], pritok reke [[Șieu]] * [[Bistrița-Năsăud]], okraj/regija (''județ'') z glavnim mestom [[Bistrița]] * [[Râul Bistrița]] (Bistrița Aurie), (Zlata) Bistrica, reka == Rusija == * Bistrica/Bistritsa (''Бyстритса''), pritok reke Vjatke in *istoimensko naselje/mesto ob njem v [[Kirovska oblast|Kirovski oblasti]] == Severna Makedonija == * Bistrica, vas in občina pri [[Bitola|Bitoli]] * Bistrica, vas v občini [[Čaška]] == Slovaška == * [[Banská Bystrica]], mesto in regionalno središče v osrednjem delu države * Bistrica (Bystrica), ime več slovaških vodotokov (tudi Bystrianka...) * [[Nová Bystrica]] in [[Stará Bystrica]], dve vasi v okraju Čadca v Tatrah ob poljski meji * [[Považská Bystrica]], mesto-naselje ob reki Váh * [[Záhorská Bystrica]], naselje, ki je del upravnega območja [[Bratislava|Bratislave]] == Srbija == * [[Bistrica, Crna Trava]] * [[Bistrica, Lazarevac]] * [[Bistrica, Leskovac]] * [[Bistrica, Nova Varoš]] * [[Bistrica, Petrovac na Mlavi]] *Bistrica (tudi ''Novo naselje''), mestni predel v [[Novi Sad|Novem Sadu]] *Bistrica, reka v jugovzhodni Srbiji, pritok Nišave *Bistrica, reka v jugovzhodni Srbiji, pritok Vlasine *Bistrica, reka v jugovzhodni Srbiji, pritok Južne Morave == Ukrajina == * Bistricja (ukrajinsko Бистриця - ''Bystrytsja''), reka z dvema krakoma, ki nastane s sotočjem rek ''[[Bistrica Nadvirnjanska]]'' in ''[[Bistrica Solotvinska]]'' pod mestom [[Ivano-Frankivsk]] in se nedaleč od tam izliva v [[Dnester]] * Bistrica (ukrajinsko Бистрицa - ''Bystrica''), naselje (vas) ob reki/vodotoku ''Bistrica Nadvirnjanska'' v [[Kaprati]]h == Glej tudi == * [[Bistra (razločitev)]] * [[Bistrarska reka]], Srbija *[[Bistričica (potok)|Bistričica]], potok, desni pritok [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] *[[Bistričica]], vas-naselje v Občini Kamnik *[[Bistrinci]], Hrvaška *[[Bistrenci]], Severna Makedonija *[[Bystrianka]], reka na Slovaškem *Bistrivica, [[Trogir]], Hrvaška *[[Breg ob Bistrici]] {{razločitev-kraj}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] p0fo16oaj5zihve7lh2uwwkkl8r9fmd 0 30577 6660291 5873537 2026-04-16T12:58:15Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1937]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavel Mihelčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], glasbeni [[kritik]] in [[pedagog]], * [[8. november]] [[1937]], [[Novo mesto]], † [[april]] [[2026]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]] zaključil leta [[1963]], podiplomski študij na isti ustanovi pri skladatelju [[Matija Bravničar|Matiji Bravničarju]] leta [[1967]]. Mihelčičeve skladbe povečini nosijo programske naslove: ''Stop Time'', ''Timber Line'', ''Blow up'', ''Double Break'', ''Free Lancing'', ''Metulj'', ''Bridge'', ''Slike, ki izginjajo'', ''Prizori iz Bele krajine'', ''Sen prve mladosti'', ''Central Park in the Dark'', ''Unanswered question'', ''Srce'' in druge. Komponira za raznovrstne [[glasbeno-instrumentalna zasedba|zasedbe]], mnoge skladbe pa so prežete z ljudsko motiviko. V slovenskem prostoru je priznan tudi kot glasbeni kritik, pedagog in organizator koncertnih dogodkov (festival ''Musica Danubiana'' / ''UNICUM''), vodja sekcije [[ISCM]] za [[društvo slovenskih skladateljev]], predsednik nadzornega odbora [[SAZAS]]. Bil je dolgoletni [[urednik]] oddaj resne glasbe na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Od leta 2001 do upokojitve je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademije za glasbo v Ljubljani]]. Po njej je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{KozinoviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Predsedniki društva slovenskih skladateljev}} {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Mihelčič, Pavel}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni kritiki]] il5nl7f4fcv9gia8okzz9wyet82i8ne 6660702 6660291 2026-04-17T09:37:26Z Pumpež 145936 Dodan datum smrti 6660702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavel Mihelčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], glasbeni [[kritik]] in [[pedagog]], * [[8. november]] [[1937]], [[Novo mesto]], † [[15. april]] [[2026]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]] zaključil leta [[1963]], podiplomski študij na isti ustanovi pri skladatelju [[Matija Bravničar|Matiji Bravničarju]] leta [[1967]]. Mihelčičeve skladbe povečini nosijo programske naslove: ''Stop Time'', ''Timber Line'', ''Blow up'', ''Double Break'', ''Free Lancing'', ''Metulj'', ''Bridge'', ''Slike, ki izginjajo'', ''Prizori iz Bele krajine'', ''Sen prve mladosti'', ''Central Park in the Dark'', ''Unanswered question'', ''Srce'' in druge. Komponira za raznovrstne [[glasbeno-instrumentalna zasedba|zasedbe]], mnoge skladbe pa so prežete z ljudsko motiviko. V slovenskem prostoru je priznan tudi kot glasbeni kritik, pedagog in organizator koncertnih dogodkov (festival ''Musica Danubiana'' / ''UNICUM''), vodja sekcije [[ISCM]] za [[društvo slovenskih skladateljev]], predsednik nadzornega odbora [[SAZAS]]. Bil je dolgoletni [[urednik]] oddaj resne glasbe na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Od leta 2001 do upokojitve je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademije za glasbo v Ljubljani]]. Po njej je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{KozinoviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Predsedniki društva slovenskih skladateljev}} {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Mihelčič, Pavel}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni kritiki]] 70fu6bmc2uaaji44scf415xfq8358e4 0 30583 6660311 6428652 2026-04-16T13:12:09Z ~2026-23538-03 258348 /* Prvi stroji in izboljšave */ popravljena napaka (uspešem > uspešen) 6660311 wikitext text/x-wiki [[Slika:Steam engine in action.gif|thumb|350px|Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem]] '''Parni stroj''' je [[motor z zunanjim zgorevanjem]],<ref>''American Heritage Dictionary of the English Language'' (4. izdaja). Houghton Mifflin Company. 2000.</ref> ki toplotno [[Energija|energijo]] [[Voda|vodne pare]] pretvarja v [[Mehanska energija|mehansko]] delo. V parnih strojih je delovna tekočina (voda oziroma para) ločena od produktov zgorevanja. Idealen [[Termodinamika|termodinamski]] proces, ki se uporablja za analizo delovanja parnega stroja, je [[Clausius-Rankinov cikel]]. V tem ciklu se voda s segrevanjem v parnem kotlu pretvori v paro, katere tlak je višji od [[Tlak|zračnega tlaka]]. Para nato v valju potisne bat in s tem opravi mehansko delo. Para z znižanim tlakom se nato izpusti v ozračje ali kondenzira in črpa nazaj v parni kotel. Izraz parni stroj se lahko nanaša na celoten sklop enot, vključno s parnim kotlom, na primer na [[Parna lokomotiva|parnih lokomotivah]], ali samo na [[valj]] in [[Batni motor|bat]] ali [[Turbina|turbino]], na primer na strojih s prečnikom in stacionarnih parnih strojih. Posebne stroje, na primer parna kladiva in vrtalnike, žene para iz samostojnih parnih zalogovnikov. Raba vodne pare za proizvodnjo mehanskega gibanja je stara več kot 2000 let. Prve naprave niso bile kdo ve kako uporabne. Prvi [[Patent|patent]] za parni stroj je dobil španski izumitelj [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont|Jerónimo de Ayanz]] leta 1606.<ref>Karel Davids, Carolus A. Davids (2012). ''Religion, Technology, and the Great and Little Divergences: China and Europe Compared, C. 700-1800''. Brill, str. 207. ISBN 9789004233881.</ref> Leta 1698 je [[Thomas Savery]] patentiral parno črpalko, v kateri je bila para v neposrednem stiku z vodo, katero je črpala. Saveryjeva črpalka je s kondenzacijo pare ustvarjala podtlak, ki je v črpalko posrkal vodo, sveža para pa jo je v naslednjem taktu potisnila iz črpalke. Prvi tržno zanimiv stroj je bil atmosferski parni stroj [[Thomas Newcomen|Thomasa Newcomena]] iz leta 1712, ki se je uporabljal za črpanje vode iz rudnikov. Leta 1781 je [[James Watt]] patentiral parni stroj z zunanjim kondenzatorjem, ki je proizvajal stalno krožno gibanje.<ref>Hills 1989, str. 63.</ref> Stroj je imel deset [[Konjska moč|konjskih moči]] in je lahko poganjal različne stroje. Stroji so bili lahko nameščeni povsod, kjer so bili na razpolago voda in premog ali drva in zato zelo uporabni. Do leta 1883 se je moč največjih strojev povečala na 10.000 [[Konjska moč|konjskih moči]].<ref>Hills 1989, str. 223.</ref> Stacionarni parni stroji so bili ključna gonilna sila [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]]. Newcomenovi in Wattovi atmosferski stroji so bili veliki v primerjavi z močjo, ki so jo proizvedli, kasnejši visokotlačni parni stroji pa so postali dovolj lahki, da so se lahko vgrajevali primer na [[Traktor|traktorje]] in železniške [[Lokomotiva|lokomotive]]. Parni stroji z dvojnim delovanjem so ostali prevladujoč vir moči do začetka 20. stoletja, ko so se dovolj razvili [[Elektromotor|elektromotor]]ji in [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorji z notranjim zgorevanjem]]. Slednji so postopoma povsem nadomestili batne parne stroje.<ref name="ref5">Wiser, Wendell H. (2000). ''Energy resources: occurrence, production, conversion, use''. Birkhäuser. str. 190. ISBN 978-0-387-98744-6.</ref> Če upoštevamo, da večino električne energije na svetu proizvedejo parne turbine, »parna doba« še vedno traja in v mnogo večjem obsegu kot na začetku 20. stoletja. Največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji, verjetno pa tudi v Evropi, je iz leta 1893, in stoji na ozemlju nekdanjega [[Rudnik živega srebra Idrija|rudnika živega srebra]] v [[Idrija|Idriji]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/novice/idrijski-kolos-ali-najvecji-parni-stroj-v-sloveniji/213510|title=Idrijski kolos ali največji parni stroj v Sloveniji |accessdate=8.7.2017 |date=30.9.2009 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> ==Zgodovina== ===Prvi stroji in izboljšave=== [[Slika:Aeolipile illustration.png||thumb|200px|Heronov ''aeolipil'']] * ''Aelolipil'' ali ''[[Heronova buča]]'', ki jo je opisal [[Heron|Heron Aleksandrijski]] v 1. stoletju n. št., se šteje za prvi dokumentirani parni stroj. [[Navor]] sta ustvarjala curka pare, ki sta iztekala iz buče. * V Španskem kraljestvu je izumitelj Jerónimo de Ayanz y Beaumont leta 1606 dobil patent za preprosto črpalko, ki jo je gnala vodna para. * [[Thomas Savery]] je leta 1698 patentiral prvi delujoči ''ognjeni stroj'' z eno konjsko močjo (750 W), ki je deloval pri zračnem tlaku. Stroj ni imel nobenega gibljivega dela ampak samo pipe.<ref>Savery, Thomas (1827). ''The Miner's Friend: Or, an Engine to Raise Water by Fire''. S. Crouch.</ref> Bil je nekakšen toplotni sifon, v katerem se je vodna para iz kotla spustila v prazno posodo in kondenzirala. Nastali podtlak je posesal vodo iz zbiralnika na dnu rudnika. Stroj ni bil zelo učikovit in je lahko deloval samo do globine približno 9 metrov. * [[Thomas Newcomen]] je leta 1712 razvil prvi tržno uspešen batni parni stroj s pet konjskimi močmi. Deloval je na osnovi [[Kondenzacija|kondenzacije]] pare v valju, ki je omogočila, da je zračni tlak potisnil bat v naprotno smer in prozvedel mehansko delo. * [[James Watt]] je leta 1781 patentiral parni stroj z močjo 10 konjskih moči (7.500 W), ki je proizvajal neprekinjeno [[Krožno gibanje|krožno gibanje]]. Bil je prvi, ki je deloval pri tlaku, malo višjem od zračnega tlaka. Njegov stroj je bil izboljšan Newcomenov stroj. * [[Richard Trevithick |Richard Trevithick]] je v letih 1797-1799 dodelal parni stroj do te mere, da je postal lahek in je deloval pri visokem tlaku. Stroj je bil dovolj majhen, da je bil uporaben tudi v manjših podjetjih na lokomotivah. Parni stroji so se sprva uporabljali predvsem za pogon batnih črpalk, po izumu rotacijskega pogona, ki je premo gibanje pretvarjal v krožno, pa se je njihova uporabnost razširila na industrijo, najprej na predilnice iz tkalnice. Na začetku 19. stoletja so se začeli uporabljati tudi za pogon vodnih in kopenskih transportnih sredstev in postali gonilna sila [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]].<ref>Kristensen, Søren B. P. (2009). ''Geografisk Tidssckrift''. Danish Journal of Geography (PDF), str. 50.</ref> Na razmerje moč/masa stroja je na splošno najbolj vplivala masa kotlov in kondenzatorjev. Razmerje je bilo mnogo manjše od razmerja v sodobnih motorjih z notranjim zgorevanjem. V vozilih so zato paro povsem izpodrinili motorji z notranjim zgorevanjem ali elektromotorji, medtem ko se večina električne energije še vedno proizvede preko [[Parna turbina|parnih turbin]]. Od pare je zato posredno še vedno odvisna večina svetovne industrije. ===Začetki=== [[Slika:Papinengine2.jpg|thumb|right|250px|Drugi Papinov parni stroj, 1707]] Zgodovina parnega motorja se je začela v 1. stoletju n. št. Prva dokumentirana naprava, ki je bila nekakšen parni stroj, je bil ''aeolipil'', ki ga je opisal grški matematik [[Heron]] iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]].<ref>''Turbine''. Encyclopædia Britannica. 2007. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 18. julija 2007.</ref> V naslednjih stoletjih je bilo izdelanih nekaj ''aeolipilu'' podobnih naprav,<ref>Vitruvij. ''De Architectura''. VI. poglavje, § 2. Pridobljeno 7. julija 2009.</ref> ki niso imele nobene uporabne vrednosti in so bile namenjene predvsem prikazu lastnosti pare. Enostavno parno turbino sta opisala arabski učenjak [[Taki al-Din]]<ref>Ahmad Y Hassan (1976). ''Taqi al-Din and Arabic Mechanical Engineering''. str. 34–35. Institute for the History of Arabic Science, University of Aleppo.</ref> leta 1551 in Giovanni Branca<ref>University of Rochester, NY. ''The growth of the steam engine online history resource'', 1. poglavje. History.rochester.edu. Pridobljeno 3. februarja 2010.</ref> leta 1629.<ref>P.K. Nag (2002). ''Power plant engineering''. Tata McGraw-Hill. str. 432. ISBN 0-07-043599-5.</ref> Jerónimo de Ayanz y Beaumont je leta 1606 pridobil patent za petdeset iznajdb, vključno s parno črpalko za črpanje vode iz rudnikov.<ref>Garcia, Nicholas (2007). ''Mas alla de la Leyenda Negra''. Valencia: Universidad de Valencia. str. 443–454. ISBN 9788437067919.</ref> Francoski izumitelj [[Denis Papin]] je razen Papinovega lonca leta 1690 izdelal tudi prvi parni stroj z batom, ki je lahko dvignil utež in s tem opravil nekaj koristnega dela.<ref>Hills 1987, str. 15-16, 33.</ref> ===Parne črpalke=== [[Slika:Savery-engine.jpg|upright|thumb|200px|Saveryjev stroj iz leta 1698]] Prva naprava na parni pogon je bila vodna črpalka, ki jo je leta 1698 razvil [[Thomas Savery]].<ref>Carl T. Lira (21. maj 2013). ''The Savery Pump''. Introductory Chemical Engineering Thermodynamics. Michigan State University. Pridobljeno 11. aprila 2014.</ref> Delovala je na osnovi kondenzacije pare. [[Kondenzacija]] je ustvarila podtlak, ki je dvignil vodo navzgor, v naslednjem taktu pa jo je para potisnila navzgor. Majhni [[Stroj|stroji]] so delovali dosti dobro, veliki pa so bili problematični. Vodo so lahko dvignili samo do omejene višine in bili nagnjeni k eksplozijam kotlov. Do neke mere so bili uporabni v rudnikih, črpalnih postajah in za dovajanje vode na vodna kolesa, ki so gnala tekstilne stroje.<ref>Hills & 1989, str. 16–20.</ref> Pomembna lastnost Saveryjevih strojev je bila njihova nizka cena. Njegov stroj je temeljito izboljšal portugalski znanstvenik Bento de Moura Portugal, ''»da je lahko deloval samostojno«'', kot ga je opisal John Smeaton leta 1751.<ref>Phil. Trans. 1751-1752 47, 436-438, objavljeno 1. januarja 1751 (PDF).</ref> Stroje so proizvajali do poznega 18. stoletja.<ref name="ref18">David S. Landes (1969). ''The Unbound Prometheus: Technological Change and Industrial Development in Western Europe from 1750 to the Present''. Cambridge, New York: Press Syndicate of the University of Cambridge. ISBN 0-521-09418-6.</ref> Eden od njih je dokumentirano deloval do leta 1820.<ref>Jenkins, Ryhs (1971) [prvič objavljeno leta 1936].</ref> ===Batni parni stroji=== [[Slika:Jacob Leupold Steam engine 1720.jpg|thumb|right|250px|Parni stroj Jacoba Leupolda iz leta 1720]] Prvi tržno uspešen pravi stroj, ki je lahko ustvarjal energijo in jo prenašal delovne stroje, je bil atmosferski stroj, ki ga je izumil [[Thomas Newcomen]] okrog leta 1712.<ref>''Landes year'', 1969, str. 101.</ref><ref>Brown, Richard (1991). ''Society and economy in modern Britain, 1700–1850'' (ponatis). London: Routledge. str. 60. ISBN 0-415-01121-3.</ref> Bil je izboljšana Saveryjeva parna črpalka z batom, ki ga je predlagal že Papin. Stroj je bil relativno neučinkovit in se je uporabljal predvsem za črpanje vode. Deloval je z ustvarjanjem podtlaka s [[Kondenzacija|kondenzacijo]] pare nad batom v zaprtem valju. V rudnikih je lahko črpal vodo iz globin, ki so bile dotlej prevelike. V tovarnah, v katerih so stroje gnala vodna kolesa, je vodo izpod vodnih koles črpal v rezervoarje nad njimi.<ref name=ref22>Hunter, Louis C. (1985). ''A History of Industrial Power in the United States, 1730–1930''. Vol. 2: Steam Power. Charolttesville: University Press of Virginia.</ref> Leta 1720 je Jacob Leupold izumil dvovaljni visokotlačni parni stroj.<ref>Galloway, Elajah (1828). ''History of the Steam Engine''. London: B. Steill, Paternoster-Row. str. 23–24.</ref> Izum je objavil v svojem obsežnem delu ''Theatri Machinarum Hydraulicarum''.<ref>Leupold, Jacob (1725). ''Theatri Machinarum Hydraulicarum''. Leipzig: Christoph Zunkel.</ref> Stroj je imel dva masivna bata, ki sta gnala vodno črpalko. Bata sta se v izhodni položaj vračala s težnostjo. Njuno delovanje je krmilil vrtljiv štiripotni ventil, priključen neposredno na parni kotel. [[Slika:Watt steam pumping engine.JPG|thumb|250px|Eden od prvih Wattovih parnih strojev za črpanje vode]] Naslednji velik korak v razvoju parnih strojev je opravil [[James Watt]], ki je v letih 1763-1775 izboljšal Newcomenov stroj, tako da mu je dodal kondenzator. Prvi stroji, ki jih je proizvedlo podjetje Boulton in Watt so porabili pol manj premoga kot Newcomenov stroj z enako močjo, ki ga je izboljšal John Smeaton.<ref>Hunter & Bryant 1991.</ref> Vsi prvi stroji so bili atmosferski. To pomeni, da jih je gnal zračni tlak, ki je potisnil bat v prostor s podtlakom, ki ga je ustvarila kondenzacija pare. Ker je pritisk zraka relativno majhen, so morali biti bati temu primerno veliki.<ref name=ref22/><ref name="ref26">Rosen, William (2012). ''The Most Powerful Idea in the World: A Story of Steam, Industry and Invention''. University Of Chicago Press. str. 185. ISBN 978-0-226-72634-2.</ref> Watt je še naprej razvijal svoj stroj in mu dodal planetni pogon, ki je [[Premo gibanje|premo gibanje]] spremenil v [[Vrtenje|vrtenje]], s čimer je stroj postal primeren za pogon tovarniških strojev. Stroj je omogočil gradnjo tovarn tudi v krajih, oddaljenih od vodnih tokov, kar je pospešilo tempo industrijske revolucije.<ref name=ref26/><ref>Hunter 1985.</ref><ref name="ref28">Thomson, Ross (2009). ''Structures of Change in the Mechanical Age: Technological Invention in the United States 1790–1865''. Baltimore, MD: The Johns Hopkins University Press. str. 34. ISBN 978-0-8018-9141-0.</ref> ===Visokotlačni stroji=== [[Slika:PSM V12 D154 The cornish pumping engine 1877.jpg|thumb|left|200px|Cornwalski parni stroj okrog leta 1877]] Wattov patentirani parni kondenzator je preprečeval drugim proizvajalcem proizvodnjo visotlačnih in sestavljenih parnih strojev. Kmalu po izteku patenta leta 1800 sta začela [[Richard Trevithick]] in neodvisno od njega [[Oliver Evans]] leta 1801 proizvajati visokotlačne parne stroje.<ref name=ref28/><ref>Cowan, Ruth Schwartz (1997). ''A Social History of American Technology''. New York: Oxford University Press, str. 74. ISBN 0-19-504606-4.</ref> Trevithick je leta 1802 za svoj visokotlačni stroj dobil [[patent]]<ref>Henry W. Dickinson, Arthur Titley (1934). ''Chronology. Richard Trevithick, the engineer and the man''. Cambridge, England: Cambridge University Press. str. xvi. OCLC 637669420.</ref> Evans pa je že pred tem izdelal nekaj delujočih modelov.<ref>''The American Car since 1775''. Pub. L. Scott. Baily, 1971, str. 18.</ref> Ti stroji so imeli veliko večjo moč od atmosferskih strojev z enakimi valji in lahko bili dovolj majhni za vgradnjo v vozila. Tehnološki razvoj strojev in izboljšave v tehnikah izdelave so dali še bolj učinkovite in zato manjše, hitrejše in močnejše stroje, prilagojene namenu uporabe.<ref name=ref22/> Cornwalski stroj je razvil Trevithick s sodelavci v 1810. letih.<ref>Hunter 1985, str. 601–628.</ref>Stroj je visokotlačno paro kondenziral samo do nizkotlačne pare in bil zato dokaj učinkovit. Ker sta bila njegovo gibanje in navor med ciklom neenakomerna, je bila njegova uporaba omejena na črpanje vode v [[Rudnik|rudnikih]]. Uporabljal se je do poznega 19. stoletja.<ref>Hunter 1985, str. 601.</ref> ===Horizontalni stacionarni stroj=== Prvi konstruktorji stacionarnih parnih strojev so menili, da se bodo horizontalni valji prekomerno obrabljali in zato načrtovali stroje s pokončnim valjem. Sčasoma je postala bolj priljubljena horizontalna lega valja, ker je omogočala vgradnjo močnih, vendar kompaktnih strojev, v majhne prostore. Vrhunski horizontalni parni stroj je patentiral Corliss leta 1848. Protitočni stroj s štirimi ventili je imel ločeno vpihavanje in izpuh pare in avtomatsko krmiljenje dotoka pare. Corliss je za stroj dobil [[Rumfordova medalja|Rumfordovo medaljo]] in ob tem izjavil, da ''»od Wattovih časov nihče ni tako povečal učinkovitosti parnega stroja«''.<ref> J.D. Van Slyck (1879). ''New England Manufacturers and Manufactories''. New England Manufacturers and Manufactories. volume 1. Van Slyck. str. 198.</ref> Stroj je razen tega, da je porabil 30 % manj pare, z avtomatskim krmiljenjem zagotavljal bolj enakomerno hitrost in bil zato bolj primeren za rabo v industriji, zlasti v predilnicah [[Bombaž|bombaža]].<ref name=ref22/><ref name=ref28/> ===Cestna vozila=== Prvo eksperimentalno cestno vozilo na parni pogon so zgradili v poznem 18. stoletju. Parni stroji so postali uporabni za vgradnjo v cestna vozila šele po iznajdbi visokotlačnega parnega stroja okrog leta 1800. V prvi polovici 19. stoletja so zelo napredovali in bili v 1850. letih zreli za vgradnjo v cestna vozila. Razvoj je zavirala predvsem zakonodaja, ki je prepovedovala vgrajevanje parnih strojev v cestna vozila. Izboljšave v tehnologoji vozil so se nadaljevale od 1860. do 1920. let. Hiter razvoj motorjev z notranjim zgorevanjem v 20. stoletju je izpodrinil rabo parnih strojev, tako da je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] para gnala samo še nekaj vozil. Veliko takšnih vozil so vzdrževali navdušenci in številni primerki so se ohranili do danes. ===Plovila=== [[Slika:Triple expansion marine steam engine.jpg|thumb|right|250px|Trostopenjski ladijski parni stroj iz leta 1907, vgrajen v vlačilcu Hercules]] Proti koncu 19. stoletja so se začeli na široko uporabljati večstopenjski parni stroji. V njih se je izpušna para iz prvega valja vodila v naslednje vedno večje valje, ki so delovali pri vedno manjšem delovnem tlaku in izboljšali izkoristek stroja. Najpogostejši so bili stroji z dvema ali tremi valji. Vgrajevali so se predvsem v plovila, na katerih je bil izkoristek še kako pomemben zaradi omejene količine premoga.<ref name=ref22/> Parni stroji so ostali glavni ladijski pogonski stroji do zgodnjega 20. stoletja, ko so se začeli na ladje postopoma vgrajevati motorji z notranjim zgorevanjem in elektromotorji, kasneje pa parne turbine.<ref name=ref5/> ===Parne lokomotive=== Izumitelji so že v 18. stoletju večkrat poskušali vgraditi parni stroj v cestna in železniška vozila.<ref name=ref35>Payton, Philip (2004). ''Oxford Dictionary of National Biography''. Oxford University Press.</ref> Leta 1784 je škotski izumitelj [[William Murdoch]] izdelal prototip parne cestne lokomotive.<ref>Gordon, W.J. (1910). ''Our Home Railways'', vol. 1. London: Frederick Warne and Co. str. 7–9.</ref> V 1780. ali 1790. letih je delujoč model železniške lokomotive zasnoval in izdelal tudi ameriški izumitelj [[John Fitch]],<ref>''Nation Park Service Steam Locomotive article with photo of Fitch Steam model and dates of construction as 1780–1790''. Nps.gov, 14. februar 2002. Pridobljeno 3. novembra 2009.</ref> ki se je sicer ukvarjal s parniki. Prvo uporabno parno lokomotivo je izdelal Britanec [[Richard Trevithick]]. Prva vožnja z neimenovano lokomotivo se je zgodila 21. februarja 1804 na tramvajski progi med železarno Pen-y-darren in Abercynonom v južnem [[Wales]]u.<ref name=ref35/><ref>''Richard Trevithick's steam locomotive. Rhagor''. Museumwales.ac.uk. Pridobljeno 3. novembra 2009.</ref><ref>''Steam train anniversary begins''. BBC. 21. februar 2004.</ref> V lokomotivo so bile vgrajene številne pomembne novosti, vključno z rabo visototlačne pare, ki je zmajšala težo motorja in povečala njegovo učinkovitost. Industrijske železnice v premogovnikih v severovzhodni Angliji so postale glavno središče za preskušanje in razvoj parnih lokomotiv.<ref>Garnett, A.F. (2005). ''Steel Wheels''. Cannwood Press. str. 18–19.</ref> Trevithick je nadaljeval razvoj na treh lokomotivah in ga leta 1808 zaključil z lokomotivo ''[[Catch Me Who Can]]'' (''Ujemi me, kdor more''). Samo štiri leta kasneje je [[Matthew Murray|Matthew Murray]] izdelal lokomotivo ''[[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]]'' z uspešnim dvocilindskim parnim strojem. Imela je [[Zobnik (strojništvo)|zobniški pogon]] in vozila po [[Middletonska železniška proga|Middletonski železniški progi]],<ref>Young, Robert (2000). ''Timothy Hackworth and the Locomotive''. Ponatis izdaje iz leta 1923. Lewes, UK: the Book Guild Ltd.</ref> prvi javni železniški progi na svetu, po kateri so vozile parne lokomotive. [[George Stephenson]] je leta 1825 za družbo Stockton and Darlington Railway izdelal lokomotivo ''[[Locomotion No. 1|Locomotion]]'' in leta 1829 s sinom Robertom Stephensonom lokomotivo ''[[The Rocket]]'', ki je na tekmovanju v Rainhillu dosegla hitrost 46 km/h in zmagala.<ref>Hamilton Ellis (1968). The Pictorial Encyclopedia of Railways. The Hamlyn Publishing Group. str. 24–30.</ref> Od leta 1830 je redno vozila na progi [[Liverpool]]-[[Manchester]]. Parne lokomotive so se na Kitajskem in v nekdanji Vzhodni Nemčiji proizvajale še v drugi polovici 20. stoletja.<ref>Michael Reimer, Dirk Endisch. ''Baureihe 52.80 – Die rekonstruierte Kriegslokomotive''. GeraMond, ISBN 3-7654-7101-1.</ref> <gallery mode="packed" caption="Razvoj parnih lokomotiv"> Slika:Catch Me Who Can Nederlands Spoorwegmuseum.jpg|''[[Catch Me Who Can]]'' (1808) Slika:Loko Salamanca.png|''[[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]]'' (1812) Slika:Blucher engine.jpg| ''[[Killingworthške lokomotive#Blücher|Blücher]]'' (1814) Slika:Locomotion No. 1..jpg|''[[Locomotion No. 1]]'' (1825) Slika:Lancashire Witch.jpg|''[[Lancashire Witch]]'' (1828) Slika:Stephenson's_Rocket.jpg|thumb|''[[The Rocket]]'' (1829) Slika:Locomotive BR52-8177-9.jpg|Vzhodnonemška lokomotiva razreda 52.80 (1960-1967), v uporabi približno do leta 1988 </gallery> ===Parne turbine=== Razvoj parnega stoja se je končal v poznem 19. stoletju z iznajdbo [[Parna turbina|parne turbine]], ki je mnogo bolj učinkovita v primeravi z batnimi parnimi stroji. Turbine dosežejo moč več sto kW, imajo manj gibljivih delov in dajejo krožno gibanje brez kakršnih koli vmesnih elementov.<ref>Vaclav Smil (2005). ''Creating the Twentieth Century: Technical Innovations of 1867–1914 and Their Lasting Impact''. Oxford University Press, str. 62. ISBN 0-19-516874-7. Pridobljeno 3. januarja 2009.</ref> Parne turbine so zaradi mnogo večje učinkovitosti v proizvodnji električne energije že na začetku 20. stoletja skoraj v celoti zamenjale batne parne stroje. Parne turbine danes zagotavljajo večino električne energije in poganjajo večino velikih ladij. ===Sedanji razvoj=== Četudi recipročni parni stroji niso več v široki rabi, številne družbe preučujejo njihovo izkoriščanje kot alternativo motorjem z notranjim zgorevanjem. Švedska družba Energiprojekt AB je z rabo sodobnih gradiv povečala izkoristek visokotlačnih parnih strojev na 27-30%. Enostopenjski petvaljni stroj s pregreto paro porabi približno 4 kg pare za eno proizvedeno kWh energije.<ref>https://www.hugedomains.com/domain_profile.cfm?d=energiprojekt&e=com {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170424174744/https://www.hugedomains.com/domain_profile.cfm?d=energiprojekt&e=com |date=2017-04-24 }} Energiprojekt LTD – Biomass power plant, Steam pow. Energiprojekt.com. Pridobljeno 3. februarja 2010.</ref> ==Sestavni deli in oprema parnega stroja== Parni stroj ima dva osnovna sklopa: parni kotel in parni stroj v ožjem smislu. Stacionarni parni stroji v zgradbah imajo lahko parni kotel ločen od stroja. Prenosni ali prevozni parni stroji, na primer na parnih lokomotivah, imajo oba sklopa skupaj.<ref>Jerome, Harry (1934). ''Mechanization in Industry''. National Bureau of Economic Research (PDF). str. 166–167.</ref> Batni parni stroji imajo običajno litoželezen valj z odprtinama za dotok in izpuh pare, bat, batnico, drog ali gred, vztrajnik in različne vezne elemente. Para se vpihava in izpušča preko enega ali več ventilov. Hitrost se regulira avtomatsko preko centrifugalnega regulatorja ali z ročnim ventilom. Stroji z zunanjim kondenzatorjem se razlikujejo od strojev z izpustom izrabljene pare na prosto. K dodatni opremi spadajo črpalke za napajalno kotlovno vodo in črpalke za vračaje kondenčne vode, pregrevalniki pare, ki dvignejo temperaturo pare nad [[Temperatura|temperaturo]] vrelišča vode, in različni mehanizmi, povezani s kuriščem. Če se kot gorivo uporablja premog, ima kotel lahko verižni ali polžast mehanizem za avtomatsko doziranje [[Premog|premoga]].<ref>Hills 1989, str. 120-140.</ref> ===Viri toplote=== Za segrevanje in uparjanje vode je na razpolago več virov energije. Najpogostejši vir so gorljive snovi ([[Les|drva]], premog, [[koks]]), ki s [[Kisik|kisikom]] iz [[Zrak|zraka]] zgorijo v zaprtem kurišču. V nekaterih primerih je vir toplote lahko jedrska, geotermalna in sončna energija ali odpadna energija motorjev z notranjim zgorevanjem in industrijskih procesov. V izjemnih primerih, na primer modelih ali igračah, je vir energije lahko tudi [[elektrika]]. ===Kotli=== [[Slika:Dampfkessel für eine Stationärdampfmaschine im Textilmuseum Bocholt.jpg|thumb|right|250px|Industrijski parni kotel za stacionarni parni stroj]] Kotli so sestavljeni iz tlačne posode, v katerih se segreva in uparja voda, in mehanizma za prenos toplote z goriva na vodo.<ref>Hills 1989, str. 248.</ref> Toplota se na vodo najpogosteje prenaša na dva načina: * v vodocevnem kotlu teče voda po ceveh, ki jih obdajajo vroči plini; * v plamenocevnem kotlu je v vodo potopljena ena ali več cevi, po kateri potujejo vroči plini. Za proizvodnjo visokotlačne pare, na primer na lokomotivah, so se sprva uporabljali večinoma plamenocevni kotli, potem pa so jih v poznem 19. stoletju za pogon plovil in velike stacionarne parne stroje v veliki meri zamenjali bolj gospodarni vodocevni kotli. Mnogo kotlov ima vgrajene pregrevalnike pare, ki mokro paro segrejejo in jo pretvorijo v pregreto paro. Pregrevanje preprečuje kondenzacijo pare in znatno poveča izkoristek stroja.<ref name=ref11>''DOE – Fossil Energy: How Turbine Power Plants Work''. Fossil.energy.gov. Arhivirano iz izvirnika 12. avgusta 2011. Pridobljeno 25. eptembra 2011.</ref> ===Motor=== Parni stroj z batom, turbino ali kakšno drugo podobno napravo opravlja delo s paro z visoko temperaturo in tlakom in izpušča paro z nižjo temperaturo in nižjim tlakom. V mehansko delo poskuša pretvoriti čim večji del temperaturne in tlačne razlike. Motor se povsem upravičeno imenuje parni stroj, čeprav deluje tudi na stisnjen zrak ali kakšen drug plin. ===Ponor toplote=== V vseh toplotnih strojih se večina vložene energije izpušča v okolje kot odpadna toplota z relativno nizko temperaturo.<ref name=ref52>''Cooling System Retrofit Costs''. EPA Workshop on Cooling Water Intake Technologies, John Maulbetsch, Maulbetsch Consulting, maj 2003.</ref> Najenostavnejši ponor je izpust izrabljene pare v okolje. Takšen izpust se pogosto uporablja na parnih lokomotivah, na katerih se para izpušča v dimnik, s čimer se poveča vlek zraka skozi kurišče in s tem moč stroja, celoten izkoristek pa se zmanjša. Odpadna toplota se včasih izkorišča kot taka. V takih primerih je celoten izkoristek vložene energije lahko zelo visok. Toplarne, ki odpadno toploto izkoriščajo na primer za komunalno ogrevanje, lahko dosežejo izkoristek preko 80%.<ref name=ref52/> Če se odpadna toplota ne izkorišča kot taka, se kot ponor toplote uporabljajo površinski kondenzatorji, pogosto kot hladilni stolpi, ki za hlajenje uporabljajo morsko, rečno ali jezersko vodo. Kondenzirana para se kot vroča voda vrača v parni kotel, hladilna voda pa na mesto odvzema. V krajih s pomanjkanjem ali visoko ceno hladilne vode se uporabljajo vodni stolpi, podobni avtomobilskim hladilnikom. Odpadna toplota se lahko porabi tudi v odprtih vodnih stolpih, v katerih nekaj hladilne vode izpari v zrak. Vodni stolpi porabijo manj hladilne vode kot kondenzatorji. Termoeklektrarna na premog z močjo 700 MW porabi v vodnih stolpih približno 3600 m³ vode na uro, v zaprtih kondenzatorjih pa bi je porabila približno dvajset krat več.<ref>Thomas J. Feeley, III, Lindsay Green, James T. Murphy, Jeffrey Hoffmann, Barbara A. Carney (2005). ''Department of Energy/Office of Fossil Energy’s Power Plant Water Management R&D Program''. U.S. Department of Energy, julij 2005.</ref><ref>Hunter 1985, str. 341–343.</ref> Voda iz vodnih stolpov se ne sme vračati na mesto, kjer je bila odvzeta, hladilna voda iz zaprtih kondenzatorjev pa se lahko vrača. ===Vodna črpalka=== [[Slika:Boiler Feed Injector Diagram.svg|thumb|right|250px|Injektor s curkom pare ustvari podtlak, ki posesa vodo in jo vbrizga v parni kotel; injektorji niso najbolj učinkoviti, vendar dovolj enostavni, da so bili primerni za parne lokomotive ]] Večina parnih strojev ima vodno črpalko za recikliranje ali dolivanje vode v kotel, tako da lahko teče neprekinjeno. Hišni in industrijski kotli pogosto uporabljajo večstopenjske centrifugalne črpalke, lahko tudi drugačne. Za nizkotlačne kotle se uporablja tudi injektor, ki za pogon rabi curek pare, ki jo dobi iz kotla. Injektorji so postali priljubljeni v 1850. letih, vendar se niso uporabljali prav dolgo, razen na parnih lokomotivah.<ref>Hunter, Louis C.; Bryant, Lynwood (1991). ''A History of Industrial Power in the United States, 1730–1930'', Vol. 3: The Transmission of Power. Cambridge, Massachusetts, London: MIT Press. str. 123. ISBN 0-262-08198-9</ref> ===Nadziranje in krmiljenje=== [[Slika:Steam indicator (Steam and the Steam Engine - Land and Marine, 1875).jpg|thumb|right|200px| Richardov parni indikator iz leta 1875]] Skoraj vsi parni stroji so bili zaradi varnosti opremljeni z mehanizmi, ki so kazali stanje v kotlu. Mednje sta spadala [[manometer]] in stekleno okence za opazovanje nivoja vode. Večina stacionarnih in mobilnih parnih strojev je imela tudi [[centrifugalni regulator]] hitrosti, ki je deloval brez posegov strojnika. Najbolj uporaben instrument za analiziranje delovanja parnih strojev je bil indikator parnega stroja. Prve indikatorje so začeli uporabljati leta 1851.<ref>Walter, John (2008). ''The Engine Indicator'' (PDF). str. xxv–xxvi.</ref> Najuspešnejšega je za visokotlačne stroje razvil izumitelj Charles Richard in ga razstavil na Londonski razstavi leta 1862.<ref name=ref28/> Indikator je na papirju beležil tlak v valju med delovnim ciklom, iz katerega je bilo moč odkriti različne težave in izračunati trenutno moč stroja.<ref>Bennett, S. (1979). ''A History of Control Engineering 1800-1930''. London: Peter Peregrinus Ltd. ISBN 0-86341-047-2.</ref> Indikator so rutinsko uporabljali inženirji, strojniki in varnostni inšpektorji. Uporaben je bil tudi za motorje z notranjim zgorevanjem. ===Centrifugalni regulator=== [[Slika:Boulton and Watt centrifugal governor-MJ.jpg|thumb|right| 200px| Centrifugalni regulator; Boulton & Watt engine, 1788]] Centrifugalni regulator je James Watt vgradil v parni stroj leta 1788, ko ga je njegov partner Boulton opazil v opremi enega od mlinov žita.<ref>Bennett 1979</ref> Z njim se ni dalo vzdrževati stalne hitrosti, ker je bila odvisna od obremenitve. Regulator je lahko uravnaval samo majhne razlike, ki so nastale na primer zaradi nihanj tlaka v parnem kotlu. Regulator je ob vsaki spremembi hitrosti zanihal, zato ni bil primeren za operacije, ki so zahtevale konstantno hitrost, na primer predenje bombaža.<ref> Mohan Sen. Basic Mechanical Engineering, str. 266.</ref> Sčasoma se je dodelal in se je proti koncu 19. stoletja že dobro odzival na spremembe obremenitve in dobro vzdrževal konstantno hitrost. ==Vrste strojev== ===Enostavni stroj=== Enostavni parni stroj je stroj, v katerem proces poteka samo na eni strani bata, ne glede na to, koliko valjev ima.<ref name="#1">Hunter 1985, str. 445.</ref> Izrabljena para se spušča v ozračje ali v kondenzator. Proces vpihavanja pare je [[adiabatni proces|adiabatna ekspanzija]]. Ker se v tem koraku v sistem ne dovede niti odvede nobene energije, se para in valj ohladita, ohlajanje in segrevanje v vsakem ciklu pa zmanjšuje učinkovitost stroja.<ref name="reg61">John van Riemsdijk (1994).Compound Locomotives. Penrhyn, UK: Atlantic Transport Publishers. str. 2–3.ISBN 0-906899-61-3.</ref> Ker se je učinkovitost stroja poskušala povečati z večjim hodom bata, se je s tem povečala tudi ogrevana/ohlajana površino valja in s tem toplotne izgube. ===Dvostopenjski ali sestavljeni stroj=== Način, kako zmanjšati toplotne izgube v zelo dolgem valju, je leta 1804 izumil britanski inženir Arthur Woolf in leta 1805 patentiral ''Wolfov visokotlačni sestavljeni parni stroj''. V tem stroju je primarna para vstopala v visokotlačni valj in iz njega v nizkotlačni valj. Proces, ki se je pred tem dogajal v enem dolgem valju, se je zdaj dogajal v dveh krajših. Toplotne izgube so se s tem zmanjšale, učinkovitost stroja pa temu primerno povečala. Zmanjšalo se je tudi nihanje [[navor]]a in stroj je tekel bolj enakomerno.<ref name=ref22/> Nizkotlačni valj je moral imeti zaradi nižjega tlaka pare temu primerno večjo prostornino. Ker je bil hod batov v obeh valjih enak, je moral drugi valj imeti ustrezno večji premer.<ref name=ref22/> Najpogostejši so bili stroji z dvema valjema. Druga stopnja je lahko imela namesto enega velikega valja dva manjša vzporedno povezana valja. Motor s tremi valji je imel približno enake premere valjev in ga je bilo laže uravnovesiti.<ref name=ref22/> Stroji z dvema valjema so lahko bili [[Slika:Boxerengineanimation.gif|thumb|250px|Delovanje protibatnega motorja]] * vrstni, v katerih sta bila valja eden ob drugem, * tandemski ali [[Protibatni motor|protibatni]], v katerih sa se stikala konca valjev in sta imela skupen vezni drog, * kotni, v katerih sta bila valja postavljena v obliki črke V; kot med njima je bil običajno 90° in sta imela skupno pogonsko gred. V dvostopenjskih strojih, vgrajenih na lokomotivah, sta imela bata fazni zamik 90°. Če je imela lokomotiva dva parna stroja, je bil fazni zamik na posameznem stroju nastavljen na 180°, med strojema pa na 90°, tako da sta delovala kot štiritaktni motor. V trostopenjskih strojih je bil fazni zamik med prvim batom in drugima dvema običajno 135°, v nekaterih primerih pa 120°. V industriji so bili dvostopenjski stroji dokaj pogosti, v cestnih vozilih in plovilih pa po letu 1880 skoraj izključni. Na lokomotivah niso bili najbolj priljubljeni, ker so se zdeli prezapleteni. Razlog za takšno mnenje, zlasti v Veliki Britaniji, so bili predvsem ostri vremenski pogoji, v katerih so delovale lokomotive, in omejen prostor. V drugih državah so bili bolj priljubljeni, vendar niso nikoli prevladovali.<ref>Brooks, John. ''Dreadnought Gunnery at the Battle of Jutland'', str. 14.</ref> ===Večstopenjski stroj=== [[Slika:Triple expansion engine animation.gif|thumb|250px|Delovanje tristopenjskega parnega stroja s faznim zamikom 120°]] Logično nadaljevanje dvostopenjskega parnega stroja je bilo povečanje njegove učinkovitosti s povečanjem števila valjev. Večstopenjski stroji so imeli tri ali štiri ekspanzijske stopnje oziroma tri ali štiri valje z naraščajočimi premeri. Zasnovani so bili tako, da je vsaka stopnja doprinesla enak delež koristnega dela. Tudi v teh strojih se je lahko valj v nizkotlačni stopnji nadomestil z dvema manjšima. Stroji so bili praviloma vrstni, vendar so bile mogoče tudi drugačne razporeditve. V poznem 19. stoletju se je v nekaterih ladijskih strojih uporabljal Yarrow-Schlick-Tweedyjev uravnovešeni razpored valjev, v katerem je bila zadnja nizkotlačna ekspanzijska stopnja razdeljena na dva valja, vsakega na svojem koncu stroja. Pogonska gred je bila bolj uravnovešena, zato je stroj tekel bolj gladko, hitreje in z manj tresljaji. Takšni stroji so bili priljubljeni zlasti na potniških ladjah za dolge plovbe, dokler jih niso izpodrinile parne turbine. Turbine so zaradi doseganja večje hitrosti že pred prvo svetovno vojno začeli vgrajevati tudi v bojne ladje. Prva med njimi je bila HMS ''Dreadnought'' iz leta 1905. ==Vrste pogonskih enot== ===Enostranski batni stroj=== [[Slika:Box sliding valve.gif|right|250px|thumb|Drsni razvodnik pare: <br>1 - drsnik<br>2 - pogonski drog drsnika<br> 3 - sedež drsnika <br>4 - parni kanal prednje strani bata <br> 5 - parni kanal zadnje strani bata <br> 6 - prostor z visokotlačno paro <br> 7 - izpušni kanal]] [[Slika:Indicator diagram steam admission.svg|thumb|250px|Graf odvisnosti tlaka pare [psi] od položaja bata [% maksimalnega odmika] v dvostranskem parnem stroju; na grafu so prikazani tudi štirje ključni dogodki]] Enostranski batni parni stroj je stroj, v katerem proces poteka samo na eni strani bata, ne glede na to, koliko valjev ima.<ref name="#1"/> V večini takšnih strojev para v vsakem ciklu obrne svojo smer in vstopa in izstopa skozi isto odprtino. Izrabljena para se spušča v ozračje ali kondenzator. V ciklu se zgodijo štirje dogodki: vpihavanje pare, širjenje, izpuh in stiskanje. Dogodke krmili drsni razdelilnik pare ali sistem ventilov, ki sta vgrajena ob valju. Ventile krmili odmična gred ali kakšen drug mehanizem. Najenostavnejši sistem krmiljenja vpiha in izpuha pare daje dogodke s fiksno dolžino in pogosto omogoča vrtenje v samo eno smer. Večina strojev ima povratni mehanizem, ki s skrajšanjem časa izpuha (ali še raje vpiha) prihrani nekaj pare in krmili hitrost in navor stroja. Cikel se v obeh primerih skrajša. Vpihavanje in izpuh pare krmili običajno isti ventil, zato v prekratkem času izpuha valja ne zapusti vsa para in ga zaradi prekomerne kompresije duši. V 1840. in 1850. letih so poskušali problem rešiti z različnimi patentiranimi pogoni ventilov in razvodnikov pare. Slednji ima fiksen ali omejen izpust pare. S kombinacijo obeh se je stanje dokaj približalo idealnemu, vendar na račun povečanega trenja in obrabe. Mehanizem sam je bil precej zapleten.<ref name="ref62">John van Riemsdijk (1994). ''Compound Locomotives''. Penrhyn, UK: Atlantic Transport Publishers. str. 2–3. ISBN 0-906899-61-3.</ref><ref>Carpenter, George W. in drugi (2000). ''La locomotive à vapeur'', angleški prevod, str. 56-72, Camden Miniature Steam Services, UK. ISBN 0-9536523-0-0.</ref> ====Dušenje==== Odprtina za izpuh pare se bičajno zapre malo preden se iz valja iztisne vsa para. V valju zato ostane nekaj izptrošene pare, ki se med vpihavanjem sveže pare stisne in ustvari parno blazino, ki hitro zmanjša hitrost bata in predčasno konča fazo širjenja. Parna blazina preprečuje tlačni in temperaturni šok, ki bi nastal ob nenadnem vnosu visokotlačne pare na začetku naslednjega cikla. Dušenje so kasneje dodelali z različnimi bolj ali manj zapletenimi mehanizmi za krmiljenje ventilov.<ref> Bell, A.M. (1950). ''Locomotives''. London: Virtue and Company. str. 61–63. </ref> ===Enosmerni stroj=== [[Slika:Uniflow steam engine.gif|thumb|250px|Shematski prikaz delovanja enosmernega parnega stroja; vstopne ventile za paro krmili odmična gred nad njima; visokotlačna para je pobarvana z rdečo, nizkotlačna pa z rumeno barvo]] Težave, ki jih je v enostavnem batnem parnem stroju v vsakem ciklu povzročal mrtvi povratni hod bata, so poskušali rešiti z enosmernim parnim strojem. V enostavnem stroju se vstopni del in valj v vsakem ciklu ohladita, zato ju mora sveža para znova ogreti, kar povzroča toplotne izgube. V enosmernem parnem stroju so težavo odpravili tako, da so izpušno odprtino prestavili na sredino valja. Odpiral je je bat na koncu vsakega hoda. Para je zato tekla samo v eno smer. Tovrstni enostopenjski parni stroji so imeli enako moč kot klasični dvostopenjski stroji. Lastnosti strojev z močjo do 1000 konjskih moči so bile primerljive z lastnostmi parnih turbin. Težave je povzročal samo majhen termični ekspanzijski gradient vzdolž valja. ===Parna turbina=== [[Slika:Dampfturbine Laeufer01.jpg|thumb|right|200px|Rotor sodobne parne turbine v termoelektrarni]] Parna turbina je sestavljena iz enega ali več rotorjev (vrteči se diski), pričvrščenih na pogonsko gred, med katerimi so statorji (statični diski), pričvrščeni na ohišje turbine. Na rotorjih so na zunanjem robu letalskim propelerjem podobne lamele, na katere pritiska para in ustvarja vrtenje. Na statorju so podobne, vendar fiksne lamele, ki usmerjajo paro na naslednjo rotorsko stopnjo. Parna turbina se pogosto prazni v vodno hlajen kondenzator, v katerem parni injektor ustvarja podtlak. Stopnje parne turbine so zasnovane tako, da iz tlaka in hitrosti pare izvlečejo največjo možno količino koristnega dela. Ker tlak in hitrost pare z razdaljo padata, je vsak naslednji rotor temu ustrezno večji. Turbine so učinkovite samo pri relativno visokih hitrostih, zato so običajno priključene na reduktor, ki zmanjša hitrost na delovno hitrost na primer ladijskih vijakov. V večini velikih [[Termoelektrarna|termoelektrarn]] so električni [[generator]]ji povezani s turbino brez vmesnega reduktorja. Tipična hitrost turbin je 3000 obr/min v Evropi in 3600 obr/min v ZDA. V [[Jedrska elektrarna|jedrskih elektrarnah]] je hitrost turbin praviloma pol manjša, se pravi 1500 oziroma 1800 obr/min. Ker se turbine lahko vrtijo samo v eno smer, mora biti za spremembo smeri vrtenja v reduktor vgrajen menjalnik. [[Slika:Turbinia At Speed.jpg|thumb|right|250px|''[[Turbinia]]'' – prva ladja na pogon s parno turbino]] Parne turbine v nasprotju s parnimi stroji ne potrebujejo pretvornika [[Premo gibanje|premega gibanja]] v [[Krožno gibanje|krožno gibanje]], zato je obremenitev pogonske gredi bolj enakomerna. Gred se manj obrablja in zahteva manj vzdrževanja kot v primerljivem dvostranskem parnem stroju. Najpomembnejše področje uporabe parnih turbin je proizvodnja električne energije. Leta 1990 se je na ta način proizvedlo 90 % svetovne proizvodnje električne energije.<ref name=ref5/> V zadnjem času je na račun velikih [[Plinska turbina|plinskih turbin]] njihov delež padel na približno 80 %. V jedrskih elektrarnah se za pogon generatorjev uporabljajo skoraj izključno parne turbine. Na ladjah in podmornicah na jedrski pogon lahko parne turbine ženejo neposredno ladijski vijak in pomožni generator ali samo generator. V tem primeru ladijske vijake poganjajo elektromotorji. Za lokomotive je bilo proizvedenih samo nekaj parnih turbin, predvsem zaradi cenejših in enostavnejših dizelskih in električnih motorjev. [[Slika:Oscillating cylinder.svg|thumb|right|200px|Delovanje enostavnega stroja z nihajočim valjem]] ===Parni stroj z nihajočim valjem=== Parni stroj z nihajočim valjem je različek enostavnega batnega parnega stroja, ki ne potrebuje ventilov za vpihavanje in izpuh pare. Namesto ventilov cel motor niha tako, da je v eni legi poravnan z odprtino za vpihavanje pare, v drugi pa z izpuhom. Ti motorji se zaradi preprostosti uporabljajo predvsem na modelih in igračah. Uporabljali so se tudi kot pogonski motorji. Zaradi majhnih dimenzij so bili cenjeni predvsem na ladjah. ===Rotacijski parni stroj=== Parni stroj je lahko zasnovan tudi kot rotacijski motor brez batov, kakršen je na primer [[Wanklov motor]]. V preteklosti je bilo od Jamesa Watta do danes zasnovanih nekaj takšnih strojev. Izdelanih je bilo razmeroma malo, proizvedenih pa še manj. Glavna težava v takšnem motorju je tesnenje rotorjev, ki je posledica obrabe in temperaturnega raztezanja. Motor je zaradi uhajanja pare in majhnega ekspanzijskega prostora zelo neučinkovit. [[Slika:Qt-Flash-Final.gif|thumb|200px|Kvaziturbina QT-AC]] Že v 1840. letih je postalo jasno, da ima zasnova tehnične težave, zato so v tehničem tisku nanjo gledali z nekaj posmeha. Ko je nastopila doba elektrike so spoznali prednosti neposrednega pogona [[Dinamo|dinama]] z rotacijskim motorjem. V 1880. in 1890. letih so motor poskušali ožititi in izdelali nekaj omejeno uspešnih modelov. Ena od predlaganih rešitev brezbatnih parnih motorjev je bila [[kvaziturbina]]. Nekaj rotacijskih parnih strojev je bilo proizvedenih v Hult Brothers Rotary Steam Engine Company v [[Stockholm]]u na [[Švedska|Švedskem]]. Omembe vreden je tudi sferični stroj [[Beauchamp Tower |Beauchampa Towerja]], ki se je na lokomotivah družbe Great Eastern Railway in ladjah Kraljeve mornarice uporabljal za pogon dinamov za razsvetljevanje. Motorje so kasneje zamenjale parne turbine. ===Reakcijski stroj=== ''Aeolipile'' je eden od prikazov delovanja curka vodne pare, vendar nima nobene uporabne vrednosti. V zadnjem času se para v omejenem obsegu uporablja v raketarstvu, predvsem za pogon raketnih avtomobilov. V avtomobilih se visokotlačna posoda napolni z vrelo vodo pod visokim tlakom. Ko se z odpiranjem ventila nekaj vode iztisne skozi potisno šobo, tlak v posodi pade, voda zavre in kot para skozi šobo zapusti posodo in potisne vozilo.<ref>[http://www.tecaeromex.com/ingles/vapori.html ''Steam Rockets''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191124015726/http://www.tecaeromex.com/ingles/vapori.html |date=2019-11-24 }}. Tecaeromax.</ref> ==Termodinamika== [[Slika:Rankine cycle layout.png|thumbnail|250px|Shematski prikaz štirih glavnih naprav v Rankinovem ciklu: <br>1 – črpalka za napajalno vodo<br> 2 – parni kotel <br>3 – turbina ali parni stroj <br> 4 – kondenzator <br> ''Q'' = toplota <br>''W'' = delo<br> večina dovedene toplote se pretvori v odpadno toploto]] [[Termodinamika]] parnega stroja temelji na [[Rankinov cikel|Rankinovem ciklu]], sklopu štirih elementov, ki se običajno uporabljajo za enostavno pretvarjanje toplote v delo. Pretvorba se začne s faznim prehodom vode iz tekočega v plinasto [[agregatno stanje]] in konča s kondenzacijo izpušne pare v tekočo vodo. Toplota za prvo fazno spremembo se dovaja od zunaj. Nekaj dovedene toplote se pretvori v delo, ostali del pa se odstrani v kondenzatorju. Rankinov cikel se uporablja za skoraj vse oblike pretvorbe toplote v mehansko delo. Ime je dobil po škotskem polihistorju [[William John Macquorn Rankine|Williamu Johnu Macquornu Rankinu]]. V učinkovitih parnih turbinah graf [[temperatura]]-[[entropija]] (TS) zelo spominja na [[Carnotova krožna sprememba|Carnotov krožni proces]], zato se Rankinov cikel včasih omenja tudi kot praktični Carnotov cikel. Glavna razlika med njima je v tem, da sta v Rankinovem ciklu dovajanje toplote (v parnem kotlu) in odvzemanje toplote (v kondenzatorju) [[Izobarna sprememba|izobarna procesa]], se pravi da potekata pri stalnem [[tlak]]u, v teoretičnem Carnotovem ciklu pa [[Izotermni proces|izotermna procesa]], se pravi da potekata pri stalni [[Temperatura|temperaturi]]. Delovna tekočina v Rankinovem ciklu lahko kroži, se pravi da se kondenzat vrača v parni kotel, ali pa ne, se pravi da se izčrpana para izpušča v ozračje, kotel pa se napaja s svežo tekočino. Delovna tekočina je zaradi nestrupenosti, nereaktivnosti, dostopnosti, nizke cene in svojih [[Lastnosti vode|termodinamskih lastnosti]] praviloma [[voda]]. V živosrebrovi parni turbini je delovna tekočina [[živo srebro]]. V binarnem ciklu se lahko uporabljajo tudi [[ogljikovodik]]i, na primer [[Izobutan|izobutan]]. Parni stroj je veliko prispeval k razvoju termodinamike, čeprav ni temeljil na poznavanju termodinamike, ampak na poznavanju lastnosti toplote in pare. Razvoj in uvedba zunanjega kondenzatorja sta temejila na meritvah, ki jih je na modelu opravil James Watt. Watt je neodvisno od drugih odkril latentno toploto in potrdil odkritje [[Joseph Black|Josepha Blacka]], ki je bil tudi Wattov svetovalec pri opravljanju poskusov. Watt je ugotovil tudi to, da je [[vrelišče]] vode odvisno od tlaka, sicer pa so bile izboljšave na stroju bolj mehanske narave.<ref name=ref18/> Termodinamski koncept Rankinovega cikla je dal inženirjem znanje, potrebno za izračun učinkovitosti procesov, in omogočil razvoj visokotlačnih in visokotemperaturnih kotlov in parne turbine. ==Učinkovitost== Učinkovitost oziroma izkoristek stroja je razmerje med proizvedenim koristnim delom in energijo, vloženo z gorivom. Zgodovinsko merilo energijske učinkovitosti parnega stroja je bila njegova storilnost. Koncept storilnosti je uvedel že Watt za ponazoritev, koliko bolj učinkovit je njegov stroj v primerjavi z Newcomenovim. Storilnost je izrazil s [[Čevelj (dolžinska mera)|čevelj]]-[[Funt (mera)|funti]] ( lbf•ft) dela, ki ga je dal mernik (94 funtov, kar je približno 42,3 kg) premoga. Najboljši Newcomenovi modeli so imeli storilnost okoli 7 milijonov lbf•ft, bolj verjetno samo 5 milijonov lbf•ft. Prvi Wattovi nizkotlačni stroji so dosegli storilnost do 25 milijonov lbf•ft, v povprečju pa približno 17 milijonov lbf•ft. V povprečju so bili približno trikrat boljši od Newcomenovih. Prvi Wattovi stroji z visokotlačno paro so dosegali stotrilnost do 65 milijonov lbf•ft.<ref>John Enys. ''Remarks on the Duty of the Steam Engines employed in the Mines of Cornwall at different periods''. Transactions of the Institution of Civil Engineers '''3''' (14. januar 1840): 457.</ref> Noben toplotni stroj je more biti bolj učinkovit od Carnotovega cikla, v katerem se je toplota prenesla iz visokotemperaturnega zalogovnika v zalogovnik z nižjo temperaturo, izkoristek pa je odvisen samo od razlike temperatur. Za večji izkoristek bi morali parni stroji obratovati pri najvišji možni temperaturi pare (pregreta para) in odpadno energijo oddajati pri najnižji možni temperaturi. Izkoristek Rankinovega cikla običajno omejuje delovna tekočina. Če se s povečanjem tlaka ne more doseči nadkritičnih pogojev (pregrevanje), je temperaturno območje delovanja omejeno na dokaj majhno območje temperatur. V parnih turbinah je temperatura vstopne pare zaradi hladnega tečenja nerjavnega jekla običajno 565 °C, temperatura kondenzacija pa okoli 30 °C. V tem primeru je teoretični Carnotov izkoristek okoli 63% v primerjavi z 42% v običajnih termoelektrarne na premog. Ena od osnovnih prednosti Rankinovega cikla pred drugimi procesi je, da je za pogon črpalk potrebno relativno malo dela. Za črpanje kondenzata v sistemu s parno turbino porabijo črpalke samo 1-3% moči parne turbine. Del te koristi se izgubi na račun nizke temperature kondenzata, ki ga je treba ponovno segreti na delovno temperaturo. Plinske turbine delujejo pri temperaturi okrog 1500 °C, njihov izkoristek pa je kljub temu primerljiv z izkoristkom velikih sodobnih parnih turbin. Parni stroj, ki odpadno paro izpušča v ozračje, ima v praksi izkoristek 1-10%. Izkoristek se močno poveča s kondenzatorjem, večstopenjsko ekspanzijo in pregreto paro, zgodovinsko na 10-20%, zelo redko tudi nekoliko več. Velike sodobne termocentrale z močjo nekaj megawatov proizvedene električne energije imajo izkoristke malo več kot 40%. V izjemnih primerih se izkoristek približuje 50% vložene toplotne energije.<ref>Power Engineering and PEI Magazines: Daily coverage of electric power generation technology, fuels, transmission, equipment, coal power plants, renewable energy sources, emission control, more – Power-Gen Worldwide. Pepei.pennnet.com. Pridobljeno 3. februarja 2010.</ref> ==Varnost== Parni stroji imajo v svojem sklopu parne kotle in druge elemente, ki imajo značilnosti tlačnih posod in zato veliko [[Potencialna energija|potencialno energijo]]. Uhajanje pare in eksplozije parnih kotlov so v preteklosti povzročile veliko človeških žrtev. Četudi za zagotavljanje varnosti obstajajo različni standardi in zakonodaja, ki predpisujejo način preskušanja in vzdrževanja tlačnih naprav in usposabljanja strojevodij in kurjačev, ki so v različnih državah lahko različni, se glavna skrb glede varnosti posveča predvsem izdelavi, pravilnemu obratovanju in rednemu certificiranju naprav. Med najpogostejše vzroke nezgod spadajo: * previsok tlak v kotlu * premajhna količina vode v kotlu, ki povzroči pregrevanje kotla * odlaganje vsedlin in kotlovca, ki povzročata lokalno pregrevanje, zlasti v rečnih plovilih, ki uporabljajo umazano rečno napajalno vodo * napačna zasnova kotla in neustrezno vzdrževanje * uhajanje pare iz kotla ali cevovodov, ki povzročajo opekline. Parni stroji imajo pogosto dva neodvisna mehanizma, ki preprečujeta, da tlak v sistemu ne preseže kritične vrednosti. Enega od njih lahko nastavlja uporabnik, drugi pa je končni varnostni [[ventil]]. Slednji je praviloma vgrajen na vrhu kotla in je sestavljen iz vzvoda in uteži, ki zapira bat ventila. Ventil so sprva lahko nastavljali strojevodje, ki so želeli doseči čim večjo moč stroja in lahko prekomerno povečali tlak v kotlu. Zaradi velikega števila eksplozij kotlov so zdaj ventili tovarniško nastavljeni in zaplombirani. V kroni kurišča so lahko nameščene [[Svinec|svinčene]] taljive varovalke. Če gladina vode v kotlu pade, se temperatura vrha kurišča znatno poveča, varovalka se stali in para uide v kurišče in zaduši [[ogenj]]. Ogenj do konca pogasi kurjač. Takšne varovalke so učinkovite samo pri najmanjših kotlih, ker ima izhajanje pare malo vpliva na dušenje ognja. Varovalke so praviloma tudi premajhne, da bi dovolj znižale tlak pare v kotlu. Če bi bile prevelike, bi bilo izhajanje pare preveliko in bi kot tako ogrozilo varnost strojevodij. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo|last=Crump|first=Thomas|title=A Brief History of the Age of Steam: From the First Engine to the Boats and Railways|url=https://archive.org/details/briefhistoryofag0000crum|year=2007}} * {{navedi knjigo|last=Hills|first=Richard L.|title=Power from Steam: A history of the stationary steam engine|url=https://archive.org/details/powerfromsteamhi0000hill|publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1989 |isbn=0 521 34356 9}} * {{navedi knjigo |title=A History of Industrial Power in the United States, 1730–1930, Vol. 2: Steam Power |last1=Hunter |first1= Louis C.|year=1985 | publisher =University Press of Virginia|location= Charolttesville}}<!--Possibly the most comprehensive work on steam power--> * {{navedi knjigo|last=Marsden|first=Ben|title=Watt's Perfect Engine: Steam and the Age of Invention|year=2004|publisher=Columbia University Press}} * Robinson, Eric H. [http://www.jstor.org/stable/2116960 ''The Early Diffusion of Steam Power''] Journal of Economic History Vol. 34, No. 1, (marec 1974), str.&nbsp;91–107 * Rose, Joshua. ''Modern Steam Engines'' (1887, ponatis 2003) * Stuart, Robert, [https://books.google.com/books?id=J_sJAAAAIAAJ&printsec=frontcover ''A Descriptive History of the Steam Engine''] (London: J. Knight and H. Lacey, 1824.) * Van Riemsdijk, J. T. ''Pictorial History of Steam Power'' (1980). == Glej tudi == {{Wikislovar|parni stroj|Parni stroj}} * [[Ivan Ivanovič Polzunov]] * [[Parna turbina]] == Zunanje povezave == *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Steam engines|Parni stroji}} *Časopis fizikov Presek [http://www.presek.si/23/1252-Strnad.pdf o parnem stroju] (1995/96) {{Batni motorji}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Parni stroji| ]] [[Kategorija:Pogonski stroji]] qwdgr5eny32n4k5qkbujqgotmg21vpl 0 37193 6660388 6654927 2026-04-16T15:40:14Z ~2026-23471-76 258351 6660388 wikitext text/x-wiki {{ležeč naslov}} {{Infopolje Knjiga | name = Zločin in kazen | title_orig = Преступление и наказание | translator = [[Vladimir Levstik]] in [[Marjan Poljanec]] | image = [[Slika:Konstantinov.jpg|250px]] | image_caption = Naslovnica ruske izdaje iz leta 1952 | author = [[Fjodor M. Dostojevski]] | illustrator = | cover_artist = | country = Rusija | language = [[ruščina]] | series = | subject = | genre = [[psihološki roman]] | publisher = ''[[Ruski vestnik]]'' (''Русский вестник'') | release_date = [[1866]] | media_type = tisk (trda in mehka vezava) | isbn = 86-11-16453-9 | oclc = 608631765 | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 548609 | predmetne-oznake = | udk = 882-311.2 | pages = 527 }} '''''Zločin in kazen''''' ([[ruščina|rusko]] ''Преступление и наказание'') je [[psihološki roman|psihološki]] [[roman]] [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega]], ki obravnava predvsem subjektivna razmišljanja glavnega junaka Raskolnikova o življenju, zlasti pa upravičenost [[zločin]]a. Ta je prvi v nizu romanov, v katerih se Dostojevski loteva večnih vprašanj o [[bog]]u, [[ljubezen|ljubezni]], [[morala|morali]], zlu, trpljenju, odrešenju in [[človek]]ovi [[svoboda|svobodi]]. Osrednja tema je nemotiviran umor, toda slog Dostojevskega zgodbo pretvori v napeto [[detektiv]]sko pripoved. Kljub temu da je zgodba zelo navezana na [[Sankt-Peterburg]] v 60. letih 19. stoletja, so vprašanja, ki jih postavlja, aktualna v vseh časih. Roman Zločin in kazen je izšel v 12 številkah leta 1866 v [[časopis]]u ''Ruski vestnik''. Skupaj s [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojevim]] romanom ''[[Vojna in mir]]'' je to najbolj znan ruski roman v svetu. Roman je v slovenščino prevedel [[Vladimir Levstik]] leta 1908. Avtor najnovejšega slovenskega prevoda je [[Marjan Poljanec]], založba [[Mladinska knjiga]], [[Ljubljana]] 1997, 2005. == Vsebina == Revni študent Rodion (Rodja) Romanovič Raskolnikov zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj, in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno. Tak zločin je upravičen, če je v prid celotni družbi. Raskolnikov na podlagi te teorije zagreši umor oderuške starke Aljone Ivanovne, v afektu pa ubije tudi njeno sestro Lizaveto, ki ga preseneti na kraju zločina. Z umorom si hoče dokazati, da spada med tiste posameznike, ki lahko spreminjajo svet. Za vzor si vzame [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Umor se mu sicer posreči, vendar ga pozneje začne prevzemati občutek krivde. Izpove se prostitutki Sonji Marmeladovi, v katero se tudi zaljubi. Po nekaj pogovorih z njo se odloči, da zločin prizna [[policija|policiji]]. Kaznujejo ga s prisilnim delom v [[Sibirija|Sibiriji]], kar pa za Raskolnikova ni najhuje; najhujše je spoznanje, da je tudi on nič več kakor uš. Roman se na nek način vseeno srečno konča, saj Sonja Raskolnikovu sledi v Sibirijo. Tam dolgo ostane zakrknjen in zamorjen, a se nekega jutra ob reki prebudi in odloči zaživeti novo življenje s Sonjo potem, ko bo prestal kazen. == Razlaga == Roman sloni na idejni podlagi Dostojevskega o posameznikih, ki so dovolj notranje močni, imajo dobro razvit čut za moralo in lahko oblikujejo svet po svoje; postanejo nekakšni bogovi, ki odločajo o svetu. Znana je izjava Dostojevskega, da bi bilo vse dovoljeno, če ne bi bilo [[Bog]]a. Pozneje je to teorijo zagovarjal tudi [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], napačno pa so jo interpretirali in izrabili tudi [[nacist]]i. V vseh delih Dostojevskega je prisoten [[eksistencializem]]. Vedno pa se rešitev nagiba k [[vera|veri]] in priznanju boga. [[Slika:Zlocin-in-kazen.jpg|thumb|right||Naslovnica slovenske izdaje iz leta 2005, prevod Marjan Poljanec]] V romanu nastopa veliko oseb, ki zelo natančno prikazujejo tedanje rusko prebivalstvo. Imena imajo tudi simbolni pomen. Spodaj je orisanih nekaj glavnih oseb: * '''Rodion Romanovič Raskolnikov''' (Rodka, Rodja) – notranje razdvojen (pozitivni pol Sonja, negativni Svidrigajlov). * '''Sofja Semjonovna Marmeladova''' (Sonječka, Sonja) – zaradi hude revščine prisiljena v prostitucijo, vendar se je razvrat sploh ne dotakne; ohranja izrazito vero v boga; v romanu deluje pasivno odrešujoče, saj zelo pomaga pri Raskolnikovi rehabilitaciji, vendar brez vsiljevanja, le s svojim zgledom. * '''Avdotja Romanovna Raskolnikova''' (Dunječka, Dunja) – Raskolnikova inteligentna sestra, ki se je za dobrobit brata celo pripravljena poročiti z Lužinom, ki ga sploh ne mara; svoj pogum dokaže, ko se Svidrigajlovu upre s samokresom. * '''Arkadij Ivanovič Svidrigajlov''' – hedonističen, senzualističen, negativni izraz Raskolnikove teorije, vzbuja strah pri večini oseb v romanu, ne čuti nikakršne krivde za več zločinov (npr. posilstvo petnajstletnega nemega dekleta in njen posledični samomor); spozna pa, da brez Dunje (ljubezni) ne more živeti, in naredi samomor. * '''Dimitrij Prokofijevič Razumihin''' – najbolj pozitivna oseba v romanu, prijatelj Raskolnikova; posebej skrbi za Raskolnikovo mater in Dunjo, v katero je zaljubljen; zelo ga skrbi za prijateljevo zdravstveno stanje in mu vedno stoji ob strani ne glede na nehvaležnost, ki mu jo pogosto izkazuje Raskolnikov. * '''Porfirij Petrovič''' – preiskovalni sodnik, ki ves čas sumi Raskolnikova, četudi proti njemu nima dokazov; izkoristi psihologijo in večkrat se mu Raskolnikov skoraj izda; na koncu pa mu da možnost, da se sam prijavi in si s tem olajša okoliščine; v Raskolnikovu vidi velik intelektualni potencial v korist Rusije, vendar spozna, da so njegove ideje preveč radikalne. Simbolni pomen imen: * Raskolnikov – razklanost * Marmeladov – marmelada * Razumihin – razum * Lužin – luža * Svidrigajlov – litovski princ * Zamjotov – zaznati Simbolna pa so še nekatera števila, predmeti (Lizavetina Sveto pismo in križ) in [[Peterburg]], ki je alegorija za Raskolnikovo duševno stanje (zmedeno, revno, bolno, zatohlo itd.). Roman je bil v šolskem letu 2005/2006 predviden za splošno [[matura|maturo]]. == Izdaje == * Slovenska izdaja romana iz leta 1908 {{COBISS|ID=548609}} * Slovenska izdaja romana iz leta 2002 {{COBISS|ID=3213118}} == Glej tudi == * [[seznam ruskih romanov]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} == Zunanje povezave == * [http://www.imdb.com/find?s=all&q=crime+and+punishment&x=0&y=0 Filmske priredbe ] * [http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=252 Gledališka uprizoritev - SMG Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090505163326/http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=252 |date=2009-05-05 }} * [http://www.sigledal.org/rep/single/30 Gledališka uprizoritev - SNG Drama Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090406033340/http://sigledal.org/rep/single/30 |date=2009-04-06 }} * [https://hudournik.com/arhiv/zlocin/index.html Celotna interpretacija in predstavitev romana (Projekt spletna stran ''Zločin in Kazen'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190125020504/https://hudournik.com/arhiv/zlocin/index.html |date=2019-01-25 }} * [http://ilibrary.ru/text/69/p.1/ Celotno besedilo v ruščini] * [http://www.gutenberg.org/etext/2554 Roman v angleškem prevodu, Projekt Gutenberg] * [http://books.google.co.uk/books?id=IrHjzGpSiq4C&printsec=frontcover&dq=Crime+and+punishment&as_brr=3#PPA1,M1 Google Books - Celotno besedilo v angleškem jeziku] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1866]] [[Kategorija:Dela Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega]] [[Kategorija:Besedila, izbrana za maturitetni esej pri slovenščini]] cl2i4cxdkiuotwe5psvp4bftasdb0q7 0 37408 6660629 6481514 2026-04-17T06:26:38Z ~2026-23464-70 258373 6660629 wikitext text/x-wiki {{rock}} '''Rock''' ali '''rók''' (izvirno {{jezik-en|Rock and roll}} oziroma ''rock 'n' roll'') [rók] je razširjena [[glasbena zvrst]] v popularni glasbi, običajno uporablja [[vokal]], (električne) [[kitara|kitare]] in močno poudarjen [[ritem]]. Rock je nastal v [[Združene države Amerike|ZDA]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razširil se je po vsem svetu, danes poznamo veliko zvrsti rocka. V veliko podzvrsteh so pogosto uporabljeni tudi [[instrumenti s tipkami]], npr. [[klavir]] in [[sintetizator]]. [[Pihala]] in [[trobila]] so bila bolj razširjena ob nastanku rocka, danes pa so v glavnem zanemarjena, z izjemo [[saksofon]]a, ki se počasi uveljavlja.bok Sam izraz ''rock and roll'' se včasih nanaša na začetna obdobja [[1950.|50-tih]] in [[1960.|60-tih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]], kasneje pa je bolj običajen krajši izraz ''rock''. Z »britansko invazijo« se je ponovno razširil v ZDA in povsod po svetu in je pomembno vplival na družbene spremembe. == Začetki == Rock 'n' roll je mešanica glasbe različnih kultur, kar je tudi glavni razlog za njegovo popularnost in razširjenost. Z močnimi primesmi [[Ritem in blues|ritma in bluza]] se je iz [[Združene države Amerike|ZDA]] v zgodnjih [[1950.|petdesetih]] razširil po vsem svetu. [[Afroameričani|Afro-ameriški]] glasbeniki, kot so [[Chuck Berry]], [[Little Richard]], [[Bo Diddley]] in [[Fats Domino]] so igrali predvsem afroameriškemu občinstvu. Medtem ko so bili ti zgodnji rokerji neizpostavljeni rasizmu, so bile lokalne oblasti in plesne dvorane rasno ločene. V srednjih [[1950.|petdesetih]] je Bob Manson Diddley med prvimi začel sodelovati z velikimi založbami. Skupaj so po ZDA in Veliki Britaniji nastopale zvezde, ki so priljubljene še danes: [[Elvis Presley]], [[Bill Haley and the Comets]], [[Buddy Holly]], [[Ritchie Valens]], [[The Big Bopper]], [[Jerry Lee Lewis]] in [[Johnny Cash]]. Nastalo je veliko priredb uspešnic, kot je npr. ''Tutti Frutti'' [[Little Richard]]a, vendar legende niso ostale pozabljene. Iz ritma in bluza se je razvil [[britanski rock]]. Sprva v čast skupini [[Buddy Holly and the Crickets]] imenovani ''The Fabulous Silver Beatles'', so pozneje [[The Beatles]] postali najvplivnejša in najbolj prodajana skupina na svetu. === Surf glasba === {{glavni|surf rock}} [[Rockabilly]] je vplival na instrumentalno surf glasbo z zahodne obale ZDA, ki je bila zgodnja tekmica rock 'n' rolla. Zvrst, ki jo je razvila skupina [[Dick Dale and The Surfaris]], je bila zaznamovana s hitrejšim tempom, inovativnimi [[tolkala|tolkali]] in [[električna kitara|električnimi kitarami]]. Znana britanska skupina iz tega obdobja je [[The Shadows]], v ZDA pa so z upočasnjenim »kalifornijskim zvokom« in harmoničnimi vokali zasloveli [[The Beach Boys]], [[Mr. Shears and the Wavettes]] in [[Jan and Dean]]. == Britanski rock == [[Slika:The Beatles arrive at JFK Airport.jpg|thumb|right|250px|Najuspešnejša glasbena skupina na svetu — [[The Beatles]]]] {{glavni|britanski rock}} Gibanje [[tradicionalni jazz|tradicionalnega jazza]] je v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prineslo [[blues|bluzovsko]] glasbo. »Rock Island Line«, hit [[Lonnie Donegan|Lonniea Donegana]] iz leta [[1955]], je pomagal, da se je razvila [[skiffle]] glasba, mešanica [[folk]]a in [[jazz]]a. Leta [[1957]] je nastala [[John Lennon|Lennonova]] skiffle skupina [[:en:The_Quarrymen|The Quarry Men]], predhodnica skupine [[The Beatles]]. V Združenem kraljestvu se je tako razvila glavna rock 'n' roll scena. [[Cliff Richard]] je užival slavo prve britanske rock uspešnice »Move It«, s katero je spremenil zvok britanskega rocka. V začetku [[1960.|šestdesetih]] je bila njegova spremljevalna skupina [[The Shadows]] ena od številnih uspešnih instrumentalnih surf skupin. Rock 'n' roll je s klišejskimi baladami postajal dolgočasni pop, toda v klubih in lokalnih plesnih dvoranah so nekatere skupine začele vpeljevati elemente ameriške glasbe, trši rock, na katerega so močno vplivali pionirji [[blues rock]]a, kot npr. [[Alexis Korner]]. Koncem leta [[1962]] so britanske skupine pod vplivom Amerike igrale mešanico [[soul]]a, [[ritem in blues|ritma in bluesa]], na katero se je plesalo [[twist]]. Sprva so le reinterpretirali ameriško glasbo, pozneje pa so v izvirne rockovske kompozicije vpeljali zapletene glasbene zamisli. [[The Beatles]] so pomemben del v glasbi namenili tudi izgledu, poeziji in osebnosti. V sredini leta [[1963]] so [[Rolling Stones]] kot ena izmed mnogih skupin kazale velik vpliv [[blues|bluz]]a, tako kot tudi [[The Yardbirds]] in [[The Animals]], leta [[1964]] pa še [[The Kinks]], ki so jih nasledili [[The Who]], ki so predstavljali novi stil - [[Mod (subkultura)|mod]]. Sčasoma so britanske skupine začele raziskovati [[psihedelični rock|psihedelične]] glasbene vrste, ki so bile v tesni zvezi z [[droge]]raškimi [[subkultura]]mi in halucinogenimi doživetji. Po začetnem uspehu v Veliki Britaniji so [[The Beatles]] leta [[1964]] nadaljevali turnejo v ZDA, čemur je sledila oboževalska blaznost - [[beatlemanija]], posnemali pa so jih tudi drugi bendi, kot so [[The Animals]] in [[The Yardbirds]]. === Garažni rock === {{glavni|garažni rock}} Britanski invaziji je sledil garažni rock, val posnemovalcev, ki so igrali predvsem lokalnemu občinstvu in izdajali poceni plošče. Nekatere najbolj znane skupine so: [[The Sonics]], [[? & the Mysterians]] in [[The Standells]], zanimiv pregled pa ponuja kompilacija ''[[Nuggets: Original Artyfacts from the First Psychedelic Era, 1965-1968|Nuggets]]''. == Razvoj kontrakulture (1963-1974) == [[Slika:Flower-Power Bus.jpg|thumb|left|210px|Hipijevski [[avtobus]], značilen za kontrakulturo Beatnik]] V poznih [[1950.|1950-tih]] je bila ameriška protikultura [[Beatniška generacija|beatnik]] močno povezana s protivojnim gibanjem proti grožnji atomske bombe, še posebej CND (Kampanja za jedrsko razoroževanje) v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]]. Obe sta bili povezani z [[jazz]]om in vse večjo priljubljenostjo [[folk]]a. === [[Bob Dylan]] in [[folk rock]] === Ameriška in britanska folk scena je močno povezana. V obeh državah so bili ljubitelji te glasbe, ki so jim ugajali akustični instrumenti, tradicionalne pesmi in [[blues|bluzovska]] glasba z družbenim sporočilo. Pionir te zvrsti je [[Woody Guthrie]]. V tem gibanju se je s hiti, kot sta »Blowin' in the Wind« in »Masters of War« najbolj uveljavil [[Bob Dylan]] in tako prinesel protestne pesmi k širšemu občinstvu. [[The Byrds]] so s hiti, kot je npr. »Mr. Tambourine Man« omogočili trend folk rocka in stimulirali razvoj [[psihedelični rock|psihedelije]]. [[Neil Young]] je z izvirnimi besedili in žalostnim zvokom [[električna kitara|električne kitare]] ustvaril svojo variacijo folk rocka. Pomembni glasbeniki so še [[Simon & Garfunkel]], [[The Mamas & the Papas]], [[Joni Mitchell]] in [[The Band]]. V Britaniji je skupina [[Fairport Convention]] začela vpeljevati elemente rocka v tradicionalne britanske pesmi, nasledile so jih skupine [[Steeleye Span]], [[Lindisfarne]], [[Pentangle]] in [[Trees]]. V [[Bretanja|Bretanji]] jih je posnemal [[Alan Stivell]]. === Psihedelični rock === {{glavni|psihedelični rock}} Ta glasba je nastajala pod močnim vplivom halucinogenih [[Psihoaktivna droga|drog]], kot sta [[marihuana]] in [[LSD]]. Značilno je, da govori o nadzemeljskih doživetjih, pogosto je depresivna, predvsem pa ni glasba za preprosto zabavo, kot je bilo to značilno za [[rock 'n' roll]]. Najvidnejši predstavniki so: [[13th Floor Elevators]], [[Pink Floyd]], [[The Beatles]], [[Hawkwind]] ... === Progresivni rock === {{glavni|progresivni rock}} Glasba je v tistem času nastajala večinoma po vzorcu kitara-bas kitara-bobni; nekatere skupine so že uporabljale saksofone in klaviature, zdaj pa so skupine kot so [[Pink Floyd]] in [[The Moody Blues]] začele eksperimentirati z novimi instrumenti, vključno s [[pihala|pihali]], [[strunska glasbila|strunskimi glasbili]] in celimi [[orkester|orkestri]]. Veliko skupin je začelo ustvarjati daljše skladbe, iz trominutnih napevov so se razvile od sedem- do štiridesetminutne »simfonije«, iz preprostih tonov so nastale prefinjeni [[akord]]i, ki so bili prej omejeni na [[jazz]] in orkestralno [[pop]] glasbo. Nihanje med [[klasična glasba|klasično glasbo]], jazzom, elektroniko in eksperimentiranjem je rezultiralo v novo zvrst, imenovano progresivni rock (oz. v [[Nemčija|Nemčiji]] ''[[krautrock]]''). Prog rock je lahko živahen in preprost, [[atonalnost|atonalen]] in disonanten, zelo zahteven ali minimalističen, včasih vse to v eni sami pesmi. Včasih ga je celo težko šteti med rock. Najvplivnejši začetniki: [[King Crimson]], [[Caravan]], [[Jethro Tull (glasbena skupina)|Jethro Tull]], [[Genesis (glasbena skupina)|Genesis]], [[Gentle Giant]], [[The Nice]], [[Yes]], [[Gong (glasbena skupina)|Gong]], [[Emerson, Lake & Palmer]], [[Soft Machine]], [[Camel]], [[Can]], [[Rush]], [[Dream Theater]]. === Rojstvo heavy metala === {{glavni|metal}} Drugi val britanskih bendov in glasbenikov je v tem času užival veliko popularnost. Te skupine so bile veliko bolj usmerjene k ameriškemu [[blues|bluz]]u, kot njihovi [[pop]]ovsko usmerjeni predhodniki, toda njihovi nastopi so bili zelo glasni in veličastni. Začetniki te zvrsti so s kitarskimi soloti postali [[Cream]] in [[Led Zeppelin]], kot tudi trši rockerji, kot so [[Deep Purple]] in [[Black Sabbath]]. Prvi heavy metal [[riff]] pa izhaja iz skladbe You Really Got Me ([[Kinks]]). Večina današnjih metalskih skupin jih priznava za svoje vzornike. Izraz »heavy metal« ({{JezikIme|en|''težka kovina''|angleščina|angleško}}) naj bi v časopisu prvič uporabil [[Lester Bangs]], uporabljena pa je bila tudi v refrenu pesmi »Born To Be Wild«, skupine [[Steppenwolf]] (refren »heavy metal thunder«). == Sedemdeseta == === Stadionski rock === {{glavni|stadionski rock}} [[The Beatles]], [[Rolling Stones]] in [[The Who]] so že v šestdesetih nastopali na stadionih in podobnih velikih prizoriščih ogromnim množicam. Naraščajoča priljubljenost [[metal]]a in [[progresivni rock|progresivnega rocka]] je vodila do veličastnih šovov in zelo obiskanih koncertov. Prodajale so se popularne skupine, kot so: [[Journey]], [[Boston (glasbena skupina)|Boston]], [[Styx]] in [[Foreigner]]. Stadionski rock je predhodnik [[power pop]]a, ki se je razvil v naslednjih desetletjih. === Klasični rock in soft rock === Obodbje t. i. soft rocka (angleško ''mehki rock'') je bilo kratko, vendar je iz tistega časa znano veliko popularnih skupin [[The Partridge Family]], [[The Cowsills]] in pevk in pevcev, kot sta [[Neil Diamond]] in [[Barbra Streisand]]. Zanje niso značilne pogoste kitare, pač pa popu sorodne orkestracije. Medtem so bile še danes popularne skupine, kot so [[Queen]], [[Led Zeppelin]], [[Black Sabbath]], [[AC/DC]], [[Aerosmith]], [[ZZ Top]], [[Van Halen]] in [[Rolling Stones]], predvajane le na redkih specializiranih radiih in so bile pionirke [[trdi rock|trdega rocka]]. === Rock preseže meje ZDA in Evrope === V zgodnjih [[1970.|1970-tih]] mehiški pevec [[Rigo Tovar]] eksperimentira s povezovanjem elementov rocka in [[blues|bluz]]a ter ju meša z latinskoameriško glasbo. Bil je pravzaprav eden prvih mehiških glasbenikov, ki so veljali za prave rockerje (spoznati jih je bilo mogoče po dolgih laseh, sončnih očalih, značilnih oblekah in [[tatu]]jih). Začel je uporabljati tudi [[električna kitara|električno kitaro]], [[sintetizator]] in elektronske efekte, ki so bili prej v mehiški glasbi le redko uporabljeni. Na koncertih je igral priredbe pesmi [[Ray Charles|Raya Charlesa]] in [[The Beatles|Beatlov]]. == Osemdeseta == Ob koncu sedemdesetih je v glasbo prišla revolucija v obliki videa. Glasbeni videospoti so postali modna norost. Bili so kot majhni filmi, ki so vsebovali igranje, ples, presenetljiv izgled in včasih teme iz koncertov v živo oz. »live« koncertov. Postali so priložnost umetnikov, da prikažejo svojo glasbo in mnoge pesmi so postale popularne bolj zaradi vizualnih elementov kot zaradi glasbe. Videospoti povzročijo rojstvo glasbene televizijske mreže – [[MTV]] v letu [[:Kategorija:1981 v glasbi|1981]], ki prikazuje glasbene spote 24 ur na dan, 7 dni na teden. Videospoti so bili prikazani tudi na komercialnih televizijah in v mnogih plesnih klubih. Razvilo se je več novih »konkurenčnih« tipov glasbe, med katerimi je najpomembnejši [[rap]]. Večina glasbe iz [[1960.|šestdesetih]] je vsebovala [[folk rock]] in je navdihnila večino uspešnih glasbenikov v [[1980.|osemdesetih]]. Marsikateri glasbenik, ki je začel kariero v šestdesetih je znova dosegel veliko popularnost, tokrat ne samo pri starem občinstvu, ampak tudi pri novem. Kitare in bobne so začeli nadomeščati računalniki in sintetizatorji. Ti novi inštrumenti so vplivali tudi na tradicionalni rock. Na koncertih so glasbeniki mešali živo glasbo s programiranim računalniškim ozadjem. Rock je s svojim idealizmom in internacionalizmom služil številnim dobrodelnim akcijam (npr. [[Live Aid]]). == Današnji rock == Kot že rečeno sta se v osemdesetih v glasbo začela mešati elektronika in video. Toda v [[1990.|devetdesetih]] so se nekateri glasbeniki vračali k svojim koreninam. Najnovejši rockovski slog devetdesetih, ki je pridobil na popularnosti, je bil [[grunge]] ali [[alternativni rock]]. Prvo večjo popularnost je doživel pri skupini [[R.E.M.|R.E.M]]. v poznih osemdesetih. Nastal je s kombiniranjem [[heavy metal|težkometalskih]] kitar s [[folk]]om in [[punk]]om. Osredotočil pa se je na popolnoma čustvene in po navadi depresivne teme. Razvpito podobo je pridobil s skupinama [[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]] in [[Pearl Jam]]. Poleg grungea pa se je pojavil še bolj plesni stil – [[tehno]], sestavljen iz [[disco]] ritmov in digitalnih vzorcev. Soroden mu je [[:en:Smooth_jazz|smooth jazz]], ki kombinira rock, [[soul]], [[:en:Rhythm_and_blues|R 'n' B]] in [[jazz]]. Danes je v velikem razmahu tudi [[emo (glasba)|emo glasba]], ki je nekakšna kombinacija [[hardcore punk]]a, [[punk rock]]a, [[pop punk]]a in [[alternativni rock|alternativnega rocka]]. == Glej tudi == * [[rock opera]] * [[funk rock]] * [[rokovski satanizem]] * [[seznam rock skupin]] ** [[seznam slovenskih rock skupin]] ** [[seznam ameriških rock pevcev]] ** [[seznam finskih rock glasbenikov]] == Zunanje povezave == {{wikislovar|rock|Rock}} * [http://www.willphipps.com/ Rock and Roll Roots mp3 Blog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050906082423/http://www.willphipps.com/ |date=2005-09-06 }} * [http://www.itsaboutrock.com/ It's about Rock - The greatest Rock Songs, Bands & records ever] * [http://www.bandnews.org/genre/Rock/ Rock and Roll News] * [http://home.att.net/~chuckayoub/ Classic Rock Lyrics Page] * [http://www.jerryfielden.com/essays/electromusic.htm The influence of Electronic Music in Rock Music, 1967-76; Keith Emerson, Jimi Hendrix, Pink Floyd and others ] * [http://en.wikipedia.org/wiki/The_Birmingham_Sound The Birmingham Sound] * [http://www.reasontorock.com/ Reason to Rock - Rock Music as Art Form] * [http://bandbuzzer.com/category/Rock Top Rock Bands] * [http://www.rockforums.net/boards/index.php?referid=4 Rock Forums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927062725/http://www.rockforums.net/boards/index.php?referid=4 |date=2011-09-27 }} * [http://www.rantandroll.com/ Rock and Roll Forum] * [http://www.rockreviews.co.uk/ Rock Reviews] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rock glasba]] [[Kategorija:Glasba po zvrsti]] bx5e4m4eg8g09jthdz94pfb6d4fj929 6660631 6660629 2026-04-17T06:27:36Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23464-70|~2026-23464-70]] ([[User talk:~2026-23464-70|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6481514 wikitext text/x-wiki {{rock}} '''Rock''' ali '''rók''' (izvirno {{jezik-en|Rock and roll}} oziroma ''rock 'n' roll'') [rók] je razširjena [[glasbena zvrst]] v popularni glasbi, običajno uporablja [[vokal]], (električne) [[kitara|kitare]] in močno poudarjen [[ritem]]. Rock je nastal v [[Združene države Amerike|ZDA]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razširil se je po vsem svetu, danes poznamo veliko zvrsti rocka. V veliko podzvrsteh so pogosto uporabljeni tudi [[instrumenti s tipkami]], npr. [[klavir]] in [[sintetizator]]. [[Pihala]] in [[trobila]] so bila bolj razširjena ob nastanku rocka, danes pa so v glavnem zanemarjena, z izjemo [[saksofon]]a, ki se počasi uveljavlja. Sam izraz ''rock and roll'' se včasih nanaša na začetna obdobja [[1950.|50-tih]] in [[1960.|60-tih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]], kasneje pa je bolj običajen krajši izraz ''rock''. Z »britansko invazijo« se je ponovno razširil v ZDA in povsod po svetu in je pomembno vplival na družbene spremembe. == Začetki == Rock 'n' roll je mešanica glasbe različnih kultur, kar je tudi glavni razlog za njegovo popularnost in razširjenost. Z močnimi primesmi [[Ritem in blues|ritma in bluza]] se je iz [[Združene države Amerike|ZDA]] v zgodnjih [[1950.|petdesetih]] razširil po vsem svetu. [[Afroameričani|Afro-ameriški]] glasbeniki, kot so [[Chuck Berry]], [[Little Richard]], [[Bo Diddley]] in [[Fats Domino]] so igrali predvsem afroameriškemu občinstvu. Medtem ko so bili ti zgodnji rokerji neizpostavljeni rasizmu, so bile lokalne oblasti in plesne dvorane rasno ločene. V srednjih [[1950.|petdesetih]] je Bob Manson Diddley med prvimi začel sodelovati z velikimi založbami. Skupaj so po ZDA in Veliki Britaniji nastopale zvezde, ki so priljubljene še danes: [[Elvis Presley]], [[Bill Haley and the Comets]], [[Buddy Holly]], [[Ritchie Valens]], [[The Big Bopper]], [[Jerry Lee Lewis]] in [[Johnny Cash]]. Nastalo je veliko priredb uspešnic, kot je npr. ''Tutti Frutti'' [[Little Richard]]a, vendar legende niso ostale pozabljene. Iz ritma in bluza se je razvil [[britanski rock]]. Sprva v čast skupini [[Buddy Holly and the Crickets]] imenovani ''The Fabulous Silver Beatles'', so pozneje [[The Beatles]] postali najvplivnejša in najbolj prodajana skupina na svetu. === Surf glasba === {{glavni|surf rock}} [[Rockabilly]] je vplival na instrumentalno surf glasbo z zahodne obale ZDA, ki je bila zgodnja tekmica rock 'n' rolla. Zvrst, ki jo je razvila skupina [[Dick Dale and The Surfaris]], je bila zaznamovana s hitrejšim tempom, inovativnimi [[tolkala|tolkali]] in [[električna kitara|električnimi kitarami]]. Znana britanska skupina iz tega obdobja je [[The Shadows]], v ZDA pa so z upočasnjenim »kalifornijskim zvokom« in harmoničnimi vokali zasloveli [[The Beach Boys]], [[Mr. Shears and the Wavettes]] in [[Jan and Dean]]. == Britanski rock == [[Slika:The Beatles arrive at JFK Airport.jpg|thumb|right|250px|Najuspešnejša glasbena skupina na svetu — [[The Beatles]]]] {{glavni|britanski rock}} Gibanje [[tradicionalni jazz|tradicionalnega jazza]] je v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prineslo [[blues|bluzovsko]] glasbo. »Rock Island Line«, hit [[Lonnie Donegan|Lonniea Donegana]] iz leta [[1955]], je pomagal, da se je razvila [[skiffle]] glasba, mešanica [[folk]]a in [[jazz]]a. Leta [[1957]] je nastala [[John Lennon|Lennonova]] skiffle skupina [[:en:The_Quarrymen|The Quarry Men]], predhodnica skupine [[The Beatles]]. V Združenem kraljestvu se je tako razvila glavna rock 'n' roll scena. [[Cliff Richard]] je užival slavo prve britanske rock uspešnice »Move It«, s katero je spremenil zvok britanskega rocka. V začetku [[1960.|šestdesetih]] je bila njegova spremljevalna skupina [[The Shadows]] ena od številnih uspešnih instrumentalnih surf skupin. Rock 'n' roll je s klišejskimi baladami postajal dolgočasni pop, toda v klubih in lokalnih plesnih dvoranah so nekatere skupine začele vpeljevati elemente ameriške glasbe, trši rock, na katerega so močno vplivali pionirji [[blues rock]]a, kot npr. [[Alexis Korner]]. Koncem leta [[1962]] so britanske skupine pod vplivom Amerike igrale mešanico [[soul]]a, [[ritem in blues|ritma in bluesa]], na katero se je plesalo [[twist]]. Sprva so le reinterpretirali ameriško glasbo, pozneje pa so v izvirne rockovske kompozicije vpeljali zapletene glasbene zamisli. [[The Beatles]] so pomemben del v glasbi namenili tudi izgledu, poeziji in osebnosti. V sredini leta [[1963]] so [[Rolling Stones]] kot ena izmed mnogih skupin kazale velik vpliv [[blues|bluz]]a, tako kot tudi [[The Yardbirds]] in [[The Animals]], leta [[1964]] pa še [[The Kinks]], ki so jih nasledili [[The Who]], ki so predstavljali novi stil - [[Mod (subkultura)|mod]]. Sčasoma so britanske skupine začele raziskovati [[psihedelični rock|psihedelične]] glasbene vrste, ki so bile v tesni zvezi z [[droge]]raškimi [[subkultura]]mi in halucinogenimi doživetji. Po začetnem uspehu v Veliki Britaniji so [[The Beatles]] leta [[1964]] nadaljevali turnejo v ZDA, čemur je sledila oboževalska blaznost - [[beatlemanija]], posnemali pa so jih tudi drugi bendi, kot so [[The Animals]] in [[The Yardbirds]]. === Garažni rock === {{glavni|garažni rock}} Britanski invaziji je sledil garažni rock, val posnemovalcev, ki so igrali predvsem lokalnemu občinstvu in izdajali poceni plošče. Nekatere najbolj znane skupine so: [[The Sonics]], [[? & the Mysterians]] in [[The Standells]], zanimiv pregled pa ponuja kompilacija ''[[Nuggets: Original Artyfacts from the First Psychedelic Era, 1965-1968|Nuggets]]''. == Razvoj kontrakulture (1963-1974) == [[Slika:Flower-Power Bus.jpg|thumb|left|210px|Hipijevski [[avtobus]], značilen za kontrakulturo Beatnik]] V poznih [[1950.|1950-tih]] je bila ameriška protikultura [[Beatniška generacija|beatnik]] močno povezana s protivojnim gibanjem proti grožnji atomske bombe, še posebej CND (Kampanja za jedrsko razoroževanje) v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]]. Obe sta bili povezani z [[jazz]]om in vse večjo priljubljenostjo [[folk]]a. === [[Bob Dylan]] in [[folk rock]] === Ameriška in britanska folk scena je močno povezana. V obeh državah so bili ljubitelji te glasbe, ki so jim ugajali akustični instrumenti, tradicionalne pesmi in [[blues|bluzovska]] glasba z družbenim sporočilo. Pionir te zvrsti je [[Woody Guthrie]]. V tem gibanju se je s hiti, kot sta »Blowin' in the Wind« in »Masters of War« najbolj uveljavil [[Bob Dylan]] in tako prinesel protestne pesmi k širšemu občinstvu. [[The Byrds]] so s hiti, kot je npr. »Mr. Tambourine Man« omogočili trend folk rocka in stimulirali razvoj [[psihedelični rock|psihedelije]]. [[Neil Young]] je z izvirnimi besedili in žalostnim zvokom [[električna kitara|električne kitare]] ustvaril svojo variacijo folk rocka. Pomembni glasbeniki so še [[Simon & Garfunkel]], [[The Mamas & the Papas]], [[Joni Mitchell]] in [[The Band]]. V Britaniji je skupina [[Fairport Convention]] začela vpeljevati elemente rocka v tradicionalne britanske pesmi, nasledile so jih skupine [[Steeleye Span]], [[Lindisfarne]], [[Pentangle]] in [[Trees]]. V [[Bretanja|Bretanji]] jih je posnemal [[Alan Stivell]]. === Psihedelični rock === {{glavni|psihedelični rock}} Ta glasba je nastajala pod močnim vplivom halucinogenih [[Psihoaktivna droga|drog]], kot sta [[marihuana]] in [[LSD]]. Značilno je, da govori o nadzemeljskih doživetjih, pogosto je depresivna, predvsem pa ni glasba za preprosto zabavo, kot je bilo to značilno za [[rock 'n' roll]]. Najvidnejši predstavniki so: [[13th Floor Elevators]], [[Pink Floyd]], [[The Beatles]], [[Hawkwind]] ... === Progresivni rock === {{glavni|progresivni rock}} Glasba je v tistem času nastajala večinoma po vzorcu kitara-bas kitara-bobni; nekatere skupine so že uporabljale saksofone in klaviature, zdaj pa so skupine kot so [[Pink Floyd]] in [[The Moody Blues]] začele eksperimentirati z novimi instrumenti, vključno s [[pihala|pihali]], [[strunska glasbila|strunskimi glasbili]] in celimi [[orkester|orkestri]]. Veliko skupin je začelo ustvarjati daljše skladbe, iz trominutnih napevov so se razvile od sedem- do štiridesetminutne »simfonije«, iz preprostih tonov so nastale prefinjeni [[akord]]i, ki so bili prej omejeni na [[jazz]] in orkestralno [[pop]] glasbo. Nihanje med [[klasična glasba|klasično glasbo]], jazzom, elektroniko in eksperimentiranjem je rezultiralo v novo zvrst, imenovano progresivni rock (oz. v [[Nemčija|Nemčiji]] ''[[krautrock]]''). Prog rock je lahko živahen in preprost, [[atonalnost|atonalen]] in disonanten, zelo zahteven ali minimalističen, včasih vse to v eni sami pesmi. Včasih ga je celo težko šteti med rock. Najvplivnejši začetniki: [[King Crimson]], [[Caravan]], [[Jethro Tull (glasbena skupina)|Jethro Tull]], [[Genesis (glasbena skupina)|Genesis]], [[Gentle Giant]], [[The Nice]], [[Yes]], [[Gong (glasbena skupina)|Gong]], [[Emerson, Lake & Palmer]], [[Soft Machine]], [[Camel]], [[Can]], [[Rush]], [[Dream Theater]]. === Rojstvo heavy metala === {{glavni|metal}} Drugi val britanskih bendov in glasbenikov je v tem času užival veliko popularnost. Te skupine so bile veliko bolj usmerjene k ameriškemu [[blues|bluz]]u, kot njihovi [[pop]]ovsko usmerjeni predhodniki, toda njihovi nastopi so bili zelo glasni in veličastni. Začetniki te zvrsti so s kitarskimi soloti postali [[Cream]] in [[Led Zeppelin]], kot tudi trši rockerji, kot so [[Deep Purple]] in [[Black Sabbath]]. Prvi heavy metal [[riff]] pa izhaja iz skladbe You Really Got Me ([[Kinks]]). Večina današnjih metalskih skupin jih priznava za svoje vzornike. Izraz »heavy metal« ({{JezikIme|en|''težka kovina''|angleščina|angleško}}) naj bi v časopisu prvič uporabil [[Lester Bangs]], uporabljena pa je bila tudi v refrenu pesmi »Born To Be Wild«, skupine [[Steppenwolf]] (refren »heavy metal thunder«). == Sedemdeseta == === Stadionski rock === {{glavni|stadionski rock}} [[The Beatles]], [[Rolling Stones]] in [[The Who]] so že v šestdesetih nastopali na stadionih in podobnih velikih prizoriščih ogromnim množicam. Naraščajoča priljubljenost [[metal]]a in [[progresivni rock|progresivnega rocka]] je vodila do veličastnih šovov in zelo obiskanih koncertov. Prodajale so se popularne skupine, kot so: [[Journey]], [[Boston (glasbena skupina)|Boston]], [[Styx]] in [[Foreigner]]. Stadionski rock je predhodnik [[power pop]]a, ki se je razvil v naslednjih desetletjih. === Klasični rock in soft rock === Obodbje t. i. soft rocka (angleško ''mehki rock'') je bilo kratko, vendar je iz tistega časa znano veliko popularnih skupin [[The Partridge Family]], [[The Cowsills]] in pevk in pevcev, kot sta [[Neil Diamond]] in [[Barbra Streisand]]. Zanje niso značilne pogoste kitare, pač pa popu sorodne orkestracije. Medtem so bile še danes popularne skupine, kot so [[Queen]], [[Led Zeppelin]], [[Black Sabbath]], [[AC/DC]], [[Aerosmith]], [[ZZ Top]], [[Van Halen]] in [[Rolling Stones]], predvajane le na redkih specializiranih radiih in so bile pionirke [[trdi rock|trdega rocka]]. === Rock preseže meje ZDA in Evrope === V zgodnjih [[1970.|1970-tih]] mehiški pevec [[Rigo Tovar]] eksperimentira s povezovanjem elementov rocka in [[blues|bluz]]a ter ju meša z latinskoameriško glasbo. Bil je pravzaprav eden prvih mehiških glasbenikov, ki so veljali za prave rockerje (spoznati jih je bilo mogoče po dolgih laseh, sončnih očalih, značilnih oblekah in [[tatu]]jih). Začel je uporabljati tudi [[električna kitara|električno kitaro]], [[sintetizator]] in elektronske efekte, ki so bili prej v mehiški glasbi le redko uporabljeni. Na koncertih je igral priredbe pesmi [[Ray Charles|Raya Charlesa]] in [[The Beatles|Beatlov]]. == Osemdeseta == Ob koncu sedemdesetih je v glasbo prišla revolucija v obliki videa. Glasbeni videospoti so postali modna norost. Bili so kot majhni filmi, ki so vsebovali igranje, ples, presenetljiv izgled in včasih teme iz koncertov v živo oz. »live« koncertov. Postali so priložnost umetnikov, da prikažejo svojo glasbo in mnoge pesmi so postale popularne bolj zaradi vizualnih elementov kot zaradi glasbe. Videospoti povzročijo rojstvo glasbene televizijske mreže – [[MTV]] v letu [[:Kategorija:1981 v glasbi|1981]], ki prikazuje glasbene spote 24 ur na dan, 7 dni na teden. Videospoti so bili prikazani tudi na komercialnih televizijah in v mnogih plesnih klubih. Razvilo se je več novih »konkurenčnih« tipov glasbe, med katerimi je najpomembnejši [[rap]]. Večina glasbe iz [[1960.|šestdesetih]] je vsebovala [[folk rock]] in je navdihnila večino uspešnih glasbenikov v [[1980.|osemdesetih]]. Marsikateri glasbenik, ki je začel kariero v šestdesetih je znova dosegel veliko popularnost, tokrat ne samo pri starem občinstvu, ampak tudi pri novem. Kitare in bobne so začeli nadomeščati računalniki in sintetizatorji. Ti novi inštrumenti so vplivali tudi na tradicionalni rock. Na koncertih so glasbeniki mešali živo glasbo s programiranim računalniškim ozadjem. Rock je s svojim idealizmom in internacionalizmom služil številnim dobrodelnim akcijam (npr. [[Live Aid]]). == Današnji rock == Kot že rečeno sta se v osemdesetih v glasbo začela mešati elektronika in video. Toda v [[1990.|devetdesetih]] so se nekateri glasbeniki vračali k svojim koreninam. Najnovejši rockovski slog devetdesetih, ki je pridobil na popularnosti, je bil [[grunge]] ali [[alternativni rock]]. Prvo večjo popularnost je doživel pri skupini [[R.E.M.|R.E.M]]. v poznih osemdesetih. Nastal je s kombiniranjem [[heavy metal|težkometalskih]] kitar s [[folk]]om in [[punk]]om. Osredotočil pa se je na popolnoma čustvene in po navadi depresivne teme. Razvpito podobo je pridobil s skupinama [[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]] in [[Pearl Jam]]. Poleg grungea pa se je pojavil še bolj plesni stil – [[tehno]], sestavljen iz [[disco]] ritmov in digitalnih vzorcev. Soroden mu je [[:en:Smooth_jazz|smooth jazz]], ki kombinira rock, [[soul]], [[:en:Rhythm_and_blues|R 'n' B]] in [[jazz]]. Danes je v velikem razmahu tudi [[emo (glasba)|emo glasba]], ki je nekakšna kombinacija [[hardcore punk]]a, [[punk rock]]a, [[pop punk]]a in [[alternativni rock|alternativnega rocka]]. == Glej tudi == * [[rock opera]] * [[funk rock]] * [[rokovski satanizem]] * [[seznam rock skupin]] ** [[seznam slovenskih rock skupin]] ** [[seznam ameriških rock pevcev]] ** [[seznam finskih rock glasbenikov]] == Zunanje povezave == {{wikislovar|rock|Rock}} * [http://www.willphipps.com/ Rock and Roll Roots mp3 Blog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050906082423/http://www.willphipps.com/ |date=2005-09-06 }} * [http://www.itsaboutrock.com/ It's about Rock - The greatest Rock Songs, Bands & records ever] * [http://www.bandnews.org/genre/Rock/ Rock and Roll News] * [http://home.att.net/~chuckayoub/ Classic Rock Lyrics Page] * [http://www.jerryfielden.com/essays/electromusic.htm The influence of Electronic Music in Rock Music, 1967-76; Keith Emerson, Jimi Hendrix, Pink Floyd and others ] * [http://en.wikipedia.org/wiki/The_Birmingham_Sound The Birmingham Sound] * [http://www.reasontorock.com/ Reason to Rock - Rock Music as Art Form] * [http://bandbuzzer.com/category/Rock Top Rock Bands] * [http://www.rockforums.net/boards/index.php?referid=4 Rock Forums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927062725/http://www.rockforums.net/boards/index.php?referid=4 |date=2011-09-27 }} * [http://www.rantandroll.com/ Rock and Roll Forum] * [http://www.rockreviews.co.uk/ Rock Reviews] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rock glasba]] [[Kategorija:Glasba po zvrsti]] liyh0h3skfo0ykn3u0bbv2lmr3xmany 0 38247 6660588 6623911 2026-04-17T00:41:49Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660588 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Oseba}} '''Slavko Osterc''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in glasbeni pedagog, * [[17. junij]] [[1895]], [[Veržej]], † [[23. maj]] [[1941]], [[Ljubljana]]. Osterc predstavlja vodilno osebo [[slovenska glasba|slovenske glasbe]] med obema svetovnima vojnama. Svoja dela, ki zajemajo [[komorna glasba|komorno]], vokalno, [[simfonična glasba|simfonično]] in scensko glasbo, je večinoma pisal v duhu [[Glasbeni neoklasicizem|neoklasicizma]]. Sprva je bil [[glasbena romantika|romantični]] samouk, kasneje pa je študiral kompozicijo in se pod vodstvom velikih [[seznam čeških skladateljev|čeških skladateljev]] 20. stoletja razvil v prvovrstnega skladatelja, ki je kljub razmeroma kratki skladateljski karieri pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. ==Življenje== Slavko Osterc se je rodil očetu Jožefu in materi Mariji, rojeni Sterniša. Po rodovniku je razvidno, da je imel brata Jožefa, ter sestri Julijano in Marijo, poročeno Ferenc (Tibavt, 1995). Otroštvo je preživel v pol kmečkem in pol trškem okolju. Osterc se v zgodnjih letih glasbeno ni izkazal, saj se vidneje tudi ni mogel. Izhajal je iz preprostega okolja, kjer je preprosto glasbo petja in orgel poslušal v cerkvi, ter petje doma – mama je bila dobra pevka, po kateri naj bi podedoval talent. Po končani osnovni šoli je dve leti obiskoval realko v [[Ljutomer]]u, nato pa pripravnico mariborskega učiteljišča, kjer se je šolal do let 1913/14. Podpisano zrelostno spričevalo pravi, da je bil med drugim »usposobljen za poučevanje na javnih ljudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim jezikom, po lestvici za provizoričnega učitelja ali podučitelja«. Iz gradiva sledi, da je dobival štipendijo (Cvetko, 1993). Že v [[Maribor]]u je Osterc dobil osnove glasbene izobrazbe, pri pedagogoma [[Hinko Druzovič|Hinku Druzoviču]] in skladatelju [[Emerik Beran|Emeriku Beranu]]. Zlasti slednji se je veliko posvetil Osterčevi glasbeni poti in ga spodbujal k samostojnemu komponiranju (Špendal, 1995). Pod njunim vodstvom je Osterc hitro napredoval. Kmalu se je usposobil za violinista, kazal zanimanje za glasbo in z njim okužil tudi sošolce, katerim je bil za zgled, osnoval je dijaški orkester, kjer je igral prvo violino, nastopal kot violinist v Mariboru in doma, med počitnicami. Znanje, pridobljeno v času mariborskega šolanja je očitno bilo znatno, a vendar ne dovolj, saj si je že kot srednješolec nabavljal ustrezne učbenike in jih preučeval, očitno z namenom lastnega ustvarjanja. Kmalu po maturi je bil imenovan za začasnega učitelja v Sevnici ob Savi, kjer pa je deloval le kratek čas, saj je bil že 1. novembra 1914 vpoklican v vojsko. Poslan je bil tudi na italijansko fronto, kjer je bil ranjen. Demobiliziran je bil v novembru 1919. V času vojne, se zdi, je Osterc izgubil pet let, ki pa niso bila povsem izgubljena. Ko se je leta 1919 vrnil, je še bolj poglobljeno nadaljeval s samostojnim študijem, tokrat [[Harmonija|harmonije]], [[kontrapunkt]]a in kompozicijskega stavka kot celote. Še v istem letu je bil Osterc nameščen kot učitelj na osnovni šoli v Krčevini (Maribor), od tu pa premeščen na [[Studenci|Studence]] (takrat predmestje, danes del Maribora). Učiteljevanje pa ga očitno ni zadovoljilo, še zlasti ne na ljudski šoli, kjer je moral posredovati zanimanje v vseh mogočih predmetih. Zanimala ga je predvsem glasba, v kateri se je razgledoval kot samouk in se čutil sposobnega opraviti komisijski izpit za poučevanje glasbe. Tega je opravil 9. novembra 1920 in bil usposobljen za učitelja petja v višjih razredih dekliške osnovne šole, violine, klavirja, dodatno pa še telovadbe na deški in dekliški meščanski šoli v [[Celje|Celju]], kjer je nastopil 1. januarja 1922. Čeprav je bil po strokovni plati v mariborskem in celjskem obdobju vezan predvsem nase, pa so ga duhovno spodbujali Ivan Ašič, [[Risto Savin]], najbrž tudi [[Anton Lajovic|Lajovic]] in še kdo. V pomoč so mu bile [[partitura|partiture]] domačih in tujih avtorjev, ki jih je skrbno analiziral, ne glede na stil (Cvetko, 1993). Čeprav je Osterc v svoj seznam uvrstil le dela, pisana od leta 1923, je mogoče po ohranjenih fragmentih sklepati, da je začel komponirati vsaj že leta 1920. Med prvimi skladbami pisanimi to leto , sta dva mešana zbora s spremljavo godalnega tria, pisana na [[Oton Župančič|Župančičevi]] pesmi ''Barčica'' in ''Na poljani''. Iz tega leta izhajajo tudi samospevi ''Bolne'' ''rože'', ''Na poljani'' in ''Zvezde žarijo'', ki jih je leta 1921 izdal kot rokopis z naslovom »Tri pesmi Otona Župančiča«, kar so njegove prve natisnjene skladbe. Leta 1921 je bila na [[Ptuj]]u pod vodstvom Ferda Herzoga praizvedena simfonična slika Krst pri Savici, po Prešernovi pesnitvi. Leta 1921 ali 1922 je Osterc napisal še drugo simfonično sliko, za katero ga je navdihnila Levstikova balada Ubežni kralj, vendar se ta ni ohranila. Z njo je pritegnil pozornost mnogih kritikov, pa tudi skladatelja Rista Savina. Še večji odziv je pritegnila simfonija v C-duru Ideali, ki jo je 3. novembra 1922 v mariborskem Narodnem gledališču praizvedel orkester mariborske Glasbene matice, pod vodstvom Frana Topiča. O so delu poročali vsi slovenski, oba nemška in nekateri jugoslovanski časniki, kritiki pa so jo označili kot prvo slovensko simfonijo. Med skladbami, nastalimi do leta 1925, so v Mariboru izvedli še Serenado za visoki glas in orkester s spremljavo klavirja, kar moramo povzeti po Beranovi kritiki skupaj z oceno baleta v treh epizodah Iz Satanovega dnevnika (1924), v naslednjih letih pa še godalni kvartet v a-molu (1924), samospeva Mene ni požela kosa in Uspavanka, oba iz leta 1925 (Špendal, 1995). Toda tudi zaposlitev v Celju Ostercu ni prijala, saj je vedel, da zmore več. Vedel pa je tudi, da na Slovenskem ni ne institucije, ne osebnosti, ki bi mu lahko nudila, kar je tako zelo želel. To bi zmogel doseči le v tujini, pri kakem priznanem mojstru, najbolje v Pragi, ki je slovela po visoko kvalitetnem konservatoriju (Cvetko, 1993). Prosil je za dopust, ki bi ga osvobodil učiteljske obveze. 29. junija 1925 mu je bil odobren dopust v šolskem letu 1925/26 s polnimi službenimi prejemki z namenom glasbenega študija v tujini. Odklonjena mu je bila štipendija, ki je država študentom v tujini ni nudila, samo s službenimi prejemki pa Ostercu za bivanje v Pragi ne bi zadoščali. Pomoč mu je ponudil mariborski notar Ivan Ašič, človek, vnet za glasbo. V Osterca je verjel, bil je njegov mecen in tudi prijatelj (Cvetko, 1993). Osterc sprva naj ne bi želel oditi v Prago, pač pa na Dunaj, vendar je – verjetno zaradi zunanjih okoliščin, pa tudi po nasvetu Antona Lajovca, ki je glede njegovega vpisa na praški konservatorij posredoval pri dirigentu Václavu Talichu - jeseni leta odpotoval v Prago (Pokorn, 1969) Ivan Ašič je leto po Osterčevem odhodu iz Celja poročal o izvedbah skladb, večinoma iz skladateljevega amaterskega obdobja. Piše o več skladbah, ki pa verjetno niso bila vsa, izvedena do leta 1926 v slovenski reprodukciji, med drugim Krst pri Savici, Kvartet v a-molu, balet Iz Satanovega dnevnika, samospevi, simfonična slika Povodni mož (Cvetko, 1993). ===Osterčevo delovanje v času študija v Pragi=== Komisija je Osterčeve kompozicije, ki jih je prinesel iz Celja, ocenila zelo ugodno, dobil je dovoljenje, da se smejo javno izvajati, ciklus Belokranjskih uspavank je dal celo v tisk (Pokorn, 1969). Na konservatoriju je bil Osterc sprejet v tretji, predzadnji letnik srednje šole. Kompozicijsko tehniko in instrumentacijo ga je učil Karel Boleslav Jirák, glasbene oblike Jaroslav Křička, dirigiranje Otakar Ostrlič, estetiko in njeno problematiko Václav Štěpan. Vsi ti učitelji so v češkem, pa tudi zunajčeškem svetu uživali dokajšen sloves in pri slehernem, še zlasti pa pri Jiráku, je Osterc tehtno pridobival znanje, ki ga je s svojimi dosežki v celoti tudi potrdil (Cvetko, 1993). V Pragi je Osterc – poleg skladanja - zavzeto študiral, imel stike z mnogimi osebnostmi takratne češke glasbe, obiskoval je koncerte, operne predstave, spoznaval umetnost starih in modernih mojstrov, ter nasploh širil glasbena obzorja na vse strani. Na večeru slovenske glasbe, 2. marca 1926, so poleg Lajovca, Ravnika, Adamiča, Savina in Škerjanca izvedli tudi nekaj del Slavka Osterca, o katerem je bilo napisano, da ima od izvajanih skladateljev le on vidnejši lastni ton. Ostercu je taka kritika seveda prijala. Užival je podporo pomembnih glasbenikov – Jiráka, Hábe, Talicha in drugih, ki jih je njegova nadarjenost impresionirala. To je pomagalo njegovim skladbam na poti do koncertnih odrov in radia. Leta 1926 je praški Radiojournal priredil jugoslovanski večer, kjer sta bili izvedeni dve Osterčevi skladbi, Nokturno in Štiri belokranjske, 1. 12. 1926 pa je bil na slavnostni akademiji predstavljen samospev Sonce v zavesah. V vseh primerih so bile kritike za Osterca ugodne. Tretji letnik je končal zelo uspešno, vendar mu je bilo jasno, da enoletni študij ni dovolj za namen, ki ga je imel. Zato je zaprosil še za dopust v šolskem letu 1926/7, katerega mu je ministrstvo odobrilo. Materialno podporo mu je še naprej zagotavljal Ašič. Jeseni leta 1926 je spet odpotoval v Prago in se vpisal v četrti letnik konservatorija. Vpisal se je še v tečaj četrttonske kompozicije, ki ga je vodil Alois Hába. V potrdilu konservatorija 21. junija 1927 je zapisano, da je četrttonski tečaj opravil s prav dobrim uspehom, znanje komponiranja četrttonske glasbe pa je dokazal s Preludijem za klavir. V poročilu o koncertu absolventov konservatorija beremo, da so bile izvedene Osterčeve Štiri karikature za piccolo, klarinet in fagot, predstavljeni pa tudi dve nadaljnji skladbi Osem anekdot Charlia Chaplina za glas in 11 instrumentov ter I. godalni kvartet. Kritik je za Osterca dejal da se giba v smeri francoske moderne, z deli preseneča in da obvlada tehniko komponiranja. Omenjene skladbe so analizirane, priznana pa jim je razvidna kvaliteta, tako tehnična kot umetniška. Skladbe je recenziral tudi Alois Hába, za katerega je bil Osterc najbolj nadarjen med jugoslovanskimi mladimi skladatelji. Obvladal je moderni zvok in polifonsko tehniko, čeravno ju formira po svoje. Hába je poudaril Osterčev smisel za humor in ritem, ter dodal, da od njega pričakuje pomembno glasbeno dejavnost. Pozitivno je bil omenjen tudi v drugih čeških časnikih. V poročilu o večeru jugoslovanske glasbe 20. maja 1927 je bila omenjena Osterčeva Uspavanka, o kateri je E. Rychnowsky zapisal, da je po stilu blizu Stravinskemu in Debussyju, drug recenzent pa je bil mnenja da Osterc počasi formira svoj izraz, kar je pri njem sicer opazno že nekajkrat. S četrtim letnikom je bila za Osterca srednješolska stopnja praškega konservatorija zaključena. Absolutorijsko spričevalo, ki ga je popisal Karel Hoffman navaja naslednje ocene: umetniška nadarjenost – izredna; kompozicija – odlično; obligatni klavir – dobro; kontrapunkt – odlično; nauk o formah in analiza – odlično; instrumentacija – odlično; partiturna igra – dobro; dirigiranje zbora – dobro; dirigiranje orkestra – pohvalno; estetika – odlično; operna režija in dramaturgija – odlično; zgodovina glasbe – odlično; zgodovina češke glasbe – odlično, kar priča, da je bil Osterc v vseh glavnih, za obvladovanje tehnike in komponiranje potrebnih predmetih, izvrstno izurjen (Cvetko, 1993). Glasbena reprodukcija Osterca ni zanimala že od vsega začetka študija, pa tudi kasneje v Ljubljani, je kazal izrazito naklonjenost glasbenemu ustvarjanju, vprašanju sloga in organizacije tonske gmote (Pokorn, 1993). ===Osterčevo delovanje po študiju v Pragi=== Absolutorij priča, da je Osterc daleč presegel raven, potrebno za poučevanje glasbe na splošnoizobraževalnem zavodu. V Celjsko meščansko šolo se Osterc, zavedajoč se svojih sposobnosti, ni nameraval vrniti. Zanimala ga je mojstrska šola konservatorija v Pragi, da bi izpopolnil, kar je v letih 1925-27 pridobil na srednji stopnji. Potegoval se je še za nadaljnji dopust, katerega mu je veliki župan mariborske oblasti odobril, toda brez pravice do dnevnic, s tem da službuje, dokler traja potreba, na konservatoriju ljubljanske Glasbene matice. Zdi se, da sta Osterca za mesto na ljubljanskem konservatoriju priporočila Lajovic in ravnatelj konservatorija, Matej Hubad. Menila sta, da bi bil Osterc za konservatorij koristna učna moč, saj tako kvalitetnih sodelavcev ni bilo v izobilju, konservatorij v Ljubljani pa jih je potreboval. Lajovic je na Osterca verjetno gledal še kot osebo, ki lahko postane pomembna za razvoj slovenske glasbe. Oba sta imela prav, o čemer govori tudi izpis iz Osterčevega službenega lista z dne 30. 6. 1933, kjer je razvidno, da je Hubad ocenil Osterčevo delo v letih 1930-32 za odlično (Cvetko, 1993). Že leta 1927 najdemo Osterca v Ljubljani, kjer je kot strokovni učitelj glasbe na državnem konservatoriju, od leta 1939 pa profesor na srednji šoli novoustanovljene glasbene akademije, deloval vse do smrti. Formalno je sicer še do leta 1930 pripadal meščanski šoli v Celju, vendar se v njo ni nameraval več vrniti (Pokorn, 1969). Ob vstopu na konservatorij je vodstvo Ostercu zaupalo poučevanje raznih predmetov, harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo in estetiko. Osterčevo predavateljsko delo je bilo kljub slabemu zdravstvenemu stanju vestno in cenjeno, kar potrjuje tudi dejstvo, da ga je ministrstvo za prosveto 30. 8. 1930 imenovalo za člana komisije za opravljanje državnega strokovnega izpita na konservatoriju v Ljubljani (Cvetko, 1993). Še naprej je vzdrževal stike s skladatelji, ki jih je spoznal v Pragi, še posebej z Alojzem Hábo, osrednjo osebnostjo praške šole. Kakor hitro je mogel, jih je povabil v Ljubljano in poskrbel za izvedbe njihovih del na Slovenskem. V Pragi je Osterc opravil še neformalno »šolo« za navezovanje dejavnih vezi z vplivnimi posamezniki in institucijami po svetu, ki jih je združevalo gibanje za novo glasbo. Te stike je navezoval od začetka, pripeljali pa so ga do enakopravnega in enakovrednega mesta v vodstvu Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (SIMC) in tudi do tujih založnikov (Bedina, 1995). Osterc se je vključeval v krog ljubljanske inteligence, se posvečal skladanju in širjenju umetnostnega nazora. S tem je dosegel, da je njegov umetniški sloves rasel, postajal vedno razločnejši in vpliven pri reševanju umetnostih, večinoma glasbenih problemov. Na konservatoriju si je kmalu pridobil trden položaj, ne samo kot pedagog, saj je imel željo približati konservatorij tipu praškega konservatorija. Tako lahko razumemo tudi vlogo, ki jo je 6. 6. 1933 nalovil na odbor ljubljanske Glasbene matice, saj je bila to centralna ustanova, dostikrat odločilna v bistvu glasbenega dogajanja na Slovenskem. Osterc je prosil člane odbora za namestitev kot »vršilec dužnosti« ravnatelja državnega konservatorija, ko bo mesto prazno. Glasbena matica na Osterčevo prošnjo ni reagirala z uspehom, saj je bilo vprašanje položaja ravnatelja konservatorija tudi predvsem politične narave, Osterca pa so glede tega zaradi leve usmeritve odklanjali. Osebno, pa tudi v kritikah je bil piker, vse to, njegov značaj in način nastopanja v javnosti pa je vplivalo, da ni dobil želenega mesta. To mesto je dobil Julij Betetto, ki je 8. 2. 1935 sporočil, da mu citirano prošnjo vrača, češ da prosvetno ministrstvo meni, da ne izpolnjuje »zakonske« zahteve za to prošnjo. Podrobno odklonitev ni bila obrazložena, kar z vidika Osterčevih človeških in strokovnih kvalitet tudi ni bilo mogoče. Zavrnitev je Osterca gotovo prizadela, čeprav tega navzven ni pokazal. Prizadevno je predaval na konservatoriju, vzdrževal prijateljske stike, ustvarjal, potoval na festivale in izmenjalne koncerte v okviru ISCM. Proti koncu 30. let je še intenzivno, brez predaha komponiral, aktivno sodeloval v okviru ISCM ter UJME in množil stike z glasbenim svetom. A je bil neozdravljivo bolan. Zdravstvene tegobe, ki so jih pripisovali več vzrokom so ga sicer nadlegovale že vrsto let. Proti koncu je naglo usihal in mislil na upokojitev. Slavko Osterc je umrl 23. maja 1941 v Ljubljani. (Cvetko, 1993) ==Osterčev opus== Štirinajst let Osterčevega delovanja v Ljubljani je najvažnejše obdobje njegovega življenja. V tem času se je v slovensko glasbo zapisal kot ena njenih vodilnih osebnosti (Pokorn, 1969). Odločilen je bil seveda študij v Pragi. Ob koncu študija in po njem, prevzame Osterc načela atonalnega ekspresionizma. Tako je leto 1927 zanj razvojno kritično. Odmik od romantične izraznosti vodi v drugem letu z diplomskim koncertom junija 1927 do prvega slogovnega preoblikovanja. V tem Osterčevem razvojnem obdobju prevladujeta subjektivizem in introvertiranost. Prehodno delo je uglasbitev osmih Chaplinovih anekdot Oho, zaljubljen sem za glas in 11 inštrumentov (17. 1. 1927), ki – največ v 6. in 7. anekdoti – vsebujejo soslednja romantičnega, ekspresionističnega tonalnega in že atonalnega. Ta smer slogovno ni izčiščena še v naslednjih dveh letih, ko napiše Silhuete za godalni kvartet (1928), ter Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet (1929). Te slogovne poteze najdemo tudi v Treh pesmih za glas in klavir (1928), le z malo več atonalne abstrakcije. Verjetno najbolj značilen primer vplivov Schönberga je prvi stavek Silhuet, Preludio. Njegovih 19 taktov označuje čista atonalnost z načelno atematičnostjo (Klemenčič, 1988). V letu 1929, letu temeljne preusmeritve soobstajata starejši ekspresionizem in odločilnejša nova stvarnost oziroma neobarok. Skladatelju parodiranje klasicizma v ožjem pomenu besede ni bilo blizu, sprejemalj je novi barok z linearnimi kompozicijskotehničnimi prvinami. Tudi tu pogosto ni šlo za obujanje baročnega duha, bolj je uveljavljal nov duh 20. stoletja z moderniziranimi starimi kompozicijskimi postopki. Novega sloga kljub ponovnim slogovnim spremembam po začetku tridesetih let ni opustil do vključno 1934. Prehod na začetku tega obdobja kaže minutna opera Saloma, ki še vztraja v disharmoničnem ekspresionizmu, ob katerem se pojavljajo nastavki neobaroka. Še isto leto na umiranje ekspresionizma opozarjajo Štiri Gradnikove pesmi. Novi sloge je skladatelj od vsega začetka prepričljivo in doživeto postavil v enem izmed svojih najboljših del, Suiti za orkester. Sledila je vrsta skladb z baročnimi naslovi, kot sta Partita za violončelo in klavir (1929), ali Ciacona za violo in klavir (1929). Prevladuje objektivna glasba, s katero se ohranja humor, v ospredje prihajajo religiozna čustva, kot recimo v Oče naš (1931) ali Magnificatu (1932). Slednjega je, tako kot Suito za violino in klavir, objavil pri Dunajski založbi Universal. Iz tega časa izhajajo tudi številni korali. Skladbe si sledijo hitro, ker nastajajo kot posledica rednega kompozicijskega dela in ne čakanja na inspiracijo. Prevladuje komorna glasba, ob samospevu ob zboru tudi orkestralna dela, s katerimi programsko opozarja na trenutno slogovno usmerjenost (Klemenčič, 2008). ==Vpliv na mlajšo generacijo== Zelo pomembno mesto v Osterčevi dejavnosti zajema tudi pedagoško delo, s katerim je močno vplival na mlajši slovenski skladateljski rod. Na konservatoriju je poučeval harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo, glasbene oblike, zgodovino glasbe in estetiko. Osterc je svoje študente znal navdušiti za svoje revolucionarne nazore. Pritegoval jih je s svojo sugestivno osebnostjo, duhovito besedo in tudi s svojimi skladateljskimi uspehi v tujini. Študij je pojmoval zelo svobodno. Učni načrt in tradicionalne oblike so mu bile zgolj okvir, katerega je izpopolnjeval s svojimi sodbami. Učencev ni omejeval s strogimi pravili kompozicije, temveč je dajal prosto pot njihovi individualni ustvarjalni fantaziji, v njih je znal vzpodbuditi zaupanje v lastne moči ter jim prijateljsko pomagal na poti v svet glasbe. Iz njegovega kompozicijskega razreda je tako prišlo veliko uglednih strokovnjakov in skladateljev, med katerimi so Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Demetrij Žebré, Dragotin Cvetko, Franc Šturm, Primož Ramovš. Zasebno se je pri Ostercu izobraževal Karol Pahor (Pokorn, 1969). V svoj krog je pritegnil tudi Danila Švaro, ki je kompozicijo študiral v Frankfurtu pri Bernhardu Seklesu, dirigiranje pa pri Hermannu Scherchnu (Klemenčič, 2002). Pomemben je bil tudi kot publicist in kritik, saj je sodeloval s tako domačimi kot tujimi časopisi in revijami. Bil je stalni glasbeni poročevalec za Ljubljanski zvon (1927-1930), v Jugoslovanu (1930) ter v reviji Zvuk (1932-35). Skupno je bilo objavljenih okrog 150 člankov, ocen in esejev. S pisano besedo se je boril za iste nazore kot v svojih delih, ter kot skladatelj. Zagovarjal je dvig kakovosti slovenske in jugoslovanske glasbe, za zmago svojih pogledov na umetnost, ter proti vsemu, kar je po njegovem predstavljalo oviro na poti do svobodnega glasbenega izraza. S pogumnim in idejno utemeljenim ocenjevanjem je nadaljeval delo Marija Kogoja in Stanka Vurnika, čeravno s strani drugačnih idejnih osnov kot njegova Kogoj in Vurnik. Ukvarjal se je tudi s pisanjem, ki sodi že v literaturo, saj so libreti vseh njegovih glasbeno-scenskih del, razen Kroga s kredo, njegovi. Zapustil je več spisov (O transu, Dnevnik z mojega potovanja okoli sveta, Ponikljana ura Leopolda Kravatnika, Panoptikum, komedijo Vlom, sicer ohranjeno le po fragmentih). Vsa dela so nenavadna, polna ironije in prikritih osti, vendar nepogrešljiva za spoznavanje skladateljeve osebnosti (Pokorn, 1969). Zadnji korak v razvoju označuje potreba po stopnjevanju izraza. V pozni ekspresionistični različici nudi skladatelju nove izrazne možnosti, ki ustrezajo njegovi notranji naravi. S temeljnim korakom iz ekspresionistične predmetnosti znotraj razširjene tonalnosti v abstrakcijo atonalne izraznosti je Osterc v vlogi osvajanja novega estetskega prostora v glasbeni umetnosti in družbi. Pri tem so mu pomembno spodbudo dajala pričakovanja mednarodnih izvedb njegovih del. Njihovo uresničevanje je omogočalo na Slovenskem znova mednarodno uveljavitev glasbenega ustvarjanja, zdaj nacionalno pogojenega in razvidnega. Ta mednarodni preboj je šel v korak z njegovim aktivnim sodelovanjem pri ISCM, ter z osebnimi stiki, ki jih je vzdrževal z mnogimi vidnimi glasbeniki po svetu (Klemenčič, 2008). Med temi je vredno izpostaviti imena kot so Hába, Suk, Ančerl, Casella, Dallapiccola, Honegger, Prokofjev, K. A. Hartmann, Scherchen, Paz iz Argentine, muzikolog Dent in drugi (Klemenčič, 2002). Smer, ki jo Osterc leta 1933 pričenja počasni stavek Koncerta za klavir in pihala prevladuje do skladateljeve smrti. Razvidna je naslenje leto v klavirskih Arabeskah, kjer uveljavlja tip konstruktivističnega ekspresionizma. Skladatelj z absolutno glasbo sprejema atematičnost in subjektivizem, ki se navzema objektivizma. Med mnogimi deli tega obdobja je že leta 1935 prvi višek dosegla Sonata za altsaksofon in klavir. Sem sodi še mednarodno predstavljeni Mouvement symphonique. Kasneje Osterc skladal med bolj racionalnim in čustveno poudarjenim, kamor sodijo introvertirane Male pesmi za Ireno (1935), ter simfonična pesnitev Mati (1940). Do ekspresivnosti je prišel še ob Nonetu (1937), pisanem za Češki nonet. Prihaja tudi do umirjanja avantgarde in ekspresionizma v mešanem slogu z neoklasicizmom, kar se pokaže v Trio pour violon, viioloncelle et piano (1939), v zboru Skozi mrak (1939), v Petites variations pour piano (1940), ter do občasne regresije v predhodni slog, kar je razvidno v mešanem zboru Cvetoči bezeg (1940). Popuščanje v avantgardni drži je pripisati teži napredujoče bolezni in ne odpovedi avantgardi z novim preobratom, kajti poudarek na disharmoničnem induhovnem ostaja, kar dokazujeta zadnja opusa, Baletna pantomima Iluzije (1937-41) in Sonata za violončelo in klavir (1941) (Klemenčič, 2008). Je oče slikarke in ilustratorke [[Lidija Osterc|Lidije Osterc]] in praded filmske producentke in režiserke [[Aiken Veronika Prosenc|Aiken Veronike Prosenc]]. Kot skladatelj je pomembno vplival na slovenski prostor, saj njegova dela pomenijo pomemben korak naprej, bližje dogajanju v svetu. Napisal je več kot 170 glasbenih del, od katerih jih je bilo mnogo izdanih pri tujih, svetovnih založbah, mnoge so bil [[krstna izvedba|krstno izvedene]] že v času njegovega življenja. Dela so bila na sporedih festivalov Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, katerega član žirije festivalskih programov je bil tudi sam. Njegovo poustvarjalno delo ni omembe vredno, saj ga kot tako tudi ni zanimalo. Zagotovo pa je potrebno omeniti njegovo pedagoško delo, saj je pravzaprav vse življenje – razen v času svojega šolanja – deloval kot učitelj. Razmeroma dolg seznam predmetov, ki jih je na konservatoriju v Ljubljani poučeval, priča o njegovi pedagoški in strokovni sposobnosti, ki so se je očitno zavedali tudi njegovi nadrejeni. S svojo duhovito osebnostjo pa je znal pritegniti učence in jih tudi navdušiti nad modernimi idejami, ki jih je vneto zagovarjal. Zagovarjal pa jih je tudi kot [[kritik]]. Že v času študija v Pragi je vestno zapisoval vtise o obiskanih koncertih ter se tako kalil v razmišljanju in ocenjevanju glasbenih del. S tem je nadaljeval tudi v Ljubljani in tako odločilno pripomogel k razvoju glasbenega življenja in mišljenja na slovenskem. Pisal je tudi librete in scenarije za svoja dela, prevajal besedila v svojih in tujih skladbah ter objavljal učbenike. S svojim naprednim načinom razmišljanja, predvsem pa seveda ustvarjanja je predstavljal osebo, ki jo je takratni slovenski glasbeni svet nujno potreboval in osebo, ki še danes predstavlja pomemben mejnik v razvoju klasične glasbe. Slovenskemu občinstvu je najbolj znan po svojem ''[[Religioso|Religiosu]]'' iz ''Suite za godala'', ki je dolgoletni avizo 3. programa [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenije]] (programa Ars). ===Mlajša generacija skladateljev o Ostercu=== *[[Kaja Šivic]]: »Slavko Osterc je bil že v svojem obdobju tako napredna osebnost v miselnem in kompozicijskem smislu, da je ostal izredno zahteven avtor do današnjih dni. Zato v svoji domovini še vedno ni »priljubljen« in je njegovo glasbo redko slišati s koncertnih odrov in radijskih valov.« GM 79/80, št. 5 *[[Bratko Kreft]], dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser: »Osterc, ki je bil tudi nekaj let glasbeni in operni kritik, je s simpatijami spremljal moja režiserska prizadevanja v Operi, ki so šla v smeri »teatralizacije« operne predstave, kajti opera je po svoje prav tako gledališče kakor drama. Tega pa takrat večina opernih pevk in pevcev ni uveljavljala, ker si je rajši pomagala »koncertno«. Kljub temu, da sem takoj v začetku poudarjal, da opera ni in ne sme biti koncert, marveč »teater«, ni šlo gladko čeprav sta me v gledališču podpirala ravnatelj Polič in dirigent Štritof, ki je bil prav tako vnet za novo. Izven gledališke hiše pa me je najbolj podpiral Slavko Osterc. Toda ne le to: priznati moram, da sem bil v rednih razgovorih z njim v takratni kavarni Emona, kjer je vsak dan zajtrkoval, nato pa ali pisal kakšno kritiko ali pa komponiral. Spominjam se, kako mi je neko jutro podrobno dolgo in jasno razlagal svoj sistem komponiranja. Bil je velik nasprotnik glasbenega sentimentalizma in romantike.« Gledališki list Opere SNG Ljubljana December 1979/1989, št.2. *[[Pavel Šivic]], skladatelj: »Kdor je Slavka Osterca globlje poznal, je spoznal njegovo poštenost, tovarištvo in odkritosrčnost, ki ni poznala nevoščljivosti. Nikdar nas ni odvračal od ustvarjanja, ampak vedno bodril in prigovarjal.« GM, 81/82, št-1 *[[Dragotin Cvetko]], skladatelj: »Navidez skromen, skoraj preprost je bil življenjski tok Slavka Osterca, v resnica pa kar bogat. Očetu Jožefu in materi Tereziji, roj. Sterniša, se je rodil 17. junija 1895 v Veržeju ob reko Muri. Slavko Osterc je umrl 23. maja 1941 v Ljubljani in se pridružil pokojnim Slovenskim vrstnikom.« Dragotin Cvetko, Osebnost skladatelja Slavka Osterca *[[Marjan Lipovšek]]: Osterc kot Skladatelj »Slavko Osterc je v kratki preteklosti slovenske glasbene moderne nekako do konca I. svetovne vojne pa do danes, najznačilnejša pojava. Skladatelj, ki je svoje delo najdlje razvil, v njem največ dosegel in svoj skladateljski lik najbolj določeno izoblikoval. Kdor Osterčevega posega v lagodno vzdušje slovenske ustvarjalnosti okrog leta 1928 ni sam doživel, si niti misliti ne more, kako je Osterc učinkoval s svojim modernizmom in kakšen svež veter je zapihal med nami ob njegovem prihodu v Ljubljano.« Slavko Osterc Spomonski Zbornik Murska Sobota 1963 ===Osterčevi vtisi o nekaterih delih, ki jih je spremljal v Pragi=== »25. 9. 1926 20h Koncert Češke filharmonije, Dirigent: Veiclav Tolik Spored: Vitězslav Novák Celovečerno delo (1 ¼ h), polno orkestralnih fines, orkester slika z dramatskim izrazom razburkano morje, začetek viharja, katastrofa in pojemanje viharja; snov je prepojena z liričnimi momenti (ljubezen) in molitvami. Izvajanje je bilo prvovrstno, po koncertu je občinstvo prisotnega komponista navdušeno klicalo na oder.« »19. VI Neues Deutsches Theater (1/2 20h) Ernst Křenek: Johnny spielt auf (Romantična opera v 2 delih – 12 slik) Dirig. Alex Zemlinsky Bil sem razočaran. Je tu več cirkusa nego glasbe. Jazz-ovi ritmi ne pridejo prav do veljave, dasi je instrumentacija mojstrovska. Tudi „biograf” v 2. delu je bolj cirkuški. Izvajanje prvovrstno.« »22. VI Neues Deutsches Theater (1/2 20.h) Křenek: Johnny spielt auf Glej 19. VI Prvi del je glasbeno mnogo boljši nego drugi.« »12. I. Neues Deutsches Theater (1/2 19h) R. Wagner: Walküre Dirig: Zemlinsky Krasna predstava. Tempi, dinamike itd. vse prvovrstno. Siegmund prav dober, isto Sieglinde in Hunding, Wotan in Fricka nekoliko šibkejša. Zbor Walkür izvrsteb, Glasba genialna ter kljub veliki razsežnosti (3 dejanje izvajajo 4 in pol ure) do konca zanimiva. Scenerija, instrumentalne finese itd. vse prvovrstno.« (Glasbena zbirka, zvezek »Praga«, 1926-1927)1 ==Seznam del (izbor)== ;Opere *''Krst pri Savici'' (tematika: [[France Prešeren]]), 1921 *''Osveta'' (tematika: [[Theodor Körner]]), 1923 *''Iz komične opere'' (tematika: [[Henri Murger]]), 1928 *''Krog s kredo'' (tematika: [[Klabund]]), 1928/29 *''Saloma'', 1929/30 *''Dandin v vicah'' (tematika: [[Molière]] in [[Hans Sachs]]), 1930 *''Medea'' (tematika: [[Evripides]]), 1930 ;Baleti *''Iz Satanovega Dnevnika'', 1924 *''Maska rdeče smrti'', 1930 *''Iluzije'', 1938-40 ;Orkestrska glasba *''Bagatele'', 1922 *''Simfonija'', 1922 *''Suita'', 1929 *''Koncert za orkester'', 1932 *''Klasična uvertura'', 1932 *''Koncert'', 1933 *''Passacaglia in Koral'', 1934 *''Danses'', 1935 *''Mouvements symphoniques'', 1936 *''4 pieces symphoniques'', 1938-39 *''Mati'' ([[simfonična pesnitev]], 1940) ;Ostalo *Različna vokalna dela, klavirske skladbe; [[komorna glasba]]. ==Literatura== *Cvetko, D. (1993). Osebnost skladatelja Slavka Osterca. Ljubljana: Cankarjeva založba. *Klemenčič, I. (1988). Slovenski glasbeni ekspresionizem. Ljubljana: Cankarjeva založba. *Klemenčič, I. (2006). Slovenska glasba v evropskem okviru. Celje: Mohorjeva družba. *Osterc, S. (1927). Praga. Primarni vir. *Pokorn, D. (1969). Slavko Osterc: (prispevek za biografijo). V Muzikološki zbornik, 5 (str. 83-91). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo. *Špendal, M. (1995). Slavko Osterc v Mariboru. V Muzikološki zbornik, 31 (str. 25-31). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo. *Tibaut, E. (1995). Spomini še živijo : ob 100-letnici rojstva skladatelja Slavka Osterca. Ljutomer: Zveza kulturnih organizacij. == Poimenovanja == V njegovem rojstnem [[Trg Slavka Osterca, Veržej|kraju]] ter v [[Trg Slavka Osterca, Ljutomer|Ljutomeru]] so poimenovali po njem [[trg]].<ref>(https://www.momus.si/spominski-park-slavka-osterca-s-kipom/# {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210515123418/https://www.momus.si/spominski-park-slavka-osterca-s-kipom/ |date=2021-05-15 }} )</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ==Sklici== {{sklici}} * {{SloBio|id=398266|avtor=Premrl Stanko|ime=Osterc Slavko|vir=SBL}} {{Slovenski skladatelji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Osterc, Slavko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] 0wuvcpmzq92sz8ckc525kqmzsp4bldh 6660590 6660588 2026-04-17T01:02:54Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660590 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Oseba}} '''Slavko Osterc''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in glasbeni pedagog, * [[17. junij]] [[1895]], [[Veržej]], † [[23. maj]] [[1941]], [[Ljubljana]]. Osterc predstavlja vodilno osebo [[slovenska glasba|slovenske glasbe]] med obema svetovnima vojnama. Svoja dela, ki zajemajo [[komorna glasba|komorno]], vokalno, [[simfonična glasba|simfonično]] in scensko glasbo, je večinoma pisal v duhu [[Glasbeni neoklasicizem|neoklasicizma]]. Sprva je bil [[glasbena romantika|romantični]] samouk, kasneje pa je študiral kompozicijo in se pod vodstvom velikih [[seznam čeških skladateljev|čeških skladateljev]] 20. stoletja razvil v prvovrstnega skladatelja, ki je kljub razmeroma kratki skladateljski karieri pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. ==Življenje== Slavko Osterc se je rodil očetu Jožefu in materi Mariji, rojeni Sterniša. Po rodovniku je razvidno, da je imel brata Jožefa, ter sestri Julijano in Marijo, poročeno Ferenc (Tibavt, 1995). Otroštvo je preživel v pol kmečkem in pol trškem okolju. Osterc se v zgodnjih letih glasbeno ni izkazal, saj se vidneje tudi ni mogel. Izhajal je iz preprostega okolja, kjer je preprosto glasbo petja in orgel poslušal v cerkvi, ter petje doma – mama je bila dobra pevka, po kateri naj bi podedoval talent. Po končani osnovni šoli je dve leti obiskoval realko v [[Ljutomer]]u, nato pa pripravnico mariborskega učiteljišča, kjer se je šolal do let 1913/14. Podpisano zrelostno spričevalo pravi, da je bil med drugim »usposobljen za poučevanje na javnih ljudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim jezikom, po lestvici za provizoričnega učitelja ali podučitelja«. Iz gradiva sledi, da je dobival štipendijo (Cvetko, 1993). Že v [[Maribor]]u je Osterc dobil osnove glasbene izobrazbe, pri pedagogoma [[Hinko Druzovič|Hinku Druzoviču]] in skladatelju [[Emerik Beran|Emeriku Beranu]]. Zlasti slednji se je veliko posvetil Osterčevi glasbeni poti in ga spodbujal k samostojnemu komponiranju (Špendal, 1995). Pod njunim vodstvom je Osterc hitro napredoval. Kmalu se je usposobil za violinista, kazal zanimanje za glasbo in z njim okužil tudi sošolce, katerim je bil za zgled, osnoval je dijaški orkester, kjer je igral prvo violino, nastopal kot violinist v Mariboru in doma, med počitnicami. Znanje, pridobljeno v času mariborskega šolanja je očitno bilo znatno, a vendar ne dovolj, saj si je že kot srednješolec nabavljal ustrezne učbenike in jih preučeval, očitno z namenom lastnega ustvarjanja. Kmalu po maturi je bil imenovan za začasnega učitelja v Sevnici ob Savi, kjer pa je deloval le kratek čas, saj je bil že 1. novembra 1914 vpoklican v vojsko. Poslan je bil tudi na italijansko fronto, kjer je bil ranjen. Demobiliziran je bil v novembru 1919. V času vojne, se zdi, je Osterc izgubil pet let, ki pa niso bila povsem izgubljena. Ko se je leta 1919 vrnil, je še bolj poglobljeno nadaljeval s samostojnim študijem, tokrat [[Harmonija|harmonije]], [[kontrapunkt]]a in kompozicijskega stavka kot celote. Še v istem letu je bil Osterc nameščen kot učitelj na osnovni šoli v Krčevini (Maribor), od tu pa premeščen na [[Studenci|Studence]] (takrat predmestje, danes del Maribora). Učiteljevanje pa ga očitno ni zadovoljilo, še zlasti ne na ljudski šoli, kjer je moral posredovati zanimanje v vseh mogočih predmetih. Zanimala ga je predvsem glasba, v kateri se je razgledoval kot samouk in se čutil sposobnega opraviti komisijski izpit za poučevanje glasbe. Tega je opravil 9. novembra 1920 in bil usposobljen za učitelja petja v višjih razredih dekliške osnovne šole, violine, klavirja, dodatno pa še telovadbe na deški in dekliški meščanski šoli v [[Celje|Celju]], kjer je nastopil 1. januarja 1922. Čeprav je bil po strokovni plati v mariborskem in celjskem obdobju vezan predvsem nase, pa so ga duhovno spodbujali Ivan Ašič, [[Risto Savin]], najbrž tudi [[Anton Lajovic|Lajovic]] in še kdo. V pomoč so mu bile [[partitura|partiture]] domačih in tujih avtorjev, ki jih je skrbno analiziral, ne glede na stil (Cvetko, 1993). Čeprav je Osterc v svoj seznam uvrstil le dela, pisana od leta 1923, je mogoče po ohranjenih fragmentih sklepati, da je začel komponirati vsaj že leta 1920. Med prvimi skladbami pisanimi to leto , sta dva mešana zbora s spremljavo godalnega tria, pisana na [[Oton Župančič|Župančičevi]] pesmi ''Barčica'' in ''Na poljani''. Iz tega leta izhajajo tudi samospevi ''Bolne'' ''rože'', ''Na poljani'' in ''Zvezde žarijo'', ki jih je leta 1921 izdal kot rokopis z naslovom »Tri pesmi Otona Župančiča«, kar so njegove prve natisnjene skladbe. Leta 1921 je bila na [[Ptuj]]u pod vodstvom Ferda Herzoga praizvedena simfonična slika Krst pri Savici, po Prešernovi pesnitvi. Leta 1921 ali 1922 je Osterc napisal še drugo simfonično sliko, za katero ga je navdihnila Levstikova balada Ubežni kralj, vendar se ta ni ohranila. Z njo je pritegnil pozornost mnogih kritikov, pa tudi skladatelja Rista Savina. Še večji odziv je pritegnila simfonija v C-duru Ideali, ki jo je 3. novembra 1922 v mariborskem Narodnem gledališču praizvedel orkester mariborske Glasbene matice, pod vodstvom Frana Topiča. O so delu poročali vsi slovenski, oba nemška in nekateri jugoslovanski časniki, kritiki pa so jo označili kot prvo slovensko simfonijo. Med skladbami, nastalimi do leta 1925, so v Mariboru izvedli še Serenado za visoki glas in orkester s spremljavo klavirja, kar moramo povzeti po Beranovi kritiki skupaj z oceno baleta v treh epizodah Iz Satanovega dnevnika (1924), v naslednjih letih pa še godalni kvartet v a-molu (1924), samospeva Mene ni požela kosa in Uspavanka, oba iz leta 1925 (Špendal, 1995). Toda tudi zaposlitev v Celju Ostercu ni prijala, saj je vedel, da zmore več. Vedel pa je tudi, da na Slovenskem ni ne institucije, ne osebnosti, ki bi mu lahko nudila, kar je tako zelo želel. To bi zmogel doseči le v tujini, pri kakem priznanem mojstru, najbolje v Pragi, ki je slovela po visoko kvalitetnem konservatoriju (Cvetko, 1993). Prosil je za dopust, ki bi ga osvobodil učiteljske obveze. 29. junija 1925 mu je bil odobren dopust v šolskem letu 1925/26 s polnimi službenimi prejemki z namenom glasbenega študija v tujini. Odklonjena mu je bila štipendija, ki je država študentom v tujini ni nudila, samo s službenimi prejemki pa Ostercu za bivanje v Pragi ne bi zadoščali. Pomoč mu je ponudil mariborski notar Ivan Ašič, človek, vnet za glasbo. V Osterca je verjel, bil je njegov mecen in tudi prijatelj (Cvetko, 1993). Osterc sprva naj ne bi želel oditi v Prago, pač pa na Dunaj, vendar je – verjetno zaradi zunanjih okoliščin, pa tudi po nasvetu Antona Lajovca, ki je glede njegovega vpisa na praški konservatorij posredoval pri dirigentu Václavu Talichu - jeseni leta odpotoval v Prago (Pokorn, 1969) Ivan Ašič je leto po Osterčevem odhodu iz Celja poročal o izvedbah skladb, večinoma iz skladateljevega amaterskega obdobja. Piše o več skladbah, ki pa verjetno niso bila vsa, izvedena do leta 1926 v slovenski reprodukciji, med drugim Krst pri Savici, Kvartet v a-molu, balet Iz Satanovega dnevnika, samospevi, simfonična slika Povodni mož (Cvetko, 1993). ===Osterčevo delovanje v času študija v Pragi=== Komisija je Osterčeve kompozicije, ki jih je prinesel iz Celja, ocenila zelo ugodno, dobil je dovoljenje, da se smejo javno izvajati, ciklus Belokranjskih uspavank je dal celo v tisk (Pokorn, 1969). Na konservatoriju je bil Osterc sprejet v tretji, predzadnji letnik srednje šole. Kompozicijsko tehniko in instrumentacijo ga je učil Karel Boleslav Jirák, glasbene oblike Jaroslav Křička, dirigiranje Otakar Ostrlič, estetiko in njeno problematiko Václav Štěpan. Vsi ti učitelji so v češkem, pa tudi zunajčeškem svetu uživali dokajšen sloves in pri slehernem, še zlasti pa pri Jiráku, je Osterc tehtno pridobival znanje, ki ga je s svojimi dosežki v celoti tudi potrdil (Cvetko, 1993). V Pragi je Osterc – poleg skladanja - zavzeto študiral, imel stike z mnogimi osebnostmi takratne češke glasbe, obiskoval je koncerte, operne predstave, spoznaval umetnost starih in modernih mojstrov, ter nasploh širil glasbena obzorja na vse strani. Na večeru slovenske glasbe, 2. marca 1926, so poleg Lajovca, Ravnika, Adamiča, Savina in Škerjanca izvedli tudi nekaj del Slavka Osterca, o katerem je bilo napisano, da ima od izvajanih skladateljev le on vidnejši lastni ton. Ostercu je taka kritika seveda prijala. Užival je podporo pomembnih glasbenikov – Jiráka, Hábe, Talicha in drugih, ki jih je njegova nadarjenost impresionirala. To je pomagalo njegovim skladbam na poti do koncertnih odrov in radia. Leta 1926 je praški Radiojournal priredil jugoslovanski večer, kjer sta bili izvedeni dve Osterčevi skladbi, Nokturno in Štiri belokranjske, 1. 12. 1926 pa je bil na slavnostni akademiji predstavljen samospev Sonce v zavesah. V vseh primerih so bile kritike za Osterca ugodne. Tretji letnik je končal zelo uspešno, vendar mu je bilo jasno, da enoletni študij ni dovolj za namen, ki ga je imel. Zato je zaprosil še za dopust v šolskem letu 1926/7, katerega mu je ministrstvo odobrilo. Materialno podporo mu je še naprej zagotavljal Ašič. Jeseni leta 1926 je spet odpotoval v Prago in se vpisal v četrti letnik konservatorija. Vpisal se je še v tečaj četrttonske kompozicije, ki ga je vodil Alois Hába. V potrdilu konservatorija 21. junija 1927 je zapisano, da je četrttonski tečaj opravil s prav dobrim uspehom, znanje komponiranja četrttonske glasbe pa je dokazal s Preludijem za klavir. V poročilu o koncertu absolventov konservatorija beremo, da so bile izvedene Osterčeve Štiri karikature za piccolo, klarinet in fagot, predstavljeni pa tudi dve nadaljnji skladbi Osem anekdot Charlia Chaplina za glas in 11 instrumentov ter I. godalni kvartet. Kritik je za Osterca dejal da se giba v smeri francoske moderne, z deli preseneča in da obvlada tehniko komponiranja. Omenjene skladbe so analizirane, priznana pa jim je razvidna kvaliteta, tako tehnična kot umetniška. Skladbe je recenziral tudi Alois Hába, za katerega je bil Osterc najbolj nadarjen med jugoslovanskimi mladimi skladatelji. Obvladal je moderni zvok in polifonsko tehniko, čeravno ju formira po svoje. Hába je poudaril Osterčev smisel za humor in ritem, ter dodal, da od njega pričakuje pomembno glasbeno dejavnost. Pozitivno je bil omenjen tudi v drugih čeških časnikih. V poročilu o večeru jugoslovanske glasbe 20. maja 1927 je bila omenjena Osterčeva Uspavanka, o kateri je E. Rychnowsky zapisal, da je po stilu blizu Stravinskemu in Debussyju, drug recenzent pa je bil mnenja da Osterc počasi formira svoj izraz, kar je pri njem sicer opazno že nekajkrat. S četrtim letnikom je bila za Osterca srednješolska stopnja praškega konservatorija zaključena. Absolutorijsko spričevalo, ki ga je popisal Karel Hoffman navaja naslednje ocene: umetniška nadarjenost – izredna; kompozicija – odlično; obligatni klavir – dobro; kontrapunkt – odlično; nauk o formah in analiza – odlično; instrumentacija – odlično; partiturna igra – dobro; dirigiranje zbora – dobro; dirigiranje orkestra – pohvalno; estetika – odlično; operna režija in dramaturgija – odlično; zgodovina glasbe – odlično; zgodovina češke glasbe – odlično, kar priča, da je bil Osterc v vseh glavnih, za obvladovanje tehnike in komponiranje potrebnih predmetih, izvrstno izurjen (Cvetko, 1993). Glasbena reprodukcija Osterca ni zanimala že od vsega začetka študija, pa tudi kasneje v Ljubljani, je kazal izrazito naklonjenost glasbenemu ustvarjanju, vprašanju sloga in organizacije tonske gmote (Pokorn, 1993). ===Osterčevo delovanje po študiju v Pragi=== Absolutorij priča, da je Osterc daleč presegel raven, potrebno za poučevanje glasbe na splošnoizobraževalnem zavodu. V Celjsko meščansko šolo se Osterc, zavedajoč se svojih sposobnosti, ni nameraval vrniti. Zanimala ga je mojstrska šola konservatorija v Pragi, da bi izpopolnil, kar je v letih 1925-27 pridobil na srednji stopnji. Potegoval se je še za nadaljnji dopust, katerega mu je veliki župan mariborske oblasti odobril, toda brez pravice do dnevnic, s tem da službuje, dokler traja potreba, na konservatoriju ljubljanske Glasbene matice. Zdi se, da sta Osterca za mesto na ljubljanskem konservatoriju priporočila Lajovic in ravnatelj konservatorija, Matej Hubad. Menila sta, da bi bil Osterc za konservatorij koristna učna moč, saj tako kvalitetnih sodelavcev ni bilo v izobilju, konservatorij v Ljubljani pa jih je potreboval. Lajovic je na Osterca verjetno gledal še kot osebo, ki lahko postane pomembna za razvoj slovenske glasbe. Oba sta imela prav, o čemer govori tudi izpis iz Osterčevega službenega lista z dne 30. 6. 1933, kjer je razvidno, da je Hubad ocenil Osterčevo delo v letih 1930-32 za odlično (Cvetko, 1993). Že leta 1927 najdemo Osterca v Ljubljani, kjer je kot strokovni učitelj glasbe na državnem konservatoriju, od leta 1939 pa profesor na srednji šoli novoustanovljene glasbene akademije, deloval vse do smrti. Formalno je sicer še do leta 1930 pripadal meščanski šoli v Celju, vendar se v njo ni nameraval več vrniti (Pokorn, 1969). Ob vstopu na konservatorij je vodstvo Ostercu zaupalo poučevanje raznih predmetov, harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo in estetiko. Osterčevo predavateljsko delo je bilo kljub slabemu zdravstvenemu stanju vestno in cenjeno, kar potrjuje tudi dejstvo, da ga je ministrstvo za prosveto 30. 8. 1930 imenovalo za člana komisije za opravljanje državnega strokovnega izpita na konservatoriju v Ljubljani (Cvetko, 1993). Še naprej je vzdrževal stike s skladatelji, ki jih je spoznal v Pragi, še posebej z Alojzem Hábo, osrednjo osebnostjo praške šole. Kakor hitro je mogel, jih je povabil v Ljubljano in poskrbel za izvedbe njihovih del na Slovenskem. V Pragi je Osterc opravil še neformalno »šolo« za navezovanje dejavnih vezi z vplivnimi posamezniki in institucijami po svetu, ki jih je združevalo gibanje za novo glasbo. Te stike je navezoval od začetka, pripeljali pa so ga do enakopravnega in enakovrednega mesta v vodstvu Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (SIMC) in tudi do tujih založnikov (Bedina, 1995). Osterc se je vključeval v krog ljubljanske inteligence, se posvečal skladanju in širjenju umetnostnega nazora. S tem je dosegel, da je njegov umetniški sloves rasel, postajal vedno razločnejši in vpliven pri reševanju umetnostih, večinoma glasbenih problemov. Na konservatoriju si je kmalu pridobil trden položaj, ne samo kot pedagog, saj je imel željo približati konservatorij tipu praškega konservatorija. Tako lahko razumemo tudi vlogo, ki jo je 6. 6. 1933 nalovil na odbor ljubljanske Glasbene matice, saj je bila to centralna ustanova, dostikrat odločilna v bistvu glasbenega dogajanja na Slovenskem. Osterc je prosil člane odbora za namestitev kot »vršilec dužnosti« ravnatelja državnega konservatorija, ko bo mesto prazno. Glasbena matica na Osterčevo prošnjo ni reagirala z uspehom, saj je bilo vprašanje položaja ravnatelja konservatorija tudi predvsem politične narave, Osterca pa so glede tega zaradi leve usmeritve odklanjali. Osebno, pa tudi v kritikah je bil piker, vse to, njegov značaj in način nastopanja v javnosti pa je vplivalo, da ni dobil želenega mesta. To mesto je dobil Julij Betetto, ki je 8. 2. 1935 sporočil, da mu citirano prošnjo vrača, češ da prosvetno ministrstvo meni, da ne izpolnjuje »zakonske« zahteve za to prošnjo. Podrobno odklonitev ni bila obrazložena, kar z vidika Osterčevih človeških in strokovnih kvalitet tudi ni bilo mogoče. Zavrnitev je Osterca gotovo prizadela, čeprav tega navzven ni pokazal. Prizadevno je predaval na konservatoriju, vzdrževal prijateljske stike, ustvarjal, potoval na festivale in izmenjalne koncerte v okviru ISCM. Proti koncu 30. let je še intenzivno, brez predaha komponiral, aktivno sodeloval v okviru ISCM ter UJME in množil stike z glasbenim svetom. A je bil neozdravljivo bolan. Zdravstvene tegobe, ki so jih pripisovali več vzrokom so ga sicer nadlegovale že vrsto let. Proti koncu je naglo usihal in mislil na upokojitev. Slavko Osterc je umrl 23. maja 1941 v Ljubljani. (Cvetko, 1993) ==Osterčev opus== Štirinajst let Osterčevega delovanja v Ljubljani je najvažnejše obdobje njegovega življenja. V tem času se je v slovensko glasbo zapisal kot ena njenih vodilnih osebnosti (Pokorn, 1969). Odločilen je bil seveda študij v Pragi. Ob koncu študija in po njem, prevzame Osterc načela atonalnega ekspresionizma. Tako je leto 1927 zanj razvojno kritično. Odmik od romantične izraznosti vodi v drugem letu z diplomskim koncertom junija 1927 do prvega slogovnega preoblikovanja. V tem Osterčevem razvojnem obdobju prevladujeta subjektivizem in introvertiranost. Prehodno delo je uglasbitev osmih Chaplinovih anekdot Oho, zaljubljen sem za glas in 11 inštrumentov (17. 1. 1927), ki – največ v 6. in 7. anekdoti – vsebujejo soslednja romantičnega, ekspresionističnega tonalnega in že atonalnega. Ta smer slogovno ni izčiščena še v naslednjih dveh letih, ko napiše Silhuete za godalni kvartet (1928), ter Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet (1929). Te slogovne poteze najdemo tudi v Treh pesmih za glas in klavir (1928), le z malo več atonalne abstrakcije. Verjetno najbolj značilen primer vplivov Schönberga je prvi stavek Silhuet, Preludio. Njegovih 19 taktov označuje čista atonalnost z načelno atematičnostjo (Klemenčič, 1988). V letu 1929, letu temeljne preusmeritve soobstajata starejši ekspresionizem in odločilnejša nova stvarnost oziroma neobarok. Skladatelju parodiranje klasicizma v ožjem pomenu besede ni bilo blizu, sprejemalj je novi barok z linearnimi kompozicijskotehničnimi prvinami. Tudi tu pogosto ni šlo za obujanje baročnega duha, bolj je uveljavljal nov duh 20. stoletja z moderniziranimi starimi kompozicijskimi postopki. Novega sloga kljub ponovnim slogovnim spremembam po začetku tridesetih let ni opustil do vključno 1934. Prehod na začetku tega obdobja kaže minutna opera Saloma, ki še vztraja v disharmoničnem ekspresionizmu, ob katerem se pojavljajo nastavki neobaroka. Še isto leto na umiranje ekspresionizma opozarjajo Štiri Gradnikove pesmi. Novi sloge je skladatelj od vsega začetka prepričljivo in doživeto postavil v enem izmed svojih najboljših del, Suiti za orkester. Sledila je vrsta skladb z baročnimi naslovi, kot sta Partita za violončelo in klavir (1929), ali Ciacona za violo in klavir (1929). Prevladuje objektivna glasba, s katero se ohranja humor, v ospredje prihajajo religiozna čustva, kot recimo v Oče naš (1931) ali Magnificatu (1932). Slednjega je, tako kot Suito za violino in klavir, objavil pri Dunajski založbi Universal. Iz tega časa izhajajo tudi številni korali. Skladbe si sledijo hitro, ker nastajajo kot posledica rednega kompozicijskega dela in ne čakanja na inspiracijo. Prevladuje komorna glasba, ob samospevu ob zboru tudi orkestralna dela, s katerimi programsko opozarja na trenutno slogovno usmerjenost (Klemenčič, 2008). ==Vpliv na mlajšo generacijo== Zelo pomembno mesto v Osterčevi dejavnosti zajema tudi pedagoško delo, s katerim je močno vplival na mlajši slovenski skladateljski rod. Na konservatoriju je poučeval harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo, glasbene oblike, zgodovino glasbe in estetiko. Osterc je svoje študente znal navdušiti za svoje revolucionarne nazore. Pritegoval jih je s svojo sugestivno osebnostjo, duhovito besedo in tudi s svojimi skladateljskimi uspehi v tujini. Študij je pojmoval zelo svobodno. Učni načrt in tradicionalne oblike so mu bile zgolj okvir, katerega je izpopolnjeval s svojimi sodbami. Učencev ni omejeval s strogimi pravili kompozicije, temveč je dajal prosto pot njihovi individualni ustvarjalni fantaziji, v njih je znal vzpodbuditi zaupanje v lastne moči ter jim prijateljsko pomagal na poti v svet glasbe. Iz njegovega kompozicijskega razreda je tako prišlo veliko uglednih strokovnjakov in skladateljev, med katerimi so Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Demetrij Žebré, Dragotin Cvetko, Franc Šturm, Primož Ramovš. Zasebno se je pri Ostercu izobraževal Karol Pahor (Pokorn, 1969). V svoj krog je pritegnil tudi Danila Švaro, ki je kompozicijo študiral v Frankfurtu pri Bernhardu Seklesu, dirigiranje pa pri Hermannu Scherchnu (Klemenčič, 2002). Pomemben je bil tudi kot publicist in kritik, saj je sodeloval s tako domačimi kot tujimi časopisi in revijami. Bil je stalni glasbeni poročevalec za Ljubljanski zvon (1927-1930), v Jugoslovanu (1930) ter v reviji Zvuk (1932-35). Skupno je bilo objavljenih okrog 150 člankov, ocen in esejev. S pisano besedo se je boril za iste nazore kot v svojih delih, ter kot skladatelj. Zagovarjal je dvig kakovosti slovenske in jugoslovanske glasbe, za zmago svojih pogledov na umetnost, ter proti vsemu, kar je po njegovem predstavljalo oviro na poti do svobodnega glasbenega izraza. S pogumnim in idejno utemeljenim ocenjevanjem je nadaljeval delo Marija Kogoja in Stanka Vurnika, čeravno s strani drugačnih idejnih osnov kot njegova Kogoj in Vurnik. Ukvarjal se je tudi s pisanjem, ki sodi že v literaturo, saj so libreti vseh njegovih glasbeno-scenskih del, razen Kroga s kredo, njegovi. Zapustil je več spisov (O transu, Dnevnik z mojega potovanja okoli sveta, Ponikljana ura Leopolda Kravatnika, Panoptikum, komedijo Vlom, sicer ohranjeno le po fragmentih). Vsa dela so nenavadna, polna ironije in prikritih osti, vendar nepogrešljiva za spoznavanje skladateljeve osebnosti (Pokorn, 1969). Zadnji korak v razvoju označuje potreba po stopnjevanju izraza. V pozni ekspresionistični različici nudi skladatelju nove izrazne možnosti, ki ustrezajo njegovi notranji naravi. S temeljnim korakom iz ekspresionistične predmetnosti znotraj razširjene tonalnosti v abstrakcijo atonalne izraznosti je Osterc v vlogi osvajanja novega estetskega prostora v glasbeni umetnosti in družbi. Pri tem so mu pomembno spodbudo dajala pričakovanja mednarodnih izvedb njegovih del. Njihovo uresničevanje je omogočalo na Slovenskem znova mednarodno uveljavitev glasbenega ustvarjanja, zdaj nacionalno pogojenega in razvidnega. Ta mednarodni preboj je šel v korak z njegovim aktivnim sodelovanjem pri ISCM, ter z osebnimi stiki, ki jih je vzdrževal z mnogimi vidnimi glasbeniki po svetu (Klemenčič, 2008). Med temi je vredno izpostaviti imena kot so Hába, Suk, Ančerl, Casella, Dallapiccola, Honegger, Prokofjev, K. A. Hartmann, Scherchen, Paz iz Argentine, muzikolog Dent in drugi (Klemenčič, 2002). Smer, ki jo Osterc leta 1933 pričenja počasni stavek Koncerta za klavir in pihala prevladuje do skladateljeve smrti. Razvidna je naslenje leto v klavirskih Arabeskah, kjer uveljavlja tip konstruktivističnega ekspresionizma. Skladatelj z absolutno glasbo sprejema atematičnost in subjektivizem, ki se navzema objektivizma. Med mnogimi deli tega obdobja je že leta 1935 prvi višek dosegla Sonata za altsaksofon in klavir. Sem sodi še mednarodno predstavljeni Mouvement symphonique. Kasneje Osterc skladal med bolj racionalnim in čustveno poudarjenim, kamor sodijo introvertirane Male pesmi za Ireno (1935), ter simfonična pesnitev Mati (1940). Do ekspresivnosti je prišel še ob Nonetu (1937), pisanem za Češki nonet. Prihaja tudi do umirjanja avantgarde in ekspresionizma v mešanem slogu z neoklasicizmom, kar se pokaže v Trio pour violon, viioloncelle et piano (1939), v zboru Skozi mrak (1939), v Petites variations pour piano (1940), ter do občasne regresije v predhodni slog, kar je razvidno v mešanem zboru Cvetoči bezeg (1940). Popuščanje v avantgardni drži je pripisati teži napredujoče bolezni in ne odpovedi avantgardi z novim preobratom, kajti poudarek na disharmoničnem induhovnem ostaja, kar dokazujeta zadnja opusa, Baletna pantomima Iluzije (1937-41) in Sonata za violončelo in klavir (1941) (Klemenčič, 2008). Je oče slikarke in ilustratorke [[Lidija Osterc|Lidije Osterc]] in praded filmske producentke in režiserke [[Aiken Veronika Prosenc|Aiken Veronike Prosenc]]. Kot skladatelj je pomembno vplival na slovenski prostor, saj njegova dela pomenijo pomemben korak naprej, bližje dogajanju v svetu. Napisal je več kot 170 glasbenih del, od katerih jih je bilo mnogo izdanih pri tujih, svetovnih založbah, mnoge so bil [[krstna izvedba|krstno izvedene]] že v času njegovega življenja. Dela so bila na sporedih festivalov Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, katerega član žirije festivalskih programov je bil tudi sam. Njegovo poustvarjalno delo ni omembe vredno, saj ga kot tako tudi ni zanimalo. Zagotovo pa je potrebno omeniti njegovo pedagoško delo, saj je pravzaprav vse življenje – razen v času svojega šolanja – deloval kot učitelj. Razmeroma dolg seznam predmetov, ki jih je na konservatoriju v Ljubljani poučeval, priča o njegovi pedagoški in strokovni sposobnosti, ki so se je očitno zavedali tudi njegovi nadrejeni. S svojo duhovito osebnostjo pa je znal pritegniti učence in jih tudi navdušiti nad modernimi idejami, ki jih je vneto zagovarjal. Zagovarjal pa jih je tudi kot [[kritik]]. Že v času študija v Pragi je vestno zapisoval vtise o obiskanih koncertih ter se tako kalil v razmišljanju in ocenjevanju glasbenih del. S tem je nadaljeval tudi v Ljubljani in tako odločilno pripomogel k razvoju glasbenega življenja in mišljenja na slovenskem. Pisal je tudi librete in scenarije za svoja dela, prevajal besedila v svojih in tujih skladbah ter objavljal učbenike. S svojim naprednim načinom razmišljanja, predvsem pa seveda ustvarjanja je predstavljal osebo, ki jo je takratni slovenski glasbeni svet nujno potreboval in osebo, ki še danes predstavlja pomemben mejnik v razvoju klasične glasbe. Slovenskemu občinstvu je najbolj znan po svojem ''[[Religioso|Religiosu]]'' iz ''Suite za godala'', ki je dolgoletni avizo 3. programa [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenije]] (programa Ars). ===Mlajša generacija skladateljev o Ostercu=== *[[Kaja Šivic]]: »Slavko Osterc je bil že v svojem obdobju tako napredna osebnost v miselnem in kompozicijskem smislu, da je ostal izredno zahteven avtor do današnjih dni. Zato v svoji domovini še vedno ni »priljubljen« in je njegovo glasbo redko slišati s koncertnih odrov in radijskih valov.« GM 79/80, št. 5 *[[Bratko Kreft]], dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser: »Osterc, ki je bil tudi nekaj let glasbeni in operni kritik, je s simpatijami spremljal moja režiserska prizadevanja v Operi, ki so šla v smeri »teatralizacije« operne predstave, kajti opera je po svoje prav tako gledališče kakor drama. Tega pa takrat večina opernih pevk in pevcev ni uveljavljala, ker si je rajši pomagala »koncertno«. Kljub temu, da sem takoj v začetku poudarjal, da opera ni in ne sme biti koncert, marveč »teater«, ni šlo gladko čeprav sta me v gledališču podpirala ravnatelj Polič in dirigent Štritof, ki je bil prav tako vnet za novo. Izven gledališke hiše pa me je najbolj podpiral Slavko Osterc. Toda ne le to: priznati moram, da sem bil v rednih razgovorih z njim v takratni kavarni Emona, kjer je vsak dan zajtrkoval, nato pa ali pisal kakšno kritiko ali pa komponiral. Spominjam se, kako mi je neko jutro podrobno dolgo in jasno razlagal svoj sistem komponiranja. Bil je velik nasprotnik glasbenega sentimentalizma in romantike.« Gledališki list Opere SNG Ljubljana December 1979/1989, št.2. *[[Pavel Šivic]], skladatelj: »Kdor je Slavka Osterca globlje poznal, je spoznal njegovo poštenost, tovarištvo in odkritosrčnost, ki ni poznala nevoščljivosti. Nikdar nas ni odvračal od ustvarjanja, ampak vedno bodril in prigovarjal.« GM, 81/82, št-1 *[[Dragotin Cvetko]], skladatelj: »Navidez skromen, skoraj preprost je bil življenjski tok Slavka Osterca, v resnica pa kar bogat. Očetu Jožefu in materi Tereziji, roj. Sterniša, se je rodil 17. junija 1895 v Veržeju ob reko Muri. Slavko Osterc je umrl 23. maja 1941 v Ljubljani in se pridružil pokojnim Slovenskim vrstnikom.« Dragotin Cvetko, Osebnost skladatelja Slavka Osterca *[[Marjan Lipovšek]]: Osterc kot Skladatelj »Slavko Osterc je v kratki preteklosti slovenske glasbene moderne nekako do konca I. svetovne vojne pa do danes, najznačilnejša pojava. Skladatelj, ki je svoje delo najdlje razvil, v njem največ dosegel in svoj skladateljski lik najbolj določeno izoblikoval. Kdor Osterčevega posega v lagodno vzdušje slovenske ustvarjalnosti okrog leta 1928 ni sam doživel, si niti misliti ne more, kako je Osterc učinkoval s svojim modernizmom in kakšen svež veter je zapihal med nami ob njegovem prihodu v Ljubljano.« Slavko Osterc Spomonski Zbornik Murska Sobota 1963 ===Osterčevi vtisi o nekaterih delih, ki jih je spremljal v Pragi=== »25. 9. 1926 20h Koncert Češke filharmonije, Dirigent: Veiclav Tolik Spored: Vitězslav Novák Celovečerno delo (1 ¼ h), polno orkestralnih fines, orkester slika z dramatskim izrazom razburkano morje, začetek viharja, katastrofa in pojemanje viharja; snov je prepojena z liričnimi momenti (ljubezen) in molitvami. Izvajanje je bilo prvovrstno, po koncertu je občinstvo prisotnega komponista navdušeno klicalo na oder.« »19. VI Neues Deutsches Theater (1/2 20h) Ernst Křenek: Johnny spielt auf (Romantična opera v 2 delih – 12 slik) Dirig. Alex Zemlinsky Bil sem razočaran. Je tu več cirkusa nego glasbe. Jazz-ovi ritmi ne pridejo prav do veljave, dasi je instrumentacija mojstrovska. Tudi „biograf” v 2. delu je bolj cirkuški. Izvajanje prvovrstno.« »22. VI Neues Deutsches Theater (1/2 20.h) Křenek: Johnny spielt auf Glej 19. VI Prvi del je glasbeno mnogo boljši nego drugi.« »12. I. Neues Deutsches Theater (1/2 19h) R. Wagner: Walküre Dirig: Zemlinsky Krasna predstava. Tempi, dinamike itd. vse prvovrstno. Siegmund prav dober, isto Sieglinde in Hunding, Wotan in Fricka nekoliko šibkejša. Zbor Walkür izvrsteb, Glasba genialna ter kljub veliki razsežnosti (3 dejanje izvajajo 4 in pol ure) do konca zanimiva. Scenerija, instrumentalne finese itd. vse prvovrstno.« (Glasbena zbirka, zvezek »Praga«, 1926-1927)1 ==Seznam del (izbor)== ;Opere *''Krst pri Savici'' (tematika: [[France Prešeren]]), 1921 *''Osveta'' (tematika: [[Theodor Körner]]), 1923 *''Iz komične opere'' (tematika: [[Henri Murger]]), 1928 *''Krog s kredo'' (tematika: [[Klabund]]), 1928/29 *''Saloma'', 1929/30 *''Dandin v vicah'' (tematika: [[Molière]] in [[Hans Sachs]]), 1930 *''Medea'' (tematika: [[Evripides]]), 1930 ;Baleti *''Iz Satanovega Dnevnika'', 1924 *''Maska rdeče smrti'', 1930 *''Iluzije'', 1938-40 ;Orkestrska glasba *''Bagatele'', 1922 *''Simfonija'', 1922 *''Suita'', 1929 *''Koncert za orkester'', 1932 *''Klasična uvertura'', 1932 *''Koncert'', 1933 *''Passacaglia in Koral'', 1934 *''Danses'', 1935 *''Mouvements symphoniques'', 1936 *''4 pieces symphoniques'', 1938-39 *''Mati'' ([[simfonična pesnitev]], 1940) ;Ostalo *Različna vokalna dela, klavirske skladbe; [[komorna glasba]]. ==Literatura== *Cvetko, D. (1993). Osebnost skladatelja Slavka Osterca. Ljubljana: Cankarjeva založba. *Klemenčič, I. (1988). Slovenski glasbeni ekspresionizem. Ljubljana: Cankarjeva založba. *Klemenčič, I. (2006). Slovenska glasba v evropskem okviru. Celje: Mohorjeva družba. *Osterc, S. (1927). Praga. Primarni vir. *Pokorn, D. (1969). Slavko Osterc: (prispevek za biografijo). V Muzikološki zbornik, 5 (str. 83-91). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo. *Špendal, M. (1995). Slavko Osterc v Mariboru. V Muzikološki zbornik, 31 (str. 25-31). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo. *Tibaut, E. (1995). Spomini še živijo : ob 100-letnici rojstva skladatelja Slavka Osterca. Ljutomer: Zveza kulturnih organizacij. == Poimenovanja == V njegovem rojstnem [[Trg Slavka Osterca, Veržej|kraju]] ter v [[Trg Slavka Osterca, Ljutomer|Ljutomeru]] so poimenovali po njem [[trg]].<ref>(https://www.momus.si/spominski-park-slavka-osterca-s-kipom/# {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210515123418/https://www.momus.si/spominski-park-slavka-osterca-s-kipom/ |date=2021-05-15 }} )</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ==Sklici== {{sklici}} * {{SloBio|id=398266|avtor=Premrl Stanko|ime=Osterc Slavko|vir=SBL}} {{Slovenski skladatelji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Osterc, Slavko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] kcyd7fi1k8f1syj1hq71qnj87cu9vi5 6660591 6660590 2026-04-17T01:10:54Z Signal 28172 vrstni red ktgr. 6660591 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Oseba}} '''Slavko Osterc''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in glasbeni pedagog, * [[17. junij]] [[1895]], [[Veržej]], † [[23. maj]] [[1941]], [[Ljubljana]]. Osterc predstavlja vodilno osebo [[slovenska glasba|slovenske glasbe]] med obema svetovnima vojnama. Svoja dela, ki zajemajo [[komorna glasba|komorno]], vokalno, [[simfonična glasba|simfonično]] in scensko glasbo, je večinoma pisal v duhu [[Glasbeni neoklasicizem|neoklasicizma]]. Sprva je bil [[glasbena romantika|romantični]] samouk, kasneje pa je študiral kompozicijo in se pod vodstvom velikih [[seznam čeških skladateljev|čeških skladateljev]] 20. stoletja razvil v prvovrstnega skladatelja, ki je kljub razmeroma kratki skladateljski karieri pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. ==Življenje== Slavko Osterc se je rodil očetu Jožefu in materi Mariji, rojeni Sterniša. Po rodovniku je razvidno, da je imel brata Jožefa, ter sestri Julijano in Marijo, poročeno Ferenc (Tibavt, 1995). Otroštvo je preživel v pol kmečkem in pol trškem okolju. Osterc se v zgodnjih letih glasbeno ni izkazal, saj se vidneje tudi ni mogel. Izhajal je iz preprostega okolja, kjer je preprosto glasbo petja in orgel poslušal v cerkvi, ter petje doma – mama je bila dobra pevka, po kateri naj bi podedoval talent. Po končani osnovni šoli je dve leti obiskoval realko v [[Ljutomer]]u, nato pa pripravnico mariborskega učiteljišča, kjer se je šolal do let 1913/14. Podpisano zrelostno spričevalo pravi, da je bil med drugim »usposobljen za poučevanje na javnih ljudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim jezikom, po lestvici za provizoričnega učitelja ali podučitelja«. Iz gradiva sledi, da je dobival štipendijo (Cvetko, 1993). Že v [[Maribor]]u je Osterc dobil osnove glasbene izobrazbe, pri pedagogoma [[Hinko Druzovič|Hinku Druzoviču]] in skladatelju [[Emerik Beran|Emeriku Beranu]]. Zlasti slednji se je veliko posvetil Osterčevi glasbeni poti in ga spodbujal k samostojnemu komponiranju (Špendal, 1995). Pod njunim vodstvom je Osterc hitro napredoval. Kmalu se je usposobil za violinista, kazal zanimanje za glasbo in z njim okužil tudi sošolce, katerim je bil za zgled, osnoval je dijaški orkester, kjer je igral prvo violino, nastopal kot violinist v Mariboru in doma, med počitnicami. Znanje, pridobljeno v času mariborskega šolanja je očitno bilo znatno, a vendar ne dovolj, saj si je že kot srednješolec nabavljal ustrezne učbenike in jih preučeval, očitno z namenom lastnega ustvarjanja. Kmalu po maturi je bil imenovan za začasnega učitelja v Sevnici ob Savi, kjer pa je deloval le kratek čas, saj je bil že 1. novembra 1914 vpoklican v vojsko. Poslan je bil tudi na italijansko fronto, kjer je bil ranjen. Demobiliziran je bil v novembru 1919. V času vojne, se zdi, je Osterc izgubil pet let, ki pa niso bila povsem izgubljena. Ko se je leta 1919 vrnil, je še bolj poglobljeno nadaljeval s samostojnim študijem, tokrat [[Harmonija|harmonije]], [[kontrapunkt]]a in kompozicijskega stavka kot celote. Še v istem letu je bil Osterc nameščen kot učitelj na osnovni šoli v Krčevini (Maribor), od tu pa premeščen na [[Studenci|Studence]] (takrat predmestje, danes del Maribora). Učiteljevanje pa ga očitno ni zadovoljilo, še zlasti ne na ljudski šoli, kjer je moral posredovati zanimanje v vseh mogočih predmetih. Zanimala ga je predvsem glasba, v kateri se je razgledoval kot samouk in se čutil sposobnega opraviti komisijski izpit za poučevanje glasbe. Tega je opravil 9. novembra 1920 in bil usposobljen za učitelja petja v višjih razredih dekliške osnovne šole, violine, klavirja, dodatno pa še telovadbe na deški in dekliški meščanski šoli v [[Celje|Celju]], kjer je nastopil 1. januarja 1922. Čeprav je bil po strokovni plati v mariborskem in celjskem obdobju vezan predvsem nase, pa so ga duhovno spodbujali Ivan Ašič, [[Risto Savin]], najbrž tudi [[Anton Lajovic|Lajovic]] in še kdo. V pomoč so mu bile [[partitura|partiture]] domačih in tujih avtorjev, ki jih je skrbno analiziral, ne glede na stil (Cvetko, 1993). Čeprav je Osterc v svoj seznam uvrstil le dela, pisana od leta 1923, je mogoče po ohranjenih fragmentih sklepati, da je začel komponirati vsaj že leta 1920. Med prvimi skladbami pisanimi to leto , sta dva mešana zbora s spremljavo godalnega tria, pisana na [[Oton Župančič|Župančičevi]] pesmi ''Barčica'' in ''Na poljani''. Iz tega leta izhajajo tudi samospevi ''Bolne'' ''rože'', ''Na poljani'' in ''Zvezde žarijo'', ki jih je leta 1921 izdal kot rokopis z naslovom »Tri pesmi Otona Župančiča«, kar so njegove prve natisnjene skladbe. Leta 1921 je bila na [[Ptuj]]u pod vodstvom Ferda Herzoga praizvedena simfonična slika Krst pri Savici, po Prešernovi pesnitvi. Leta 1921 ali 1922 je Osterc napisal še drugo simfonično sliko, za katero ga je navdihnila Levstikova balada Ubežni kralj, vendar se ta ni ohranila. Z njo je pritegnil pozornost mnogih kritikov, pa tudi skladatelja Rista Savina. Še večji odziv je pritegnila simfonija v C-duru Ideali, ki jo je 3. novembra 1922 v mariborskem Narodnem gledališču praizvedel orkester mariborske Glasbene matice, pod vodstvom Frana Topiča. O so delu poročali vsi slovenski, oba nemška in nekateri jugoslovanski časniki, kritiki pa so jo označili kot prvo slovensko simfonijo. Med skladbami, nastalimi do leta 1925, so v Mariboru izvedli še Serenado za visoki glas in orkester s spremljavo klavirja, kar moramo povzeti po Beranovi kritiki skupaj z oceno baleta v treh epizodah Iz Satanovega dnevnika (1924), v naslednjih letih pa še godalni kvartet v a-molu (1924), samospeva Mene ni požela kosa in Uspavanka, oba iz leta 1925 (Špendal, 1995). Toda tudi zaposlitev v Celju Ostercu ni prijala, saj je vedel, da zmore več. Vedel pa je tudi, da na Slovenskem ni ne institucije, ne osebnosti, ki bi mu lahko nudila, kar je tako zelo želel. To bi zmogel doseči le v tujini, pri kakem priznanem mojstru, najbolje v Pragi, ki je slovela po visoko kvalitetnem konservatoriju (Cvetko, 1993). Prosil je za dopust, ki bi ga osvobodil učiteljske obveze. 29. junija 1925 mu je bil odobren dopust v šolskem letu 1925/26 s polnimi službenimi prejemki z namenom glasbenega študija v tujini. Odklonjena mu je bila štipendija, ki je država študentom v tujini ni nudila, samo s službenimi prejemki pa Ostercu za bivanje v Pragi ne bi zadoščali. Pomoč mu je ponudil mariborski notar Ivan Ašič, človek, vnet za glasbo. V Osterca je verjel, bil je njegov mecen in tudi prijatelj (Cvetko, 1993). Osterc sprva naj ne bi želel oditi v Prago, pač pa na Dunaj, vendar je – verjetno zaradi zunanjih okoliščin, pa tudi po nasvetu Antona Lajovca, ki je glede njegovega vpisa na praški konservatorij posredoval pri dirigentu Václavu Talichu - jeseni leta odpotoval v Prago (Pokorn, 1969) Ivan Ašič je leto po Osterčevem odhodu iz Celja poročal o izvedbah skladb, večinoma iz skladateljevega amaterskega obdobja. Piše o več skladbah, ki pa verjetno niso bila vsa, izvedena do leta 1926 v slovenski reprodukciji, med drugim Krst pri Savici, Kvartet v a-molu, balet Iz Satanovega dnevnika, samospevi, simfonična slika Povodni mož (Cvetko, 1993). ===Osterčevo delovanje v času študija v Pragi=== Komisija je Osterčeve kompozicije, ki jih je prinesel iz Celja, ocenila zelo ugodno, dobil je dovoljenje, da se smejo javno izvajati, ciklus Belokranjskih uspavank je dal celo v tisk (Pokorn, 1969). Na konservatoriju je bil Osterc sprejet v tretji, predzadnji letnik srednje šole. Kompozicijsko tehniko in instrumentacijo ga je učil Karel Boleslav Jirák, glasbene oblike Jaroslav Křička, dirigiranje Otakar Ostrlič, estetiko in njeno problematiko Václav Štěpan. Vsi ti učitelji so v češkem, pa tudi zunajčeškem svetu uživali dokajšen sloves in pri slehernem, še zlasti pa pri Jiráku, je Osterc tehtno pridobival znanje, ki ga je s svojimi dosežki v celoti tudi potrdil (Cvetko, 1993). V Pragi je Osterc – poleg skladanja - zavzeto študiral, imel stike z mnogimi osebnostmi takratne češke glasbe, obiskoval je koncerte, operne predstave, spoznaval umetnost starih in modernih mojstrov, ter nasploh širil glasbena obzorja na vse strani. Na večeru slovenske glasbe, 2. marca 1926, so poleg Lajovca, Ravnika, Adamiča, Savina in Škerjanca izvedli tudi nekaj del Slavka Osterca, o katerem je bilo napisano, da ima od izvajanih skladateljev le on vidnejši lastni ton. Ostercu je taka kritika seveda prijala. Užival je podporo pomembnih glasbenikov – Jiráka, Hábe, Talicha in drugih, ki jih je njegova nadarjenost impresionirala. To je pomagalo njegovim skladbam na poti do koncertnih odrov in radia. Leta 1926 je praški Radiojournal priredil jugoslovanski večer, kjer sta bili izvedeni dve Osterčevi skladbi, Nokturno in Štiri belokranjske, 1. 12. 1926 pa je bil na slavnostni akademiji predstavljen samospev Sonce v zavesah. V vseh primerih so bile kritike za Osterca ugodne. Tretji letnik je končal zelo uspešno, vendar mu je bilo jasno, da enoletni študij ni dovolj za namen, ki ga je imel. Zato je zaprosil še za dopust v šolskem letu 1926/7, katerega mu je ministrstvo odobrilo. Materialno podporo mu je še naprej zagotavljal Ašič. Jeseni leta 1926 je spet odpotoval v Prago in se vpisal v četrti letnik konservatorija. Vpisal se je še v tečaj četrttonske kompozicije, ki ga je vodil Alois Hába. V potrdilu konservatorija 21. junija 1927 je zapisano, da je četrttonski tečaj opravil s prav dobrim uspehom, znanje komponiranja četrttonske glasbe pa je dokazal s Preludijem za klavir. V poročilu o koncertu absolventov konservatorija beremo, da so bile izvedene Osterčeve Štiri karikature za piccolo, klarinet in fagot, predstavljeni pa tudi dve nadaljnji skladbi Osem anekdot Charlia Chaplina za glas in 11 instrumentov ter I. godalni kvartet. Kritik je za Osterca dejal da se giba v smeri francoske moderne, z deli preseneča in da obvlada tehniko komponiranja. Omenjene skladbe so analizirane, priznana pa jim je razvidna kvaliteta, tako tehnična kot umetniška. Skladbe je recenziral tudi Alois Hába, za katerega je bil Osterc najbolj nadarjen med jugoslovanskimi mladimi skladatelji. Obvladal je moderni zvok in polifonsko tehniko, čeravno ju formira po svoje. Hába je poudaril Osterčev smisel za humor in ritem, ter dodal, da od njega pričakuje pomembno glasbeno dejavnost. Pozitivno je bil omenjen tudi v drugih čeških časnikih. V poročilu o večeru jugoslovanske glasbe 20. maja 1927 je bila omenjena Osterčeva Uspavanka, o kateri je E. Rychnowsky zapisal, da je po stilu blizu Stravinskemu in Debussyju, drug recenzent pa je bil mnenja da Osterc počasi formira svoj izraz, kar je pri njem sicer opazno že nekajkrat. S četrtim letnikom je bila za Osterca srednješolska stopnja praškega konservatorija zaključena. Absolutorijsko spričevalo, ki ga je popisal Karel Hoffman navaja naslednje ocene: umetniška nadarjenost – izredna; kompozicija – odlično; obligatni klavir – dobro; kontrapunkt – odlično; nauk o formah in analiza – odlično; instrumentacija – odlično; partiturna igra – dobro; dirigiranje zbora – dobro; dirigiranje orkestra – pohvalno; estetika – odlično; operna režija in dramaturgija – odlično; zgodovina glasbe – odlično; zgodovina češke glasbe – odlično, kar priča, da je bil Osterc v vseh glavnih, za obvladovanje tehnike in komponiranje potrebnih predmetih, izvrstno izurjen (Cvetko, 1993). Glasbena reprodukcija Osterca ni zanimala že od vsega začetka študija, pa tudi kasneje v Ljubljani, je kazal izrazito naklonjenost glasbenemu ustvarjanju, vprašanju sloga in organizacije tonske gmote (Pokorn, 1993). ===Osterčevo delovanje po študiju v Pragi=== Absolutorij priča, da je Osterc daleč presegel raven, potrebno za poučevanje glasbe na splošnoizobraževalnem zavodu. V Celjsko meščansko šolo se Osterc, zavedajoč se svojih sposobnosti, ni nameraval vrniti. Zanimala ga je mojstrska šola konservatorija v Pragi, da bi izpopolnil, kar je v letih 1925-27 pridobil na srednji stopnji. Potegoval se je še za nadaljnji dopust, katerega mu je veliki župan mariborske oblasti odobril, toda brez pravice do dnevnic, s tem da službuje, dokler traja potreba, na konservatoriju ljubljanske Glasbene matice. Zdi se, da sta Osterca za mesto na ljubljanskem konservatoriju priporočila Lajovic in ravnatelj konservatorija, Matej Hubad. Menila sta, da bi bil Osterc za konservatorij koristna učna moč, saj tako kvalitetnih sodelavcev ni bilo v izobilju, konservatorij v Ljubljani pa jih je potreboval. Lajovic je na Osterca verjetno gledal še kot osebo, ki lahko postane pomembna za razvoj slovenske glasbe. Oba sta imela prav, o čemer govori tudi izpis iz Osterčevega službenega lista z dne 30. 6. 1933, kjer je razvidno, da je Hubad ocenil Osterčevo delo v letih 1930-32 za odlično (Cvetko, 1993). Že leta 1927 najdemo Osterca v Ljubljani, kjer je kot strokovni učitelj glasbe na državnem konservatoriju, od leta 1939 pa profesor na srednji šoli novoustanovljene glasbene akademije, deloval vse do smrti. Formalno je sicer še do leta 1930 pripadal meščanski šoli v Celju, vendar se v njo ni nameraval več vrniti (Pokorn, 1969). Ob vstopu na konservatorij je vodstvo Ostercu zaupalo poučevanje raznih predmetov, harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo in estetiko. Osterčevo predavateljsko delo je bilo kljub slabemu zdravstvenemu stanju vestno in cenjeno, kar potrjuje tudi dejstvo, da ga je ministrstvo za prosveto 30. 8. 1930 imenovalo za člana komisije za opravljanje državnega strokovnega izpita na konservatoriju v Ljubljani (Cvetko, 1993). Še naprej je vzdrževal stike s skladatelji, ki jih je spoznal v Pragi, še posebej z Alojzem Hábo, osrednjo osebnostjo praške šole. Kakor hitro je mogel, jih je povabil v Ljubljano in poskrbel za izvedbe njihovih del na Slovenskem. V Pragi je Osterc opravil še neformalno »šolo« za navezovanje dejavnih vezi z vplivnimi posamezniki in institucijami po svetu, ki jih je združevalo gibanje za novo glasbo. Te stike je navezoval od začetka, pripeljali pa so ga do enakopravnega in enakovrednega mesta v vodstvu Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (SIMC) in tudi do tujih založnikov (Bedina, 1995). Osterc se je vključeval v krog ljubljanske inteligence, se posvečal skladanju in širjenju umetnostnega nazora. S tem je dosegel, da je njegov umetniški sloves rasel, postajal vedno razločnejši in vpliven pri reševanju umetnostih, večinoma glasbenih problemov. Na konservatoriju si je kmalu pridobil trden položaj, ne samo kot pedagog, saj je imel željo približati konservatorij tipu praškega konservatorija. Tako lahko razumemo tudi vlogo, ki jo je 6. 6. 1933 nalovil na odbor ljubljanske Glasbene matice, saj je bila to centralna ustanova, dostikrat odločilna v bistvu glasbenega dogajanja na Slovenskem. Osterc je prosil člane odbora za namestitev kot »vršilec dužnosti« ravnatelja državnega konservatorija, ko bo mesto prazno. Glasbena matica na Osterčevo prošnjo ni reagirala z uspehom, saj je bilo vprašanje položaja ravnatelja konservatorija tudi predvsem politične narave, Osterca pa so glede tega zaradi leve usmeritve odklanjali. Osebno, pa tudi v kritikah je bil piker, vse to, njegov značaj in način nastopanja v javnosti pa je vplivalo, da ni dobil želenega mesta. To mesto je dobil Julij Betetto, ki je 8. 2. 1935 sporočil, da mu citirano prošnjo vrača, češ da prosvetno ministrstvo meni, da ne izpolnjuje »zakonske« zahteve za to prošnjo. Podrobno odklonitev ni bila obrazložena, kar z vidika Osterčevih človeških in strokovnih kvalitet tudi ni bilo mogoče. Zavrnitev je Osterca gotovo prizadela, čeprav tega navzven ni pokazal. Prizadevno je predaval na konservatoriju, vzdrževal prijateljske stike, ustvarjal, potoval na festivale in izmenjalne koncerte v okviru ISCM. Proti koncu 30. let je še intenzivno, brez predaha komponiral, aktivno sodeloval v okviru ISCM ter UJME in množil stike z glasbenim svetom. A je bil neozdravljivo bolan. Zdravstvene tegobe, ki so jih pripisovali več vzrokom so ga sicer nadlegovale že vrsto let. Proti koncu je naglo usihal in mislil na upokojitev. Slavko Osterc je umrl 23. maja 1941 v Ljubljani. (Cvetko, 1993) ==Osterčev opus== Štirinajst let Osterčevega delovanja v Ljubljani je najvažnejše obdobje njegovega življenja. V tem času se je v slovensko glasbo zapisal kot ena njenih vodilnih osebnosti (Pokorn, 1969). Odločilen je bil seveda študij v Pragi. Ob koncu študija in po njem, prevzame Osterc načela atonalnega ekspresionizma. Tako je leto 1927 zanj razvojno kritično. Odmik od romantične izraznosti vodi v drugem letu z diplomskim koncertom junija 1927 do prvega slogovnega preoblikovanja. V tem Osterčevem razvojnem obdobju prevladujeta subjektivizem in introvertiranost. Prehodno delo je uglasbitev osmih Chaplinovih anekdot Oho, zaljubljen sem za glas in 11 inštrumentov (17. 1. 1927), ki – največ v 6. in 7. anekdoti – vsebujejo soslednja romantičnega, ekspresionističnega tonalnega in že atonalnega. Ta smer slogovno ni izčiščena še v naslednjih dveh letih, ko napiše Silhuete za godalni kvartet (1928), ter Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet (1929). Te slogovne poteze najdemo tudi v Treh pesmih za glas in klavir (1928), le z malo več atonalne abstrakcije. Verjetno najbolj značilen primer vplivov Schönberga je prvi stavek Silhuet, Preludio. Njegovih 19 taktov označuje čista atonalnost z načelno atematičnostjo (Klemenčič, 1988). V letu 1929, letu temeljne preusmeritve soobstajata starejši ekspresionizem in odločilnejša nova stvarnost oziroma neobarok. Skladatelju parodiranje klasicizma v ožjem pomenu besede ni bilo blizu, sprejemalj je novi barok z linearnimi kompozicijskotehničnimi prvinami. Tudi tu pogosto ni šlo za obujanje baročnega duha, bolj je uveljavljal nov duh 20. stoletja z moderniziranimi starimi kompozicijskimi postopki. Novega sloga kljub ponovnim slogovnim spremembam po začetku tridesetih let ni opustil do vključno 1934. Prehod na začetku tega obdobja kaže minutna opera Saloma, ki še vztraja v disharmoničnem ekspresionizmu, ob katerem se pojavljajo nastavki neobaroka. Še isto leto na umiranje ekspresionizma opozarjajo Štiri Gradnikove pesmi. Novi sloge je skladatelj od vsega začetka prepričljivo in doživeto postavil v enem izmed svojih najboljših del, Suiti za orkester. Sledila je vrsta skladb z baročnimi naslovi, kot sta Partita za violončelo in klavir (1929), ali Ciacona za violo in klavir (1929). Prevladuje objektivna glasba, s katero se ohranja humor, v ospredje prihajajo religiozna čustva, kot recimo v Oče naš (1931) ali Magnificatu (1932). Slednjega je, tako kot Suito za violino in klavir, objavil pri Dunajski založbi Universal. Iz tega časa izhajajo tudi številni korali. Skladbe si sledijo hitro, ker nastajajo kot posledica rednega kompozicijskega dela in ne čakanja na inspiracijo. Prevladuje komorna glasba, ob samospevu ob zboru tudi orkestralna dela, s katerimi programsko opozarja na trenutno slogovno usmerjenost (Klemenčič, 2008). ==Vpliv na mlajšo generacijo== Zelo pomembno mesto v Osterčevi dejavnosti zajema tudi pedagoško delo, s katerim je močno vplival na mlajši slovenski skladateljski rod. Na konservatoriju je poučeval harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo, glasbene oblike, zgodovino glasbe in estetiko. Osterc je svoje študente znal navdušiti za svoje revolucionarne nazore. Pritegoval jih je s svojo sugestivno osebnostjo, duhovito besedo in tudi s svojimi skladateljskimi uspehi v tujini. Študij je pojmoval zelo svobodno. Učni načrt in tradicionalne oblike so mu bile zgolj okvir, katerega je izpopolnjeval s svojimi sodbami. Učencev ni omejeval s strogimi pravili kompozicije, temveč je dajal prosto pot njihovi individualni ustvarjalni fantaziji, v njih je znal vzpodbuditi zaupanje v lastne moči ter jim prijateljsko pomagal na poti v svet glasbe. Iz njegovega kompozicijskega razreda je tako prišlo veliko uglednih strokovnjakov in skladateljev, med katerimi so Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Demetrij Žebré, Dragotin Cvetko, Franc Šturm, Primož Ramovš. Zasebno se je pri Ostercu izobraževal Karol Pahor (Pokorn, 1969). V svoj krog je pritegnil tudi Danila Švaro, ki je kompozicijo študiral v Frankfurtu pri Bernhardu Seklesu, dirigiranje pa pri Hermannu Scherchnu (Klemenčič, 2002). Pomemben je bil tudi kot publicist in kritik, saj je sodeloval s tako domačimi kot tujimi časopisi in revijami. Bil je stalni glasbeni poročevalec za Ljubljanski zvon (1927-1930), v Jugoslovanu (1930) ter v reviji Zvuk (1932-35). Skupno je bilo objavljenih okrog 150 člankov, ocen in esejev. S pisano besedo se je boril za iste nazore kot v svojih delih, ter kot skladatelj. Zagovarjal je dvig kakovosti slovenske in jugoslovanske glasbe, za zmago svojih pogledov na umetnost, ter proti vsemu, kar je po njegovem predstavljalo oviro na poti do svobodnega glasbenega izraza. S pogumnim in idejno utemeljenim ocenjevanjem je nadaljeval delo Marija Kogoja in Stanka Vurnika, čeravno s strani drugačnih idejnih osnov kot njegova Kogoj in Vurnik. Ukvarjal se je tudi s pisanjem, ki sodi že v literaturo, saj so libreti vseh njegovih glasbeno-scenskih del, razen Kroga s kredo, njegovi. Zapustil je več spisov (O transu, Dnevnik z mojega potovanja okoli sveta, Ponikljana ura Leopolda Kravatnika, Panoptikum, komedijo Vlom, sicer ohranjeno le po fragmentih). Vsa dela so nenavadna, polna ironije in prikritih osti, vendar nepogrešljiva za spoznavanje skladateljeve osebnosti (Pokorn, 1969). Zadnji korak v razvoju označuje potreba po stopnjevanju izraza. V pozni ekspresionistični različici nudi skladatelju nove izrazne možnosti, ki ustrezajo njegovi notranji naravi. S temeljnim korakom iz ekspresionistične predmetnosti znotraj razširjene tonalnosti v abstrakcijo atonalne izraznosti je Osterc v vlogi osvajanja novega estetskega prostora v glasbeni umetnosti in družbi. Pri tem so mu pomembno spodbudo dajala pričakovanja mednarodnih izvedb njegovih del. Njihovo uresničevanje je omogočalo na Slovenskem znova mednarodno uveljavitev glasbenega ustvarjanja, zdaj nacionalno pogojenega in razvidnega. Ta mednarodni preboj je šel v korak z njegovim aktivnim sodelovanjem pri ISCM, ter z osebnimi stiki, ki jih je vzdrževal z mnogimi vidnimi glasbeniki po svetu (Klemenčič, 2008). Med temi je vredno izpostaviti imena kot so Hába, Suk, Ančerl, Casella, Dallapiccola, Honegger, Prokofjev, K. A. Hartmann, Scherchen, Paz iz Argentine, muzikolog Dent in drugi (Klemenčič, 2002). Smer, ki jo Osterc leta 1933 pričenja počasni stavek Koncerta za klavir in pihala prevladuje do skladateljeve smrti. Razvidna je naslenje leto v klavirskih Arabeskah, kjer uveljavlja tip konstruktivističnega ekspresionizma. Skladatelj z absolutno glasbo sprejema atematičnost in subjektivizem, ki se navzema objektivizma. Med mnogimi deli tega obdobja je že leta 1935 prvi višek dosegla Sonata za altsaksofon in klavir. Sem sodi še mednarodno predstavljeni Mouvement symphonique. Kasneje Osterc skladal med bolj racionalnim in čustveno poudarjenim, kamor sodijo introvertirane Male pesmi za Ireno (1935), ter simfonična pesnitev Mati (1940). Do ekspresivnosti je prišel še ob Nonetu (1937), pisanem za Češki nonet. Prihaja tudi do umirjanja avantgarde in ekspresionizma v mešanem slogu z neoklasicizmom, kar se pokaže v Trio pour violon, viioloncelle et piano (1939), v zboru Skozi mrak (1939), v Petites variations pour piano (1940), ter do občasne regresije v predhodni slog, kar je razvidno v mešanem zboru Cvetoči bezeg (1940). Popuščanje v avantgardni drži je pripisati teži napredujoče bolezni in ne odpovedi avantgardi z novim preobratom, kajti poudarek na disharmoničnem induhovnem ostaja, kar dokazujeta zadnja opusa, Baletna pantomima Iluzije (1937-41) in Sonata za violončelo in klavir (1941) (Klemenčič, 2008). Je oče slikarke in ilustratorke [[Lidija Osterc|Lidije Osterc]] in praded filmske producentke in režiserke [[Aiken Veronika Prosenc|Aiken Veronike Prosenc]]. Kot skladatelj je pomembno vplival na slovenski prostor, saj njegova dela pomenijo pomemben korak naprej, bližje dogajanju v svetu. Napisal je več kot 170 glasbenih del, od katerih jih je bilo mnogo izdanih pri tujih, svetovnih založbah, mnoge so bil [[krstna izvedba|krstno izvedene]] že v času njegovega življenja. Dela so bila na sporedih festivalov Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, katerega član žirije festivalskih programov je bil tudi sam. Njegovo poustvarjalno delo ni omembe vredno, saj ga kot tako tudi ni zanimalo. Zagotovo pa je potrebno omeniti njegovo pedagoško delo, saj je pravzaprav vse življenje – razen v času svojega šolanja – deloval kot učitelj. Razmeroma dolg seznam predmetov, ki jih je na konservatoriju v Ljubljani poučeval, priča o njegovi pedagoški in strokovni sposobnosti, ki so se je očitno zavedali tudi njegovi nadrejeni. S svojo duhovito osebnostjo pa je znal pritegniti učence in jih tudi navdušiti nad modernimi idejami, ki jih je vneto zagovarjal. Zagovarjal pa jih je tudi kot [[kritik]]. Že v času študija v Pragi je vestno zapisoval vtise o obiskanih koncertih ter se tako kalil v razmišljanju in ocenjevanju glasbenih del. S tem je nadaljeval tudi v Ljubljani in tako odločilno pripomogel k razvoju glasbenega življenja in mišljenja na slovenskem. Pisal je tudi librete in scenarije za svoja dela, prevajal besedila v svojih in tujih skladbah ter objavljal učbenike. S svojim naprednim načinom razmišljanja, predvsem pa seveda ustvarjanja je predstavljal osebo, ki jo je takratni slovenski glasbeni svet nujno potreboval in osebo, ki še danes predstavlja pomemben mejnik v razvoju klasične glasbe. Slovenskemu občinstvu je najbolj znan po svojem ''[[Religioso|Religiosu]]'' iz ''Suite za godala'', ki je dolgoletni avizo 3. programa [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenije]] (programa Ars). ===Mlajša generacija skladateljev o Ostercu=== *[[Kaja Šivic]]: »Slavko Osterc je bil že v svojem obdobju tako napredna osebnost v miselnem in kompozicijskem smislu, da je ostal izredno zahteven avtor do današnjih dni. Zato v svoji domovini še vedno ni »priljubljen« in je njegovo glasbo redko slišati s koncertnih odrov in radijskih valov.« GM 79/80, št. 5 *[[Bratko Kreft]], dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser: »Osterc, ki je bil tudi nekaj let glasbeni in operni kritik, je s simpatijami spremljal moja režiserska prizadevanja v Operi, ki so šla v smeri »teatralizacije« operne predstave, kajti opera je po svoje prav tako gledališče kakor drama. Tega pa takrat večina opernih pevk in pevcev ni uveljavljala, ker si je rajši pomagala »koncertno«. Kljub temu, da sem takoj v začetku poudarjal, da opera ni in ne sme biti koncert, marveč »teater«, ni šlo gladko čeprav sta me v gledališču podpirala ravnatelj Polič in dirigent Štritof, ki je bil prav tako vnet za novo. Izven gledališke hiše pa me je najbolj podpiral Slavko Osterc. Toda ne le to: priznati moram, da sem bil v rednih razgovorih z njim v takratni kavarni Emona, kjer je vsak dan zajtrkoval, nato pa ali pisal kakšno kritiko ali pa komponiral. Spominjam se, kako mi je neko jutro podrobno dolgo in jasno razlagal svoj sistem komponiranja. Bil je velik nasprotnik glasbenega sentimentalizma in romantike.« Gledališki list Opere SNG Ljubljana December 1979/1989, št.2. *[[Pavel Šivic]], skladatelj: »Kdor je Slavka Osterca globlje poznal, je spoznal njegovo poštenost, tovarištvo in odkritosrčnost, ki ni poznala nevoščljivosti. Nikdar nas ni odvračal od ustvarjanja, ampak vedno bodril in prigovarjal.« GM, 81/82, št-1 *[[Dragotin Cvetko]], skladatelj: »Navidez skromen, skoraj preprost je bil življenjski tok Slavka Osterca, v resnica pa kar bogat. Očetu Jožefu in materi Tereziji, roj. Sterniša, se je rodil 17. junija 1895 v Veržeju ob reko Muri. Slavko Osterc je umrl 23. maja 1941 v Ljubljani in se pridružil pokojnim Slovenskim vrstnikom.« Dragotin Cvetko, Osebnost skladatelja Slavka Osterca *[[Marjan Lipovšek]]: Osterc kot Skladatelj »Slavko Osterc je v kratki preteklosti slovenske glasbene moderne nekako do konca I. svetovne vojne pa do danes, najznačilnejša pojava. Skladatelj, ki je svoje delo najdlje razvil, v njem največ dosegel in svoj skladateljski lik najbolj določeno izoblikoval. Kdor Osterčevega posega v lagodno vzdušje slovenske ustvarjalnosti okrog leta 1928 ni sam doživel, si niti misliti ne more, kako je Osterc učinkoval s svojim modernizmom in kakšen svež veter je zapihal med nami ob njegovem prihodu v Ljubljano.« Slavko Osterc Spomonski Zbornik Murska Sobota 1963 ===Osterčevi vtisi o nekaterih delih, ki jih je spremljal v Pragi=== »25. 9. 1926 20h Koncert Češke filharmonije, Dirigent: Veiclav Tolik Spored: Vitězslav Novák Celovečerno delo (1 ¼ h), polno orkestralnih fines, orkester slika z dramatskim izrazom razburkano morje, začetek viharja, katastrofa in pojemanje viharja; snov je prepojena z liričnimi momenti (ljubezen) in molitvami. Izvajanje je bilo prvovrstno, po koncertu je občinstvo prisotnega komponista navdušeno klicalo na oder.« »19. VI Neues Deutsches Theater (1/2 20h) Ernst Křenek: Johnny spielt auf (Romantična opera v 2 delih – 12 slik) Dirig. Alex Zemlinsky Bil sem razočaran. Je tu več cirkusa nego glasbe. Jazz-ovi ritmi ne pridejo prav do veljave, dasi je instrumentacija mojstrovska. Tudi „biograf” v 2. delu je bolj cirkuški. Izvajanje prvovrstno.« »22. VI Neues Deutsches Theater (1/2 20.h) Křenek: Johnny spielt auf Glej 19. VI Prvi del je glasbeno mnogo boljši nego drugi.« »12. I. Neues Deutsches Theater (1/2 19h) R. Wagner: Walküre Dirig: Zemlinsky Krasna predstava. Tempi, dinamike itd. vse prvovrstno. Siegmund prav dober, isto Sieglinde in Hunding, Wotan in Fricka nekoliko šibkejša. Zbor Walkür izvrsteb, Glasba genialna ter kljub veliki razsežnosti (3 dejanje izvajajo 4 in pol ure) do konca zanimiva. Scenerija, instrumentalne finese itd. vse prvovrstno.« (Glasbena zbirka, zvezek »Praga«, 1926-1927)1 ==Seznam del (izbor)== ;Opere *''Krst pri Savici'' (tematika: [[France Prešeren]]), 1921 *''Osveta'' (tematika: [[Theodor Körner]]), 1923 *''Iz komične opere'' (tematika: [[Henri Murger]]), 1928 *''Krog s kredo'' (tematika: [[Klabund]]), 1928/29 *''Saloma'', 1929/30 *''Dandin v vicah'' (tematika: [[Molière]] in [[Hans Sachs]]), 1930 *''Medea'' (tematika: [[Evripides]]), 1930 ;Baleti *''Iz Satanovega Dnevnika'', 1924 *''Maska rdeče smrti'', 1930 *''Iluzije'', 1938-40 ;Orkestrska glasba *''Bagatele'', 1922 *''Simfonija'', 1922 *''Suita'', 1929 *''Koncert za orkester'', 1932 *''Klasična uvertura'', 1932 *''Koncert'', 1933 *''Passacaglia in Koral'', 1934 *''Danses'', 1935 *''Mouvements symphoniques'', 1936 *''4 pieces symphoniques'', 1938-39 *''Mati'' ([[simfonična pesnitev]], 1940) ;Ostalo *Različna vokalna dela, klavirske skladbe; [[komorna glasba]]. ==Literatura== *Cvetko, D. (1993). Osebnost skladatelja Slavka Osterca. Ljubljana: Cankarjeva založba. *Klemenčič, I. (1988). Slovenski glasbeni ekspresionizem. Ljubljana: Cankarjeva založba. *Klemenčič, I. (2006). Slovenska glasba v evropskem okviru. Celje: Mohorjeva družba. *Osterc, S. (1927). Praga. Primarni vir. *Pokorn, D. (1969). Slavko Osterc: (prispevek za biografijo). V Muzikološki zbornik, 5 (str. 83-91). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo. *Špendal, M. (1995). Slavko Osterc v Mariboru. V Muzikološki zbornik, 31 (str. 25-31). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo. *Tibaut, E. (1995). Spomini še živijo : ob 100-letnici rojstva skladatelja Slavka Osterca. Ljutomer: Zveza kulturnih organizacij. == Poimenovanja == V njegovem rojstnem [[Trg Slavka Osterca, Veržej|kraju]] ter v [[Trg Slavka Osterca, Ljutomer|Ljutomeru]] so poimenovali po njem [[trg]].<ref>(https://www.momus.si/spominski-park-slavka-osterca-s-kipom/# {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210515123418/https://www.momus.si/spominski-park-slavka-osterca-s-kipom/ |date=2021-05-15 }} )</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ==Sklici== {{sklici}} * {{SloBio|id=398266|avtor=Premrl Stanko|ime=Osterc Slavko|vir=SBL}} {{Slovenski skladatelji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Osterc, Slavko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ok8u5td6yidwegwskxflt971hbmxydh 6660592 6660591 2026-04-17T01:25:28Z Signal 28172 /* Poimenovanja */dop. 6660592 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Oseba}} '''Slavko Osterc''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in glasbeni pedagog, * [[17. junij]] [[1895]], [[Veržej]], † [[23. maj]] [[1941]], [[Ljubljana]]. Osterc predstavlja vodilno osebo [[slovenska glasba|slovenske glasbe]] med obema svetovnima vojnama. Svoja dela, ki zajemajo [[komorna glasba|komorno]], vokalno, [[simfonična glasba|simfonično]] in scensko glasbo, je večinoma pisal v duhu [[Glasbeni neoklasicizem|neoklasicizma]]. Sprva je bil [[glasbena romantika|romantični]] samouk, kasneje pa je študiral kompozicijo in se pod vodstvom velikih [[seznam čeških skladateljev|čeških skladateljev]] 20. stoletja razvil v prvovrstnega skladatelja, ki je kljub razmeroma kratki skladateljski karieri pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. ==Življenje== Slavko Osterc se je rodil očetu Jožefu in materi Mariji, rojeni Sterniša. Po rodovniku je razvidno, da je imel brata Jožefa, ter sestri Julijano in Marijo, poročeno Ferenc (Tibavt, 1995). Otroštvo je preživel v pol kmečkem in pol trškem okolju. Osterc se v zgodnjih letih glasbeno ni izkazal, saj se vidneje tudi ni mogel. Izhajal je iz preprostega okolja, kjer je preprosto glasbo petja in orgel poslušal v cerkvi, ter petje doma – mama je bila dobra pevka, po kateri naj bi podedoval talent. Po končani osnovni šoli je dve leti obiskoval realko v [[Ljutomer]]u, nato pa pripravnico mariborskega učiteljišča, kjer se je šolal do let 1913/14. Podpisano zrelostno spričevalo pravi, da je bil med drugim »usposobljen za poučevanje na javnih ljudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim jezikom, po lestvici za provizoričnega učitelja ali podučitelja«. Iz gradiva sledi, da je dobival štipendijo (Cvetko, 1993). Že v [[Maribor]]u je Osterc dobil osnove glasbene izobrazbe, pri pedagogoma [[Hinko Druzovič|Hinku Druzoviču]] in skladatelju [[Emerik Beran|Emeriku Beranu]]. Zlasti slednji se je veliko posvetil Osterčevi glasbeni poti in ga spodbujal k samostojnemu komponiranju (Špendal, 1995). Pod njunim vodstvom je Osterc hitro napredoval. Kmalu se je usposobil za violinista, kazal zanimanje za glasbo in z njim okužil tudi sošolce, katerim je bil za zgled, osnoval je dijaški orkester, kjer je igral prvo violino, nastopal kot violinist v Mariboru in doma, med počitnicami. Znanje, pridobljeno v času mariborskega šolanja je očitno bilo znatno, a vendar ne dovolj, saj si je že kot srednješolec nabavljal ustrezne učbenike in jih preučeval, očitno z namenom lastnega ustvarjanja. Kmalu po maturi je bil imenovan za začasnega učitelja v Sevnici ob Savi, kjer pa je deloval le kratek čas, saj je bil že 1. novembra 1914 vpoklican v vojsko. Poslan je bil tudi na italijansko fronto, kjer je bil ranjen. Demobiliziran je bil v novembru 1919. V času vojne, se zdi, je Osterc izgubil pet let, ki pa niso bila povsem izgubljena. Ko se je leta 1919 vrnil, je še bolj poglobljeno nadaljeval s samostojnim študijem, tokrat [[Harmonija|harmonije]], [[kontrapunkt]]a in kompozicijskega stavka kot celote. Še v istem letu je bil Osterc nameščen kot učitelj na osnovni šoli v Krčevini (Maribor), od tu pa premeščen na [[Studenci|Studence]] (takrat predmestje, danes del Maribora). Učiteljevanje pa ga očitno ni zadovoljilo, še zlasti ne na ljudski šoli, kjer je moral posredovati zanimanje v vseh mogočih predmetih. Zanimala ga je predvsem glasba, v kateri se je razgledoval kot samouk in se čutil sposobnega opraviti komisijski izpit za poučevanje glasbe. Tega je opravil 9. novembra 1920 in bil usposobljen za učitelja petja v višjih razredih dekliške osnovne šole, violine, klavirja, dodatno pa še telovadbe na deški in dekliški meščanski šoli v [[Celje|Celju]], kjer je nastopil 1. januarja 1922. Čeprav je bil po strokovni plati v mariborskem in celjskem obdobju vezan predvsem nase, pa so ga duhovno spodbujali Ivan Ašič, [[Risto Savin]], najbrž tudi [[Anton Lajovic|Lajovic]] in še kdo. V pomoč so mu bile [[partitura|partiture]] domačih in tujih avtorjev, ki jih je skrbno analiziral, ne glede na stil (Cvetko, 1993). Čeprav je Osterc v svoj seznam uvrstil le dela, pisana od leta 1923, je mogoče po ohranjenih fragmentih sklepati, da je začel komponirati vsaj že leta 1920. Med prvimi skladbami pisanimi to leto , sta dva mešana zbora s spremljavo godalnega tria, pisana na [[Oton Župančič|Župančičevi]] pesmi ''Barčica'' in ''Na poljani''. Iz tega leta izhajajo tudi samospevi ''Bolne'' ''rože'', ''Na poljani'' in ''Zvezde žarijo'', ki jih je leta 1921 izdal kot rokopis z naslovom »Tri pesmi Otona Župančiča«, kar so njegove prve natisnjene skladbe. Leta 1921 je bila na [[Ptuj]]u pod vodstvom Ferda Herzoga praizvedena simfonična slika Krst pri Savici, po Prešernovi pesnitvi. Leta 1921 ali 1922 je Osterc napisal še drugo simfonično sliko, za katero ga je navdihnila Levstikova balada Ubežni kralj, vendar se ta ni ohranila. Z njo je pritegnil pozornost mnogih kritikov, pa tudi skladatelja Rista Savina. Še večji odziv je pritegnila simfonija v C-duru Ideali, ki jo je 3. novembra 1922 v mariborskem Narodnem gledališču praizvedel orkester mariborske Glasbene matice, pod vodstvom Frana Topiča. O so delu poročali vsi slovenski, oba nemška in nekateri jugoslovanski časniki, kritiki pa so jo označili kot prvo slovensko simfonijo. Med skladbami, nastalimi do leta 1925, so v Mariboru izvedli še Serenado za visoki glas in orkester s spremljavo klavirja, kar moramo povzeti po Beranovi kritiki skupaj z oceno baleta v treh epizodah Iz Satanovega dnevnika (1924), v naslednjih letih pa še godalni kvartet v a-molu (1924), samospeva Mene ni požela kosa in Uspavanka, oba iz leta 1925 (Špendal, 1995). Toda tudi zaposlitev v Celju Ostercu ni prijala, saj je vedel, da zmore več. Vedel pa je tudi, da na Slovenskem ni ne institucije, ne osebnosti, ki bi mu lahko nudila, kar je tako zelo želel. To bi zmogel doseči le v tujini, pri kakem priznanem mojstru, najbolje v Pragi, ki je slovela po visoko kvalitetnem konservatoriju (Cvetko, 1993). Prosil je za dopust, ki bi ga osvobodil učiteljske obveze. 29. junija 1925 mu je bil odobren dopust v šolskem letu 1925/26 s polnimi službenimi prejemki z namenom glasbenega študija v tujini. Odklonjena mu je bila štipendija, ki je država študentom v tujini ni nudila, samo s službenimi prejemki pa Ostercu za bivanje v Pragi ne bi zadoščali. Pomoč mu je ponudil mariborski notar Ivan Ašič, človek, vnet za glasbo. V Osterca je verjel, bil je njegov mecen in tudi prijatelj (Cvetko, 1993). Osterc sprva naj ne bi želel oditi v Prago, pač pa na Dunaj, vendar je – verjetno zaradi zunanjih okoliščin, pa tudi po nasvetu Antona Lajovca, ki je glede njegovega vpisa na praški konservatorij posredoval pri dirigentu Václavu Talichu - jeseni leta odpotoval v Prago (Pokorn, 1969) Ivan Ašič je leto po Osterčevem odhodu iz Celja poročal o izvedbah skladb, večinoma iz skladateljevega amaterskega obdobja. Piše o več skladbah, ki pa verjetno niso bila vsa, izvedena do leta 1926 v slovenski reprodukciji, med drugim Krst pri Savici, Kvartet v a-molu, balet Iz Satanovega dnevnika, samospevi, simfonična slika Povodni mož (Cvetko, 1993). ===Osterčevo delovanje v času študija v Pragi=== Komisija je Osterčeve kompozicije, ki jih je prinesel iz Celja, ocenila zelo ugodno, dobil je dovoljenje, da se smejo javno izvajati, ciklus Belokranjskih uspavank je dal celo v tisk (Pokorn, 1969). Na konservatoriju je bil Osterc sprejet v tretji, predzadnji letnik srednje šole. Kompozicijsko tehniko in instrumentacijo ga je učil Karel Boleslav Jirák, glasbene oblike Jaroslav Křička, dirigiranje Otakar Ostrlič, estetiko in njeno problematiko Václav Štěpan. Vsi ti učitelji so v češkem, pa tudi zunajčeškem svetu uživali dokajšen sloves in pri slehernem, še zlasti pa pri Jiráku, je Osterc tehtno pridobival znanje, ki ga je s svojimi dosežki v celoti tudi potrdil (Cvetko, 1993). V Pragi je Osterc – poleg skladanja - zavzeto študiral, imel stike z mnogimi osebnostmi takratne češke glasbe, obiskoval je koncerte, operne predstave, spoznaval umetnost starih in modernih mojstrov, ter nasploh širil glasbena obzorja na vse strani. Na večeru slovenske glasbe, 2. marca 1926, so poleg Lajovca, Ravnika, Adamiča, Savina in Škerjanca izvedli tudi nekaj del Slavka Osterca, o katerem je bilo napisano, da ima od izvajanih skladateljev le on vidnejši lastni ton. Ostercu je taka kritika seveda prijala. Užival je podporo pomembnih glasbenikov – Jiráka, Hábe, Talicha in drugih, ki jih je njegova nadarjenost impresionirala. To je pomagalo njegovim skladbam na poti do koncertnih odrov in radia. Leta 1926 je praški Radiojournal priredil jugoslovanski večer, kjer sta bili izvedeni dve Osterčevi skladbi, Nokturno in Štiri belokranjske, 1. 12. 1926 pa je bil na slavnostni akademiji predstavljen samospev Sonce v zavesah. V vseh primerih so bile kritike za Osterca ugodne. Tretji letnik je končal zelo uspešno, vendar mu je bilo jasno, da enoletni študij ni dovolj za namen, ki ga je imel. Zato je zaprosil še za dopust v šolskem letu 1926/7, katerega mu je ministrstvo odobrilo. Materialno podporo mu je še naprej zagotavljal Ašič. Jeseni leta 1926 je spet odpotoval v Prago in se vpisal v četrti letnik konservatorija. Vpisal se je še v tečaj četrttonske kompozicije, ki ga je vodil Alois Hába. V potrdilu konservatorija 21. junija 1927 je zapisano, da je četrttonski tečaj opravil s prav dobrim uspehom, znanje komponiranja četrttonske glasbe pa je dokazal s Preludijem za klavir. V poročilu o koncertu absolventov konservatorija beremo, da so bile izvedene Osterčeve Štiri karikature za piccolo, klarinet in fagot, predstavljeni pa tudi dve nadaljnji skladbi Osem anekdot Charlia Chaplina za glas in 11 instrumentov ter I. godalni kvartet. Kritik je za Osterca dejal da se giba v smeri francoske moderne, z deli preseneča in da obvlada tehniko komponiranja. Omenjene skladbe so analizirane, priznana pa jim je razvidna kvaliteta, tako tehnična kot umetniška. Skladbe je recenziral tudi Alois Hába, za katerega je bil Osterc najbolj nadarjen med jugoslovanskimi mladimi skladatelji. Obvladal je moderni zvok in polifonsko tehniko, čeravno ju formira po svoje. Hába je poudaril Osterčev smisel za humor in ritem, ter dodal, da od njega pričakuje pomembno glasbeno dejavnost. Pozitivno je bil omenjen tudi v drugih čeških časnikih. V poročilu o večeru jugoslovanske glasbe 20. maja 1927 je bila omenjena Osterčeva Uspavanka, o kateri je E. Rychnowsky zapisal, da je po stilu blizu Stravinskemu in Debussyju, drug recenzent pa je bil mnenja da Osterc počasi formira svoj izraz, kar je pri njem sicer opazno že nekajkrat. S četrtim letnikom je bila za Osterca srednješolska stopnja praškega konservatorija zaključena. Absolutorijsko spričevalo, ki ga je popisal Karel Hoffman navaja naslednje ocene: umetniška nadarjenost – izredna; kompozicija – odlično; obligatni klavir – dobro; kontrapunkt – odlično; nauk o formah in analiza – odlično; instrumentacija – odlično; partiturna igra – dobro; dirigiranje zbora – dobro; dirigiranje orkestra – pohvalno; estetika – odlično; operna režija in dramaturgija – odlično; zgodovina glasbe – odlično; zgodovina češke glasbe – odlično, kar priča, da je bil Osterc v vseh glavnih, za obvladovanje tehnike in komponiranje potrebnih predmetih, izvrstno izurjen (Cvetko, 1993). Glasbena reprodukcija Osterca ni zanimala že od vsega začetka študija, pa tudi kasneje v Ljubljani, je kazal izrazito naklonjenost glasbenemu ustvarjanju, vprašanju sloga in organizacije tonske gmote (Pokorn, 1993). ===Osterčevo delovanje po študiju v Pragi=== Absolutorij priča, da je Osterc daleč presegel raven, potrebno za poučevanje glasbe na splošnoizobraževalnem zavodu. V Celjsko meščansko šolo se Osterc, zavedajoč se svojih sposobnosti, ni nameraval vrniti. Zanimala ga je mojstrska šola konservatorija v Pragi, da bi izpopolnil, kar je v letih 1925-27 pridobil na srednji stopnji. Potegoval se je še za nadaljnji dopust, katerega mu je veliki župan mariborske oblasti odobril, toda brez pravice do dnevnic, s tem da službuje, dokler traja potreba, na konservatoriju ljubljanske Glasbene matice. Zdi se, da sta Osterca za mesto na ljubljanskem konservatoriju priporočila Lajovic in ravnatelj konservatorija, Matej Hubad. Menila sta, da bi bil Osterc za konservatorij koristna učna moč, saj tako kvalitetnih sodelavcev ni bilo v izobilju, konservatorij v Ljubljani pa jih je potreboval. Lajovic je na Osterca verjetno gledal še kot osebo, ki lahko postane pomembna za razvoj slovenske glasbe. Oba sta imela prav, o čemer govori tudi izpis iz Osterčevega službenega lista z dne 30. 6. 1933, kjer je razvidno, da je Hubad ocenil Osterčevo delo v letih 1930-32 za odlično (Cvetko, 1993). Že leta 1927 najdemo Osterca v Ljubljani, kjer je kot strokovni učitelj glasbe na državnem konservatoriju, od leta 1939 pa profesor na srednji šoli novoustanovljene glasbene akademije, deloval vse do smrti. Formalno je sicer še do leta 1930 pripadal meščanski šoli v Celju, vendar se v njo ni nameraval več vrniti (Pokorn, 1969). Ob vstopu na konservatorij je vodstvo Ostercu zaupalo poučevanje raznih predmetov, harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo in estetiko. Osterčevo predavateljsko delo je bilo kljub slabemu zdravstvenemu stanju vestno in cenjeno, kar potrjuje tudi dejstvo, da ga je ministrstvo za prosveto 30. 8. 1930 imenovalo za člana komisije za opravljanje državnega strokovnega izpita na konservatoriju v Ljubljani (Cvetko, 1993). Še naprej je vzdrževal stike s skladatelji, ki jih je spoznal v Pragi, še posebej z Alojzem Hábo, osrednjo osebnostjo praške šole. Kakor hitro je mogel, jih je povabil v Ljubljano in poskrbel za izvedbe njihovih del na Slovenskem. V Pragi je Osterc opravil še neformalno »šolo« za navezovanje dejavnih vezi z vplivnimi posamezniki in institucijami po svetu, ki jih je združevalo gibanje za novo glasbo. Te stike je navezoval od začetka, pripeljali pa so ga do enakopravnega in enakovrednega mesta v vodstvu Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (SIMC) in tudi do tujih založnikov (Bedina, 1995). Osterc se je vključeval v krog ljubljanske inteligence, se posvečal skladanju in širjenju umetnostnega nazora. S tem je dosegel, da je njegov umetniški sloves rasel, postajal vedno razločnejši in vpliven pri reševanju umetnostih, večinoma glasbenih problemov. Na konservatoriju si je kmalu pridobil trden položaj, ne samo kot pedagog, saj je imel željo približati konservatorij tipu praškega konservatorija. Tako lahko razumemo tudi vlogo, ki jo je 6. 6. 1933 nalovil na odbor ljubljanske Glasbene matice, saj je bila to centralna ustanova, dostikrat odločilna v bistvu glasbenega dogajanja na Slovenskem. Osterc je prosil člane odbora za namestitev kot »vršilec dužnosti« ravnatelja državnega konservatorija, ko bo mesto prazno. Glasbena matica na Osterčevo prošnjo ni reagirala z uspehom, saj je bilo vprašanje položaja ravnatelja konservatorija tudi predvsem politične narave, Osterca pa so glede tega zaradi leve usmeritve odklanjali. Osebno, pa tudi v kritikah je bil piker, vse to, njegov značaj in način nastopanja v javnosti pa je vplivalo, da ni dobil želenega mesta. To mesto je dobil Julij Betetto, ki je 8. 2. 1935 sporočil, da mu citirano prošnjo vrača, češ da prosvetno ministrstvo meni, da ne izpolnjuje »zakonske« zahteve za to prošnjo. Podrobno odklonitev ni bila obrazložena, kar z vidika Osterčevih človeških in strokovnih kvalitet tudi ni bilo mogoče. Zavrnitev je Osterca gotovo prizadela, čeprav tega navzven ni pokazal. Prizadevno je predaval na konservatoriju, vzdrževal prijateljske stike, ustvarjal, potoval na festivale in izmenjalne koncerte v okviru ISCM. Proti koncu 30. let je še intenzivno, brez predaha komponiral, aktivno sodeloval v okviru ISCM ter UJME in množil stike z glasbenim svetom. A je bil neozdravljivo bolan. Zdravstvene tegobe, ki so jih pripisovali več vzrokom so ga sicer nadlegovale že vrsto let. Proti koncu je naglo usihal in mislil na upokojitev. Slavko Osterc je umrl 23. maja 1941 v Ljubljani. (Cvetko, 1993) ==Osterčev opus== Štirinajst let Osterčevega delovanja v Ljubljani je najvažnejše obdobje njegovega življenja. V tem času se je v slovensko glasbo zapisal kot ena njenih vodilnih osebnosti (Pokorn, 1969). Odločilen je bil seveda študij v Pragi. Ob koncu študija in po njem, prevzame Osterc načela atonalnega ekspresionizma. Tako je leto 1927 zanj razvojno kritično. Odmik od romantične izraznosti vodi v drugem letu z diplomskim koncertom junija 1927 do prvega slogovnega preoblikovanja. V tem Osterčevem razvojnem obdobju prevladujeta subjektivizem in introvertiranost. Prehodno delo je uglasbitev osmih Chaplinovih anekdot Oho, zaljubljen sem za glas in 11 inštrumentov (17. 1. 1927), ki – največ v 6. in 7. anekdoti – vsebujejo soslednja romantičnega, ekspresionističnega tonalnega in že atonalnega. Ta smer slogovno ni izčiščena še v naslednjih dveh letih, ko napiše Silhuete za godalni kvartet (1928), ter Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet (1929). Te slogovne poteze najdemo tudi v Treh pesmih za glas in klavir (1928), le z malo več atonalne abstrakcije. Verjetno najbolj značilen primer vplivov Schönberga je prvi stavek Silhuet, Preludio. Njegovih 19 taktov označuje čista atonalnost z načelno atematičnostjo (Klemenčič, 1988). V letu 1929, letu temeljne preusmeritve soobstajata starejši ekspresionizem in odločilnejša nova stvarnost oziroma neobarok. Skladatelju parodiranje klasicizma v ožjem pomenu besede ni bilo blizu, sprejemalj je novi barok z linearnimi kompozicijskotehničnimi prvinami. Tudi tu pogosto ni šlo za obujanje baročnega duha, bolj je uveljavljal nov duh 20. stoletja z moderniziranimi starimi kompozicijskimi postopki. Novega sloga kljub ponovnim slogovnim spremembam po začetku tridesetih let ni opustil do vključno 1934. Prehod na začetku tega obdobja kaže minutna opera Saloma, ki še vztraja v disharmoničnem ekspresionizmu, ob katerem se pojavljajo nastavki neobaroka. Še isto leto na umiranje ekspresionizma opozarjajo Štiri Gradnikove pesmi. Novi sloge je skladatelj od vsega začetka prepričljivo in doživeto postavil v enem izmed svojih najboljših del, Suiti za orkester. Sledila je vrsta skladb z baročnimi naslovi, kot sta Partita za violončelo in klavir (1929), ali Ciacona za violo in klavir (1929). Prevladuje objektivna glasba, s katero se ohranja humor, v ospredje prihajajo religiozna čustva, kot recimo v Oče naš (1931) ali Magnificatu (1932). Slednjega je, tako kot Suito za violino in klavir, objavil pri Dunajski založbi Universal. Iz tega časa izhajajo tudi številni korali. Skladbe si sledijo hitro, ker nastajajo kot posledica rednega kompozicijskega dela in ne čakanja na inspiracijo. Prevladuje komorna glasba, ob samospevu ob zboru tudi orkestralna dela, s katerimi programsko opozarja na trenutno slogovno usmerjenost (Klemenčič, 2008). ==Vpliv na mlajšo generacijo== Zelo pomembno mesto v Osterčevi dejavnosti zajema tudi pedagoško delo, s katerim je močno vplival na mlajši slovenski skladateljski rod. Na konservatoriju je poučeval harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo, glasbene oblike, zgodovino glasbe in estetiko. Osterc je svoje študente znal navdušiti za svoje revolucionarne nazore. Pritegoval jih je s svojo sugestivno osebnostjo, duhovito besedo in tudi s svojimi skladateljskimi uspehi v tujini. Študij je pojmoval zelo svobodno. Učni načrt in tradicionalne oblike so mu bile zgolj okvir, katerega je izpopolnjeval s svojimi sodbami. Učencev ni omejeval s strogimi pravili kompozicije, temveč je dajal prosto pot njihovi individualni ustvarjalni fantaziji, v njih je znal vzpodbuditi zaupanje v lastne moči ter jim prijateljsko pomagal na poti v svet glasbe. Iz njegovega kompozicijskega razreda je tako prišlo veliko uglednih strokovnjakov in skladateljev, med katerimi so Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Demetrij Žebré, Dragotin Cvetko, Franc Šturm, Primož Ramovš. Zasebno se je pri Ostercu izobraževal Karol Pahor (Pokorn, 1969). V svoj krog je pritegnil tudi Danila Švaro, ki je kompozicijo študiral v Frankfurtu pri Bernhardu Seklesu, dirigiranje pa pri Hermannu Scherchnu (Klemenčič, 2002). Pomemben je bil tudi kot publicist in kritik, saj je sodeloval s tako domačimi kot tujimi časopisi in revijami. Bil je stalni glasbeni poročevalec za Ljubljanski zvon (1927-1930), v Jugoslovanu (1930) ter v reviji Zvuk (1932-35). Skupno je bilo objavljenih okrog 150 člankov, ocen in esejev. S pisano besedo se je boril za iste nazore kot v svojih delih, ter kot skladatelj. Zagovarjal je dvig kakovosti slovenske in jugoslovanske glasbe, za zmago svojih pogledov na umetnost, ter proti vsemu, kar je po njegovem predstavljalo oviro na poti do svobodnega glasbenega izraza. S pogumnim in idejno utemeljenim ocenjevanjem je nadaljeval delo Marija Kogoja in Stanka Vurnika, čeravno s strani drugačnih idejnih osnov kot njegova Kogoj in Vurnik. Ukvarjal se je tudi s pisanjem, ki sodi že v literaturo, saj so libreti vseh njegovih glasbeno-scenskih del, razen Kroga s kredo, njegovi. Zapustil je več spisov (O transu, Dnevnik z mojega potovanja okoli sveta, Ponikljana ura Leopolda Kravatnika, Panoptikum, komedijo Vlom, sicer ohranjeno le po fragmentih). Vsa dela so nenavadna, polna ironije in prikritih osti, vendar nepogrešljiva za spoznavanje skladateljeve osebnosti (Pokorn, 1969). Zadnji korak v razvoju označuje potreba po stopnjevanju izraza. V pozni ekspresionistični različici nudi skladatelju nove izrazne možnosti, ki ustrezajo njegovi notranji naravi. S temeljnim korakom iz ekspresionistične predmetnosti znotraj razširjene tonalnosti v abstrakcijo atonalne izraznosti je Osterc v vlogi osvajanja novega estetskega prostora v glasbeni umetnosti in družbi. Pri tem so mu pomembno spodbudo dajala pričakovanja mednarodnih izvedb njegovih del. Njihovo uresničevanje je omogočalo na Slovenskem znova mednarodno uveljavitev glasbenega ustvarjanja, zdaj nacionalno pogojenega in razvidnega. Ta mednarodni preboj je šel v korak z njegovim aktivnim sodelovanjem pri ISCM, ter z osebnimi stiki, ki jih je vzdrževal z mnogimi vidnimi glasbeniki po svetu (Klemenčič, 2008). Med temi je vredno izpostaviti imena kot so Hába, Suk, Ančerl, Casella, Dallapiccola, Honegger, Prokofjev, K. A. Hartmann, Scherchen, Paz iz Argentine, muzikolog Dent in drugi (Klemenčič, 2002). Smer, ki jo Osterc leta 1933 pričenja počasni stavek Koncerta za klavir in pihala prevladuje do skladateljeve smrti. Razvidna je naslenje leto v klavirskih Arabeskah, kjer uveljavlja tip konstruktivističnega ekspresionizma. Skladatelj z absolutno glasbo sprejema atematičnost in subjektivizem, ki se navzema objektivizma. Med mnogimi deli tega obdobja je že leta 1935 prvi višek dosegla Sonata za altsaksofon in klavir. Sem sodi še mednarodno predstavljeni Mouvement symphonique. Kasneje Osterc skladal med bolj racionalnim in čustveno poudarjenim, kamor sodijo introvertirane Male pesmi za Ireno (1935), ter simfonična pesnitev Mati (1940). Do ekspresivnosti je prišel še ob Nonetu (1937), pisanem za Češki nonet. Prihaja tudi do umirjanja avantgarde in ekspresionizma v mešanem slogu z neoklasicizmom, kar se pokaže v Trio pour violon, viioloncelle et piano (1939), v zboru Skozi mrak (1939), v Petites variations pour piano (1940), ter do občasne regresije v predhodni slog, kar je razvidno v mešanem zboru Cvetoči bezeg (1940). Popuščanje v avantgardni drži je pripisati teži napredujoče bolezni in ne odpovedi avantgardi z novim preobratom, kajti poudarek na disharmoničnem induhovnem ostaja, kar dokazujeta zadnja opusa, Baletna pantomima Iluzije (1937-41) in Sonata za violončelo in klavir (1941) (Klemenčič, 2008). Je oče slikarke in ilustratorke [[Lidija Osterc|Lidije Osterc]] in praded filmske producentke in režiserke [[Aiken Veronika Prosenc|Aiken Veronike Prosenc]]. Kot skladatelj je pomembno vplival na slovenski prostor, saj njegova dela pomenijo pomemben korak naprej, bližje dogajanju v svetu. Napisal je več kot 170 glasbenih del, od katerih jih je bilo mnogo izdanih pri tujih, svetovnih založbah, mnoge so bil [[krstna izvedba|krstno izvedene]] že v času njegovega življenja. Dela so bila na sporedih festivalov Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, katerega član žirije festivalskih programov je bil tudi sam. Njegovo poustvarjalno delo ni omembe vredno, saj ga kot tako tudi ni zanimalo. Zagotovo pa je potrebno omeniti njegovo pedagoško delo, saj je pravzaprav vse življenje – razen v času svojega šolanja – deloval kot učitelj. Razmeroma dolg seznam predmetov, ki jih je na konservatoriju v Ljubljani poučeval, priča o njegovi pedagoški in strokovni sposobnosti, ki so se je očitno zavedali tudi njegovi nadrejeni. S svojo duhovito osebnostjo pa je znal pritegniti učence in jih tudi navdušiti nad modernimi idejami, ki jih je vneto zagovarjal. Zagovarjal pa jih je tudi kot [[kritik]]. Že v času študija v Pragi je vestno zapisoval vtise o obiskanih koncertih ter se tako kalil v razmišljanju in ocenjevanju glasbenih del. S tem je nadaljeval tudi v Ljubljani in tako odločilno pripomogel k razvoju glasbenega življenja in mišljenja na slovenskem. Pisal je tudi librete in scenarije za svoja dela, prevajal besedila v svojih in tujih skladbah ter objavljal učbenike. S svojim naprednim načinom razmišljanja, predvsem pa seveda ustvarjanja je predstavljal osebo, ki jo je takratni slovenski glasbeni svet nujno potreboval in osebo, ki še danes predstavlja pomemben mejnik v razvoju klasične glasbe. Slovenskemu občinstvu je najbolj znan po svojem ''[[Religioso|Religiosu]]'' iz ''Suite za godala'', ki je dolgoletni avizo 3. programa [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenije]] (programa Ars). ===Mlajša generacija skladateljev o Ostercu=== *[[Kaja Šivic]]: »Slavko Osterc je bil že v svojem obdobju tako napredna osebnost v miselnem in kompozicijskem smislu, da je ostal izredno zahteven avtor do današnjih dni. Zato v svoji domovini še vedno ni »priljubljen« in je njegovo glasbo redko slišati s koncertnih odrov in radijskih valov.« GM 79/80, št. 5 *[[Bratko Kreft]], dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser: »Osterc, ki je bil tudi nekaj let glasbeni in operni kritik, je s simpatijami spremljal moja režiserska prizadevanja v Operi, ki so šla v smeri »teatralizacije« operne predstave, kajti opera je po svoje prav tako gledališče kakor drama. Tega pa takrat večina opernih pevk in pevcev ni uveljavljala, ker si je rajši pomagala »koncertno«. Kljub temu, da sem takoj v začetku poudarjal, da opera ni in ne sme biti koncert, marveč »teater«, ni šlo gladko čeprav sta me v gledališču podpirala ravnatelj Polič in dirigent Štritof, ki je bil prav tako vnet za novo. Izven gledališke hiše pa me je najbolj podpiral Slavko Osterc. Toda ne le to: priznati moram, da sem bil v rednih razgovorih z njim v takratni kavarni Emona, kjer je vsak dan zajtrkoval, nato pa ali pisal kakšno kritiko ali pa komponiral. Spominjam se, kako mi je neko jutro podrobno dolgo in jasno razlagal svoj sistem komponiranja. Bil je velik nasprotnik glasbenega sentimentalizma in romantike.« Gledališki list Opere SNG Ljubljana December 1979/1989, št.2. *[[Pavel Šivic]], skladatelj: »Kdor je Slavka Osterca globlje poznal, je spoznal njegovo poštenost, tovarištvo in odkritosrčnost, ki ni poznala nevoščljivosti. Nikdar nas ni odvračal od ustvarjanja, ampak vedno bodril in prigovarjal.« GM, 81/82, št-1 *[[Dragotin Cvetko]], skladatelj: »Navidez skromen, skoraj preprost je bil življenjski tok Slavka Osterca, v resnica pa kar bogat. Očetu Jožefu in materi Tereziji, roj. Sterniša, se je rodil 17. junija 1895 v Veržeju ob reko Muri. Slavko Osterc je umrl 23. maja 1941 v Ljubljani in se pridružil pokojnim Slovenskim vrstnikom.« Dragotin Cvetko, Osebnost skladatelja Slavka Osterca *[[Marjan Lipovšek]]: Osterc kot Skladatelj »Slavko Osterc je v kratki preteklosti slovenske glasbene moderne nekako do konca I. svetovne vojne pa do danes, najznačilnejša pojava. Skladatelj, ki je svoje delo najdlje razvil, v njem največ dosegel in svoj skladateljski lik najbolj določeno izoblikoval. Kdor Osterčevega posega v lagodno vzdušje slovenske ustvarjalnosti okrog leta 1928 ni sam doživel, si niti misliti ne more, kako je Osterc učinkoval s svojim modernizmom in kakšen svež veter je zapihal med nami ob njegovem prihodu v Ljubljano.« Slavko Osterc Spomonski Zbornik Murska Sobota 1963 ===Osterčevi vtisi o nekaterih delih, ki jih je spremljal v Pragi=== »25. 9. 1926 20h Koncert Češke filharmonije, Dirigent: Veiclav Tolik Spored: Vitězslav Novák Celovečerno delo (1 ¼ h), polno orkestralnih fines, orkester slika z dramatskim izrazom razburkano morje, začetek viharja, katastrofa in pojemanje viharja; snov je prepojena z liričnimi momenti (ljubezen) in molitvami. Izvajanje je bilo prvovrstno, po koncertu je občinstvo prisotnega komponista navdušeno klicalo na oder.« »19. VI Neues Deutsches Theater (1/2 20h) Ernst Křenek: Johnny spielt auf (Romantična opera v 2 delih – 12 slik) Dirig. Alex Zemlinsky Bil sem razočaran. Je tu več cirkusa nego glasbe. Jazz-ovi ritmi ne pridejo prav do veljave, dasi je instrumentacija mojstrovska. Tudi „biograf” v 2. delu je bolj cirkuški. Izvajanje prvovrstno.« »22. VI Neues Deutsches Theater (1/2 20.h) Křenek: Johnny spielt auf Glej 19. VI Prvi del je glasbeno mnogo boljši nego drugi.« »12. I. Neues Deutsches Theater (1/2 19h) R. Wagner: Walküre Dirig: Zemlinsky Krasna predstava. Tempi, dinamike itd. vse prvovrstno. Siegmund prav dober, isto Sieglinde in Hunding, Wotan in Fricka nekoliko šibkejša. Zbor Walkür izvrsteb, Glasba genialna ter kljub veliki razsežnosti (3 dejanje izvajajo 4 in pol ure) do konca zanimiva. Scenerija, instrumentalne finese itd. vse prvovrstno.« (Glasbena zbirka, zvezek »Praga«, 1926-1927)1 ==Seznam del (izbor)== ;Opere *''Krst pri Savici'' (tematika: [[France Prešeren]]), 1921 *''Osveta'' (tematika: [[Theodor Körner]]), 1923 *''Iz komične opere'' (tematika: [[Henri Murger]]), 1928 *''Krog s kredo'' (tematika: [[Klabund]]), 1928/29 *''Saloma'', 1929/30 *''Dandin v vicah'' (tematika: [[Molière]] in [[Hans Sachs]]), 1930 *''Medea'' (tematika: [[Evripides]]), 1930 ;Baleti *''Iz Satanovega Dnevnika'', 1924 *''Maska rdeče smrti'', 1930 *''Iluzije'', 1938-40 ;Orkestrska glasba *''Bagatele'', 1922 *''Simfonija'', 1922 *''Suita'', 1929 *''Koncert za orkester'', 1932 *''Klasična uvertura'', 1932 *''Koncert'', 1933 *''Passacaglia in Koral'', 1934 *''Danses'', 1935 *''Mouvements symphoniques'', 1936 *''4 pieces symphoniques'', 1938-39 *''Mati'' ([[simfonična pesnitev]], 1940) ;Ostalo *Različna vokalna dela, klavirske skladbe; [[komorna glasba]]. ==Literatura== *Cvetko, D. (1993). Osebnost skladatelja Slavka Osterca. Ljubljana: Cankarjeva založba. *Klemenčič, I. (1988). Slovenski glasbeni ekspresionizem. Ljubljana: Cankarjeva založba. *Klemenčič, I. (2006). Slovenska glasba v evropskem okviru. Celje: Mohorjeva družba. *Osterc, S. (1927). Praga. Primarni vir. *Pokorn, D. (1969). Slavko Osterc: (prispevek za biografijo). V Muzikološki zbornik, 5 (str. 83-91). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo. *Špendal, M. (1995). Slavko Osterc v Mariboru. V Muzikološki zbornik, 31 (str. 25-31). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo. *Tibaut, E. (1995). Spomini še živijo : ob 100-letnici rojstva skladatelja Slavka Osterca. Ljutomer: Zveza kulturnih organizacij. == Poimenovanja == Po Ostercu so poimenovali več ulic v Sloveniji ter trg in glasbeno šolo v Ljutomeru. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ==Sklici== {{sklici}} * {{SloBio|id=398266|avtor=Premrl Stanko|ime=Osterc Slavko|vir=SBL}} {{Slovenski skladatelji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Osterc, Slavko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] sybaa603akfuodero2u0gs1rxsg9kdi 0 38318 6660484 6577689 2026-04-16T19:22:31Z Gabrijel407 258360 6660484 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Schumacher}} {{Infopolje Bivši dirkač F1 | Name = Michael Schumacher | Nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|Nemec]] | Birth_date = nima ga | Years = {{F1|1991}}-{{F1|2006}}, {{F1|2010}}-{{F1|2012}} | Team(s) = [[Moštvo Jordan|Jordan]], [[Benetton Formula|Benetton]], [[Moštvo Ferrari|Ferrari]], [[Mercedes Grand Prix|Mercedes GP]] | Races = 308 (307) | Championships = 7 ({{F1|1994}}, {{F1|1995}}, {{F1|2000}}, {{F1|2001}}, {{F1|2002}}, {{F1|2003}}, {{F1|2004}}) | Wins = 91 | Podiums = 155 | Points = 1566 | Poles = 68 | Fastest laps = 77 | First race = [[Velika nagrada Belgije 1991|VN Belgije 1991]] | First win = [[Velika nagrada Belgije 1992|VN Belgije 1992]] | Last win = [[Velika nagrada Kitajske 2006|VN Kitajske 2006]] | Last race = [[Velika nagrada Brazilije 2012|VN Brazilije 2012]] }} '''{{Audio|De-Michael-Schumacher.ogg|Michael Schumacher}}''' ([[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]] mɪçaeːl ʃumaxɐ), [[Nemci|nemški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], *[[3. januar]] [[1969]], [[Hürth]], [[Zahodna Nemčija]].<ref name="schumacher hof">{{navedi splet | title = Hall of Fame - World Champions: Michael Schumacher | publisher = The Official Formula 1 Website | date = 2006 | url = http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/7.html | accessdate = 5. oktobra 2006 | archive-date = 2007-01-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070120003111/http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/7.html | url-status = dead }}</ref> Michael Schumacher je dirkač Formule 1 in sedemkratni svetovni prvak. Uradna stran Formule 1 ga je proglasila za statistično najboljšega dirkača v [[Zgodovina Formule 1|zgodovini Formule 1]].<ref name="most successful">{{navedi novice |title = Michael Schumacher - the end of an era |url = http://www.formula1.com/race/news/4932/765.html |publisher = The Official Formula 1 Website |date = 10. september 2006 |accessdate = 24. oktobra 2006 |archive-date = 2007-01-21 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070121155755/http://www.formula1.com/race/news/4932/765.html |url-status = dead }}</ref> Je prvi Nemec, ki je osvojil naslov prvaka v Formuli 1<ref name="firstgerman">[[Jochen Rindt]],ki je tudi rojen v Nemčiji, je tudi osvojil naslov prvaka, toda pod avstrijsko zastavo.</ref> in ima velike zasluge za popularizacijo Formule 1 v Nemčiji.<ref name="superwheels">{{navedi splet| url = http://www.superwheels.co.za/default.asp?id=4846&des=sportstalk| title = The greatest driver of all time| accessdate = 24. oktobra 2006| author = Sapa| date = 11. september 2006| work = | publisher = SuperWheels| archive-date = 2006-09-27| archive-url = https://web.archive.org/web/20060927153411/http://www.superwheels.co.za/default.asp?id=4846&des=sportstalk| url-status = dead}}</ref> Schumacher je bil proglašen za prvega športnika miljarderja z letnim zaslužkom tudi 100 milijonov [[Ameriški dolar|dolarjev]].<ref name="schumacher pay">{{navedi novice |first = Angus |last = Reid |title = Sports: How Big Is Too Big? |url = http://thetyee.ca/Mediacheck/2006/07/11/TrendWatch/ |work = Mediacheck |publisher = thetyee.ca |date = 11. julij 2006 |accessdate = 24. oktobra 2006 }} Po drugih virih je Schumacherjevo premoženje ocenjeno na 400 milijard dolarjev in ni še noben športnik postal milijonar.(({{navedi knjigo | last = Hilton | first = Christopher | title = Michael Schumacher - The whole story | url = https://archive.org/details/michaelschumache0000hilt | publisher = Haynes | page = [https://archive.org/details/michaelschumache0000hilt/page/8 8] | date = 2006 |isbn= 1-84425-008-3 }}. {{navedi novice |title = Golf's first Billion-Dollar Man |url = http://www.golfdigest.com/features/index.ssf?%2Ffeatures%2Fgd200602top50.html |publisher = Golfdigest.com |date = februar 2006 |accessdate = 17. januarja 2007 |archive-date = 2007-05-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070513225510/http://www.golfdigest.com/features/index.ssf?%2Ffeatures%2Fgd200602top50.html |url-status = dead }})</ref> Leta [[2006]] je bil v anketi [[FIA|FIE]] Schumacher s strani gledalcev razglašen za najpopularnejšega dirkača.<ref>{{navedi novice |title = Schumacher tops F1 supporter poll |url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/motorsport/formula_one/5384692.stm |publisher = [[BBC Sport]] |date = 27. september 2006 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> Po osvojitvi dveh zaporednih naslovov z [[Benetton Formula|Benettonom]], se je Schumacher pred [[Formula 1 sezona 1996|sezono 1996]] preselil v [[Scuderia Ferrari|Ferrari]], ki je čakal na dirkaški naslov že vse od [[Formula 1 sezona 1981|sezone 1981]]. Med sezonama {{F1|2000}} in {{F1|2004}} je Schumacher osvojil še pet zaporednih naslovov prvaka. Trikratni prvak, [[Jackie Stewart]], je prepričan, da je preobrazba Ferrarija v zmagovalno moštvo, Schumacherjev največji dosežek.<ref name="stewart">{{navedi novice | title = Schumacher 'made Ferrari great' |first = Andrew |last = Benson | publisher = BBC Sport | date = 18. oktober 2006 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/low/motorsport/formula_one/6061442.stm | accessdate = 6. novembra 2006}}</ref> S koncem [[Formula 1 sezona 2006|sezone 2006]] Schumacher drži skoraj vse pomembnejše rekorde v Formuli 1, med drugim za število [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|naslovov prvaka]], zaporednih naslovov prvaka, [[Seznam zmagovalcev Velikih nagrad Formule 1|zmag]], [[najhitrejši krog|najhitrejših krogov]], [[najboljši štartni položaj|najboljših štartnih položajev]], največ zmag v eni sezoni. Schumacher je tudi predan družinski človek in uveljavljen nogometaš. Je ambasador [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]] in glasnik prometne varnosti. Bil je tudi udeležen v številnih humanitarnih akcijah, le v zadnjih štirih letih kot dirkač je v dobrodelne namene podelil vsaj 50 milijonov dolarjev.<ref name="50mil">{{navedi novice |url = http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601100&sid=azdH01IQrFLs&refer=germany |title = Schumacher, Seven-Time Champion, to Quit Formula One (Update1) |publisher = Bloomberg.com |last = Duff |first = Alex |date = 10. september 2006 |accessdate = 18. januarja 2007}}</ref> 10. septembra 2006, na novinarski konferenci po zmagi na [[Velika nagrada Italije 2006|Veliki nagradi Italije]], je napovedal svojo upokojitev kot dirkač.<ref name="retirement">{{navedi novice | url=http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37307 | title=It's official: Schumi to retire | publisher=itv.com/f1 | accessdate=24. oktobra 2006 | date=11. september 2006 | archive-date=2006-10-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20061004204636/http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37307 | url-status=dead }}</ref> 29. oktobra 2006 je bilo oznanjeno, da bo Schumacher v [[Formula 1 sezona 2007|sezoni 2007]] asistent novoimenovanega šefa [[Scuderia Ferrari|Ferrarija]], [[Jean Todt|Jeana Todta]], še posebej se bo posvetil iskanju novih dirkaških talentov.<ref name="Schu-scout">{{navedi novice | title = Schumi will become talent scout | publisher = F1Racing.net | date = 24. december 2006 | url = http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=137403 | accessdate = 25. decembra 2006 | archive-date = 2007-01-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070105033226/http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=137403 | url-status = dead }}</ref> Po neuspešni vrnitvi v {{F1|2009|sezoni}}, kot zamenjava za poškodovanega [[Felipe Massa|Felipeja Masso]] pri Ferrariju zaradi zdravstvenih razlogov, je bil [[December|decembra]] [[2009]] potrjen kot drugi dirkač [[Mercedes Grand Prix|Mercedesa]] za {{F1|2010|sezono}}, v kateri je kot najboljšo uvrstitev trikrat dosegel četrto mesto. Po koncu {{F1|2012|sezone}}, v kateri je s tretjim mestom na dirki za {{Vn|Evrope|2012}} dosegel edino uvrstitev na stopničke, dosegel pa je tudi najhitrejši čas kvalifikacij dirke za {{Vn|Monaka|2012}}, se je dokončno upokojil.<ref name="schumacher hof" /> == Zgodnja leta == [[Slika:Reynard F 903-001 1990 Michael Schuhmacher Formula 3 EMS.jpg|thumb|Schumacherjev zmagoviti dirkalnik nemške [[Formula 3|Formule 3]] iz leta 1990]] Nikakršnega dvoma ni bilo, da bo Michael Schumacher dirkač, saj so mu prvi [[gokart]] na pedala kupili že pri štirih letih. Da bo šlo hitreje, mu je oče [[Rolf Schumacher|Rolf]] vgradil še star [[motor]], a se je Michael kmalu zaletel v drog [[Cesta|cestne]] svetilke. Tako so se odločili, da bo varneje, če bo mali Michael dirkal na bližnjem [[Dirkališče|dirkališču]], kjer ni drogov uličnih svetilk. S tem pa je postal tudi najmlajši član domačega karting kluba. Čeprav je s [[karting]]om in [[dirkanje]]m zapolnil precejšni del svojega časa, je bil tudi priden učenec. Zelo dobro se je izkazal pri [[Matematika|matematiki]] in [[Angleščina|angleščini]], prav tako pa je bil navdušen nad [[nogomet]]om in [[judo]]m. Dirkanje je bilo sprva le hobi, saj je bil po končani šoli vajenec v [[kraj]]evni [[Mehavnična delavnica|mehanični delavnici]]. Tam je spoznal vse zakonitosti motorja, in kot pravi, mu je to v veliko pomoč tudi danes. Po končani [[Vajenska doba|vajenski dobi]] je iz gokarta, s katerim je osvojil več nemških in evropskih naslovov, presedel v [[Formula König|Formulo König]], potem v [[Formula 3|Formulo 3]], kjer je postal prvak leta 1990 in zatem v [[Formula 1|Formulo 1]]. == Kariera formule 1 == Schumacher je bil v svoji karieri znan po svoji sposobnosti, da je odpeljal hitre kroge v odločilnih delih dirke, da je lahko dirkalnik priganjal do skrajnih meja materiala in po odličnem dirkanju po dežju. Mokra steza izenači možnosti dirkačev, saj so v takih pogojih dirkaške sposobnosti praviloma pomembnejše od ostalih dejavnikov. Nekaj Schumacherjevih najboljših dirk je potekalo prav v takšnih pogojih, zaradi česar si je prislužil vzdevka »Regenkönig« ali »Rain king« (kralj dežja) in »Regenmeister« ali »Rain master« (mojster dežja).<ref>{{navedi novice |title = Schumacher races to victory | url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/motorsport/formula_one/1227766.stm |publisher = BBC Sport |date = 18. marec 2001 |accessdate = 24. oktobra 2006}}</ref> Prijel se ga je tudi vzdevek »Red Baron« (rdeči baron), zaradi njegovega rdečega Ferrarija po Nemcu [[Manfred von Richthofen|Manfredu von Richthofenu]], znamenitemu [[letalski as|letalskemu asu]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Njegovi vzdevki so še »Schumi«<ref>{{navedi novice | title = Alonso ahead of Schumi | publisher = News24 | date = 21. oktober 2006 | url = http://www.news24.com/News24/Sport/More_Sport/0,9294,2-9-32_2018131,00.html | accessdate = 22. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930205306/http://www.news24.com/News24/Sport/More_Sport/0%2C9294%2C2-9-32_2018131%2C00.html | url-status = dead }}</ref>, »Schuey«<ref>{{navedi novice | title = Schuey exit promises many twists and turns | publisher = The Independent | first = David | last = Tremayne | date = 22. oktober 2006 | url = http://sport.independent.co.uk/motor_racing/article1919061.ece | accessdate = 22. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930182154/http://sport.independent.co.uk/motor_racing/article1919061.ece | url-status = dead }}</ref> in »Schu«.<ref>{{navedi novice | title = Schu brought down to earth | publisher = itv.com/f1 | date = 11. oktober 2006 | url = http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37706&PO=37706 | accessdate = 14. oktobra 2006}}</ref> Schumacher je zaslužen za popularizacijo Formule 1 v Nemčiji, kjer je imela pred tem status obrobnega športa.<ref name="superwheels" /> V [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] so bili v najboljši deseterici kar trije nemški dirkači, kar je v zgodovini Formule 1 največji delež dirkačev iz ene države. Mlajši Schumacherjevi rojaki, kot na primer [[Sebastian Vettel]], trdijo da jim je Schumacher odprl vrata v Formulo 1.<ref>{{navedi novice |title=Vettel sorry to see 'idol' Schumacher go |url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/54667 |work= |publisher=Autosport |first = Jonathan |last = Noble |date = 26. september 2006 |accessdate = 31. oktobra 2006 }}</ref> V zadnjem delu kariere v Formuli 1, je bil Schumacher vse do prve upokojitve dolgoletni predsednik ''Združenja dirkačev'' (GPDA). === Debi === Prvič je v [[Formula 1|Formuli 1]] nastopil leta v [[Formula 1 sezona 1991|sezoni 1991]] na [[Velika nagrada Belgije 1991|Veliki nagradi Belgije]] z [[Moštvo Jordan|Jordanom]], ko je zamenjal aretiranega [[Bertrand Gachot|Bertranda Gachota]]. Schumacherjev manager [[Willi Weber]] je [[Eddie Jordan|Eddieju Jordanu]] zagotovil, da njegov varovanec dobro pozna stezo [[Spa-Francorchamps]], kljub temu da se je Schumacher v resnici po njej peljal le enkrat s kolesom.<ref>{{navedi novice | title = Schumacher great but controversial | publisher = CNN.com | date = 10. september 2006 | url =http://www.cnn.com/2006/SPORT/09/10/motor.career/index.html | accessdate = 23. oktobra 2006}}</ref> Kljub temu, da je dirko končal že po nekaj zavojih z okvarjeno sklopko<ref name="f1-1991 Belgian gp result">{{navedi splet| url = http://www.formula1.com/archive/grandprix/1991/209.html| title = 1991 Belgian Grand Prix| accessdate = 24. oktobra 2006| date = 2006| work = Results Archive| publisher = The Official Formula 1 Website| archive-date = 2007-01-18| archive-url = https://web.archive.org/web/20070118062136/http://www.formula1.com/archive/grandprix/1991/209.html| url-status = dead}}</ref>, je bilo neverjetno sedmo mesto na kvalifikacijah dovolj, da je že pred naslednjo dirko prestopil v [[Flavio Briatore|Briatorejev]] [[Benetton Formula|Benetton]]. === [[Benetton Formula|Benetton]] === ==== {{F1|1991}} − {{F1|1993}} ==== Tudi tu se je že na prvi dirki za [[Velika nagrada Italije 1991|Veliki nagradi Italije]] zelo izkazal, saj je prehitel celo moštvenega kolega [[Nelson Piquet|Nelsona Piqueta]], trikratnega svetovnega prvaka, ter s petim mestom dosegel prve točke v karieri. Do konca sezone pa je prišel še dvakrat do šestega mesta. [[Slika:Senna Schumacher South 1992 African GP.jpg|thumb|340px|Schumacher in [[Ayrton Senna]] na [[Velika nagrada Južne Afrike 1992|Veliki nagradi Južne Afrike 1992]]]] Na prvo zmago mu tudi ni bilo potrebno dolgo čakati, saj jo je dosegel že naslednjo leto na [[Velika nagrada Belgije 1992|Veliki nagradi Belgije]], ki je postala njegova najljubša dirka<ref name="schumacher hof" />, po odlični taktiki na delno mokri in delno suhi stezi. Na večini dirki se je [[Nigel Mansell]] v hitrejšem [[WilliamsF1|Williamsu]] že takoj po štartu pobegnil, Schumacher pa se je s [[Ayrton Senna|Ayrtonom Senno]] boril za uvrstitev na stopničke. [[Formula 1 sezona 1992|Sezono 1992]] je končal na odličnem tretjem mestu s 53. točkami, celo pred Senno. V [[Formula 1 sezona 1993|sezoni 1993]] je bil večkrat v dobrem položaju za stopničke, toda Benetton ni bil konkurenčen naprednemu in močnemu [[WilliamsF1|Williamsu]] [[Damon Hill]]a in [[Alain Prost|Alaina Prosta]] ali [[Moštvo McLaren|McLarnu]] [[Ayrton Senna|Ayrtona Senna]], ki je imel zelo napredno elektroniko.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mclaren.com/historyofmclaren/timeline_90s.php|title= History of McLaren|accessdate= 6. novembra 2006|publisher= McLaren|archive-date= 2007-07-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20070702233312/http://www.mclaren.com/historyofmclaren/timeline_90s.php|url-status= dead}}</ref> V prvem delu sezone je imel Benetton proti ostalim najboljšim moštvom zelo nekonkurenčen sistem prodi zdrsu pogonskih koles (''traction control'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.grandprix.com/gpe/rr538.html|title= Grand Prix Results: Monaco GP, 1993|accessdate = 6. novembra 2006|work = Grand Prix Encyclopedia|publisher = GrandPrix.com}}</ref> Kljub temu je uspel zmagati na 14. dirki sezone za [[Velika nagrada Portugalske 1993|Veliko nagrado Portugalske]], kjer se je v zaključku dirke odlično obranil pred napadi [[Alain Prost|Alaina Prosta]] v hitrejšem [[WilliamsF1|Williamsu]]. Sezono 1993 je končal na četrtem mestu z 52. točkami, po tem ko je odstopil kar na sedmih dirkah od petnajstih, ponovno pa se je na stezi največkrat za mesto na stopničke boril s Senno. ==== {{F1|1994}} − {{F1|1995}} ==== V [[Formula 1 sezona 1994|sezoni 1994]] se je začel njegov veliki vzpon, saj je začel s štirimi zaporednimi zmagami, tudi na nesrečni [[Velika nagrada San Marina 1994|Veliki nagradi San Marina]], zaznamovani s smrtnima nesrečama [[Avstrijci|Avstrijca]] [[Roland Ratzenberger|Rolanda Ratzenbergerja]] in legendarnega [[Brazilci|Brazilca]] [[Ayrton Senna|Senne]] ter hudo nesrečo [[Rubens Barrichello|Rubensa Barrichella]]. Do dirke za [[Velika nagrada Velike Britanije 1994|Veliko nagrado Velike Britanije]] mu je šlo z enim drugim mestom in še dvema zmagama vse kot po maslu, nato pa je sledila diskvalifikacija zaradi prehitevanja [[Damon Hill|Damona Hilla]] v ogrevalnem krogu<ref name="f1-1994 British gp result">{{navedi splet| url = http://www.formula1.com/archive/grandprix/1994/107.html| title = 1994 British Grand Prix| accessdate = 24. oktobra 2006| date = 2006| work = Results Archive| publisher = The Official Formula 1 Website}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Pa odpovedi motorja na [[Velika nagrada Nemčije 1994|Veliki nagradi Nemčije]] in zmagi na [[Velika nagrada Madžarske 1994|Veliki nagradi Madžarske]] je sledila še ena zmaga na [[Velika nagrada Belgije 1994|Veliki nagradi Belgije]], ki pa mu je bila zaradi preveč obrabljene deske pod dirkalnikom odvzeta<ref name="f1-1994 Belgian gp result">{{navedi splet | url = http://www.grandprix.com/gpe/rr559.html | title = Grand Prix Results: Belgian GP, 1994 | accessdate = 13. maja 2006| date = | work = Grand Prix Encyclopedia | publisher = GrandPrix.com}}</ref>. Poleg tega je bil še kaznovan z dvema dirkama prepovedi. Do zadnje dirke je tako zbral le še eno zmago in eno drugo mesto in vodil pred zadnjo dirko le za točko pred Hillom. Na zadnji dirki za [[Velika nagrada Avstralije 1994|Veliko nagrado Avstralije]] pa je Schumacher po vodstvu na začetku dirke v 35. krogu naredil napako in z desno stranjo dirkalnika rahlo trčil v ogrado, vendar se je uspel vrniti na stezo. Že do naslednjega ovinka pa ga je Hill ujel in skušal po notranji strani prehiteti, Schumacher ga je odločno zaprl in oba sta morala odstopiti. Tako je Schumacher obranil točko prednosti in postal prvi nemški svetovni prvak.<ref name="firstgerman" /> [[Slika:Michael Schumacher 1995 Britain 2.jpg|thumb|300px|Schumacher na [[Velika nagrada Velike Britanije 1995|Veliki nagradi Velike Britanije 1995]]]] V [[Formula 1 sezona 1995|sezoni 1995]] je [[Renault F1|Renault]] začel dobavljati motorje tudi Benettonu, kljub temu je Schumacher s kar devetimi zmagami z lahkoto ubranil naslov svetovnega prvaka proti Hillu s hitrejšim Williamsom<ref name="dhill hof">{{navedi splet| url = http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/71.html| title = Damon Hill (GBR) World Champion - 1996| accessdate = 24. oktobra 2006| date = 2006| work = Hall of Fame - World Champions| publisher = The Official Formula 1 Website| archive-date = 2007-06-13| archive-url = https://web.archive.org/web/20070613025046/http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/71.html| url-status = dead}}</ref>, ki ga je prav tako poganjal Renaultov motor, toda Anglež je zaostal kar za 33 točk. Pri tem je Nemcu nekoliko pomagal tudi Hill, ki je zapravil odločilne točke z nepotrebnimi odstopi zaradi izletov s steze na kar treh dirkah. Še dvakrat pa se je Hill zapletel v trčenje s Schumacherjem, ko ga je poskušal prehiteti, na Velikih nagradah [[Velika nagrada Velike Britanije 1995|Velike Britanije]]<ref>YouTube video posnetek omenjenega trčenja - http://youtube.com/watch?v=2nV283AVFec</ref> in [[Velika nagrada Italije 1995|Italije]]<ref>YouTube video posnetek omenjenega trčenja - http://youtube.com/watch?v=o2L6JCXFZR4</ref>. Za slednje trčenje je bil Hill kaznovan s prepovedjo nastopa na eni dirki, toda kazen ni bila nikoli izvršena. Najbolj nepozabni pa sta bila dirki za [[Velika nagrada Belgije 1995|Veliko nagrado Belgije]]<ref name="f1-1995 Belgian gp result">{{navedi splet| url = http://www.formula1.com/archive/grandprix/1995/125.html| title = 1995 Belgian Grand Prix| accessdate = 24. oktobra 2006| date = 2006| work = Results Archive| publisher = The Official Formula 1 Website| archive-date = 2007-01-23| archive-url = https://web.archive.org/web/20070123210622/http://www.formula1.com/archive/grandprix/1995/125.html| url-status = dead}}</ref>, ko je Schumacher zmagal iz 16. štartnega mesta, po velikih težavah z menjalnikom na kvalifikacijah, in [[Velika nagrada Evrope 1995|Veliko nagrado Evrope]], ko je Schumacher premagal [[Jean Alesi|Jeana Alesija]] s taktiko postanka več v boksih, ki je zahtevala od Nemca stalno nizanje hitrih krogov, Francoza pa je uspel prehiteti le dva kroga pred koncem. Tako je Schumacher osvojil svoj drugi zaporedni naslov in odločilno pripomogel tudi k edinemu konstruktorskem naslovu Benettona. === [[Moštvo Ferrari|Ferrari]] === Nato je sledil prestop v [[Moštvo Ferrari|Ferrari]], ki je že od [[Formula 1 sezona 1979|sezone 1979]] čakal na naslednjega svetovnega prvaka in je tako prestavljal velik izziv. Različni dirkalniki Ferrarija, predvsem v začetku [[1990.|devetdesetih]], so si s strani dirkačev pridobili vzdevke kot so bili na primer »Traktor«, »Pujs« in »Čakajoč nesrečo«, najbolj znan pri tem je bil [[Alain Prost]].<ref>{{navedi splet | title = Switch the key to Ferrari revival | publisher = Telegraph Sport | date = 20. oktober 2006 | url = http://www.telegraph.co.uk/core/Content/displayPrintable.jhtml?xml=/sport/2006/10/20/smbake20.xml&site=2&page=0 |first = Andrew |last = Baker |accessdate = 29. oktobra 2006}}</ref> Slaba usklajenost Ferrarijeve ekipe za postanke v boksih pa je bila tarča razširjene šale.<ref name="superwheels" /> Iz Benettona je Schumacher pripeljal odličnega angleškega stratega [[Ross Brawn|Rossa Brawna]] ter odličnega konstruktorja dirkalnikov [[Rory Byrne|Roryja Byrnea]], ki so skupaj z [[Jean Todt|Jeanom Todtom]] in Schumacherjem najbolj zaslužni, da so iz razpadajočega in nekonkurenčnega moštva naredili najuspešnejše moštvo v zgodovini Formule 1.<ref>{{navedi splet | title = Schumacher confirms retirement | publisher = MSN Cars | date = 11. september 2006 | url = http://crashnet.cars.msn.co.uk/news_view.asp?cid=1&id=137166 | accessdate = 28. septembra 2006 | archive-date = 2007-09-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070928081027/http://crashnet.cars.msn.co.uk/news_view.asp?cid=1&id=137166 | url-status = dead }}</ref> Trikratni prvak, [[Jackie Stewart]], trdi da je prav ta preobrazba Ferrarija Schumacherjev največji dosežek.<ref name="stewart" /> ==== {{F1|1996}} − {{F1|1999}} ==== [[Slika:Schumacher and Coulthard in the 1998 British Grand Prix.jpg|thumb|400px|Schumacher in [[David Coulthard]] v borbi za vodstvo na [[Velika nagrada Velike Britanije 1998|Veliki nagradi Velike Britanije 1998]]]] V [[Formula 1 sezona 1996|sezoni 1996]] je bil Ferrari še daleč od vrha, kljub temu pa je Schumacherju uspelo zmagati kar trikrat, kar je več, kot jih je Ferrari zabeležil v zadnjih petih sezonah. Prvo zmago za Ferrari je dosegel v dežni dirki za [[Velika nagrada Španije 1996|Veliko nagrado Španije]], kjer je pokazal svoje odlične sposobnosti za vožnjo po mokri stezi in vse tekmece prehitel za več kot minuto. Nato sta sledili še zmagi na Velikih nagradah [[Velika nagrada Belgije 1996|Belgije]] in [[Velika nagrada Italije 1996|Italije]], ki je močno navdušila Ferrarijeve navijače. V [[Formula 1 sezona 1997|sezoni 1997]] je že dosegel pet zmag in se odlično boril z [[Jacques Villeneuve|Jacquesom Villeneuveom]] v hitrejšem [[WilliamsF1|Williamsu]], ki si je na začetku sezone nabral nekaj prednosti.<ref>{{navedi splet| url = http://www.grandprix.com/race/r713fqreport.html| title = Friday Press Conference| accessdate = 8. novembra 2006| date = 10. oktober 2003| publisher = GrandPrix.com| archive-date = 2007-09-29| archive-url = https://web.archive.org/web/20070929121002/http://www.grandprix.com/race/r713fqreport.html| url-status = dead}}</ref> Zopet je pokazal odlično vožnjo v dežju in še tretjič zmagal na [[Velika nagrada Monaka 1997|Veliki nagradi Monaka]], kjer je imel že po prvem krogu neverjetnih 7 sekund prednosti pred konkurenco. Vendar pa so bile vse te odlične vožnje pozabljene po zadnji dirki za [[Velika nagrada Evrope 1997|Veliko nagrado Evrope]] v [[Jerez]]u. Spet je imel točko prednosti pred zadnjo dirko in spet je vodil v začetnem delu dirke. Kmalu po postankih pa ga je, tudi s pomočjo moštvenega kolege [[Heinz-Harald Frentzen|Heinza-Haralda Frentzna]], Villeneuve ujel in poskušal prehiteti. Schumacher ga je poskušal zapreti, vendar je bilo za to že močno prepozno in je s prvo gumo zadel v stranico Villeneuveovega dirkalnika ter obtičal v pesku. Tako je postal prvak Villeneuve, na Schumacherja pa se je zlil plaz obtožb zaradi očitne nešportne poteze. Tudi [[FIA]] ga je kaznovala z odvzemom 2. mesta v prvenstvu, vendar pa je lahko obdržal točke in zmage.<ref name="fia97verdict">{{navedi novice | title = FIA World Motor Sport Council - 11 November 1997 | publisher = FIA | date = 11. november 1997 | url = http://www.fia.com/resources/documents/2064282370__11_11_1997_WMSC.pdf | accessdate = 29. oktobra 2006 | archive-date = 2006-11-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061102031434/http://www.fia.com/resources/documents/2064282370__11_11_1997_WMSC.pdf | url-status = dead }}</ref> V [[Formula 1 sezona 1998|sezoni 1998]] se je po dolgem času v vrh Formule 1 spet prebil [[Moštvo McLaren|McLaren]] s [[Finci|Fincem]] [[Mika Häkkinen|Miko Häkkinenom]] in sezono je zaznamoval odličen dvoboj med letečim Fincem in Schumacherjem. Pred zadnjo dirko je Häkkinen s sedmimi zmagami vodil za štiri točke pred Schumacherjem, ki je zmagal šestkrat, in je tako za naslov potreboval zmago. Po najboljšem štartnem položaju mu je kazalo odlično, vendar pa mu je zaradi pregrete sklopke ugasnil dirkalnik pred ogrevalnim krogom, in tako je moral štartati z zadnjega mesta. Schumacher je kljub temu dirkal odlično, se do 31. kroga prebil že na drugo mesto vendar pa ga je takrat doletela še počena pnevmatika in sanj o naslovu je bilo konec. Verjetno pa bi se sezona obrnila drugače, če ne bi bilo, za Schumacherja, nesrečne [[Velika nagrada Belgije 1998|Velike nagrade Belgije]], kjer je na mokri stezi po odstopu Häkkinena že močno vodil, nato pa pri prehitevanju za krog zaostalega [[David Coulthard|Davida Coultharda]] trčil vanj in moral odstopiti.<ref>YouTube video omenjene nesreče - http://www.youtube.com/watch?v=Xzh2-lC9BUI</ref> Kasneje je Coulthard priznal, da je bila nesreča njegova krivda.<ref>{{navedi novice | title = Crash was my fault, Coulthard admits | publisher = Reuters | date = 7. junij 2003 | url = http://www.smh.com.au/articles/2003/07/06/1057430084085.html | accessdate = 28. septembra 2006 }}</ref> V [[Formula 1 sezona 1999|sezoni 1999]] je Schumacher solidno začel in do dirke za [[Velika nagrada Velike Britanije 1999|Veliko nagrado Velike Britanije]] zbral že dve zmagi, nato pa je bilo zanj sanj o naslovu svetovnega prvaka v tej sezoni predčasno konec. V prvem krogu je po odpovedi zavor s polno hitrostjo priletel v začšitne gume in utrpel večkratni zlom noge.<ref name="broken leg">{{navedi novice |title = Schumacher out of action |url = http://www.grandprix.com/ns/ns02071.html |work = |publisher = GrandPrix.com |date = 12. julij 1999 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> Vrnil se je dve dirki pred koncem in na [[Velika nagrada Malezije 1999|Veliki nagradi Malezije]] vodil, vendar zmago prepustil moštvenemu kolegu [[Eddie Irvine|Eddieju Irvineu]], ki se je še boril za naslov, vendar mu na zadnji dirki ni uspelo. Kasneje je Schumacher povedal, da je bil Hakinnen nasprotnik, ki ga je v svoji karieri Formule 1 najbolj spoštoval.<ref name="hakkinen hof">{{navedi splet | title = Hall of Fame - World Champions: Mika Hakkinen | publisher = The Official Formula 1 Website | date = 2006 | url = http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/40.html | accessdate = 5. oktobra 2006 | archive-date = 2007-01-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070122062444/http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/40.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Michael Schumacher 2002.jpg|thumb|left|300px|Schumacher na [[Velika nagrada ZDA 2002|Veliki nagradi ZDA 2002]]]] ==== {{F1|2000}} − {{F1|2002}} ==== [[Slika:Schumacher overtaking raikkonen 2002.jpg|thumb|300px|Schumacher prehiteva [[Kimi Räikkönen|Kimija Räikkönena]] v zadnjem krogu [[Velika nagrada Francije 2002|Velike nagrade Francije 2002]]]] V [[Formula 1 sezona 2000|sezoni 2000]] se je nadaljeval dvoboj med Schumacherjem in Häkkinenom. Schumacher je odlično začel s tremi zmagami, v srednjem delu nekoliko popustil z le dvema zmagama v desetih dirkah, nato pa s sanjskim zaključkom in štirimi zaporednimi zmagami le osvojil prvi naslov svetovnega prvaka za Ferrari po dolgih 21 letih in svoj tretji naslov. V [[Formula 1 sezona 2001|sezoni 2001]] je z odličnim Ferrarijem dosegel devet zmag in dominantno zmagal v prvenstvu z 58 točkami prednosti. Moštvo Mclarna in predvsem Miko Häkkinena je mučila nezanesljivost materiala, zato je Schumacher z lahkoto osvojil svoj četrti naslov prvaka. V [[Formula 1 sezona 2002|sezoni 2002]] se je dominacija Ferrarija nadaljevala in Schumacher je z enajstimi zmagami in uvrstitvijo na zmagovalni oder na prav vsaki dirki z lahkoto še tretjič zapored osvojil prvenstvo in pometel s konkurenco. ==== {{F1|2003}} − {{F1|2004}} ==== V [[Formula 1 sezona 2003|sezoni 2003]] pa sta se, tudi s pomočjo novih pravil, Ferrariju zopet približali ekipi McLaren, z novim Fincem [[Kimi Räikkönen|Kimijem Räikkönenom]], in Williams, s [[Kolumbijci|Kolumbijcem]] [[Juan Pablo Montoya|Juanom Pablom Montoyo]]. Začetek sezone je bil za Nemca slab kot že dolgo ne po zaslugi izleta s steze na prvi dirki in vpletenosti v trčenje na drugih dveh.<ref>{{navedi novice | title = Coulthard takes Melbourne thriller | publisher = BBC Sport | date = 9. marec 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/2832441.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref><ref>{{navedi novice | title = Raikkonen claims maiden win | publisher = BBC Sport | date = 23. marec 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/2877461.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref><ref>{{navedi novice | title = Raikkonen wins chaotic race | publisher = BBC Sport | date = 6. april 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/2922651.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref> Schumacher je, kljub hudim težavam s pnevmatikami sredi sezone, uspel šestkrat zmagati in si pred zadnjo dirko zagotoviti prednost devetih točk pred Räikkönenom, Montoya pa je zapravil možnosti za naslov na predzadnji dirki za [[Velika nagrada ZDA 2003|Veliko nagrado ZDA]] po kazni zaradi povzročitve trčenja z drugim voznikom Ferrarija, [[Rubens Barrichello|Rubensom Barrichellom]]. Na zadnji dirki je Schumacher potreboval le eno samo točko, vendar se je tudi to po nekaj smole na dirki izkazalo za dosti težje, kot je bilo za pričakovati. Schumacherju se je vendarle uspelo prebiti na osmo mesto, Räikkönenu pa prav tako ni uspelo prehiteti Barrichella, tako da je Schumacher postal še šestič svetovni prvak in je tako po naslovih prehitel legendarnega [[Argentinci|Argentinca]] [[Juan Manuel Fangio|Juana Manuela Fangia]]. [[Slika:Schumi7timeswc.jpg|thumb|200px|Ferrari slavi Schumacherjev sedmi naslov svetovnega prvaka]] V [[Formula 1 sezona 2004|sezoni 2004]] je sledila še ena premočno sezona Ferrarija in Schumacherja, predvsem zaradi velikega padca McLarna in Williamsa. S 13 zmagami, tudi na [[Velika nagrada Francije 2004|Veliki nagradi Francije]] s taktiko kar štirih postankov v boksih, 148 točkami in 10 najhitrejšimi krogi v eni sezoni je postavljal nove in nove rekorde. Tako je Nemec postal še sedmič svetovni prvak in petič zapored, vendar pa je [[FIA]], ki se je zaradi takšne dominacije Ferrarija soočala tudi z zmanjšanjem gledanosti Formule 1 po televiziji in obiska na dirkah, sprožila val novih pravil za naslednjo sezono, z namenom predvsem spodrezati krila premočnemu Ferrariju ter narediti Formulo 1 zopet izenačeno in s tem bolj privlačno za gledalce. ==== {{F1|2005}} − {{F1|2006}} ==== V [[Formula 1 sezona 2005|sezoni 2005]] so se nova pravila, predvsem prepoved menjave pnevmatik med dirko, izkazala kot na kožo pisana moštvom francoskega opremljevalca s pnevmatikami, [[Michelin]]a. Tako Ferrari s [[Bridgestone|Bridgestonovimi]] pnevmatikami ni imel nobenih možnosti. Najboljši dirko sezone je prikazal na [[Velika nagrada San Marina 2005|Veliki nagradi San Marina]], kjer se je iz 14. štartnega mesta prebil na drugo, dirko pa je končal le dve desetinki za Alonsom.<ref>{{navedi novice | title = Alonso holds off Schumacher surge | publisher = BBC Sport | date = 24. april 2005 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/4478747.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref> Edino zmago v sezoni je Schumacher osvojil le zaradi škandalozne napake Michelina, ki je na dirko za [[Velika nagrada ZDA 2005|Veliko nagrado ZDA]] pripeljal nevarne gume in tako je dirkalo le šest dirkačev z bridgestone pnevmatikami. Kljub vsem težavam je iz sezone potegnil maksimum in jo zaključil na solidnem tretjem mestom v prvenstvu. V [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] je FIA vrnila menjavo pnevmatik ter spremenila potek kvalifikacij. Kljub vsemu je bil Ferrari v prvi polovici sezone v zaostanku za [[Moštvo Renault|Renaultom]] in njihovim prvim voznikom [[Fernando Alonso|Fernandom Alonsom]]. Tako je Schumacher po polovici sezone z le dvema zmagama zaostajal za 25 točk. Vendar pa takrat se je začela njegova velika vrnitev na vrh s tremi zaporednimi zmagami. Nato je sledila, tako za Schumacherja kot tudi za Alonsa, nesrečna Madžarska, ki je s prvo delno dežno dirko v zgodovini [[Velika nagrada Madžarske 2006|Velike nagrade Madžarske]] začasno zaustavila Ferrarijev pohod proti vrhu, saj Bridgestonove pnevmatike na mokri stezi niso bile konkurenčne Michelinovim. Že na nasledni dirki za [[Velika nagrada Turčije 2006|Veliko nagrado Turčije]] je šlo spet Ferrariju vse po maslu, a le do varnostnega avtomobila, ki je Schumacherju odvzel gotovo zmago. Vendar pa že na [[Velika nagrada Italije 2006|Veliki nagradi Italije]], kjer je tudi napovedal svojo upokojitev po tej sezoni, se je Schumacherjev pohod na vrh nadaljeval, Alonso pa je celo odstopil z eksplozijo motorja. Tudi na [[Velika nagrada Kitajske 2006|Veliki nagradi Kitajske]] se je Schumacher z neverjetno vožnjo v kvalifikacijah po mokri stezi in odlično dirko po točkah izenačil z Alonsom in zaradi večjega števila zmag povedel v prvenstvu. In ko je na [[Velika nagrada Japonske 2006|Veliki nagradi Japonske]] kazalo, da je Alonso že premagan je v najslabšem možnem trenutku prišla prva okvara motorja po šestih letih na Schumacherjem Ferrariju in sanj o osmem naslovu je bilo v trenutku konec. Kot, da še ne bilo dovolj smole za Schumacherja, mu je na zadnji dirki kariere za [[Velika nagrada Brazilije 2006|Veliko nagrado Brazilije]] že v kvalifikacijah spet zagodla tehnika in je dosegel le 10. štartno mesto. Na dirki je začel odlično in bil že po prvem krogu šesti tik za Renautoma. Pri prehitevanju [[Giancarlo Fisichella|Giancarla Fisichelle]] pa je prišlo do rahlega dotika, ki je bil usoden za Schumacherjevo zadnjo desno pnevmatiko.<ref>{{navedi novice | title = Fisi did cause Schu puncture | publisher = itv.com/f1 | date = 23. oktober 2006 | url = http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37856 | accessdate = 23. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070929115409/http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37856 | url-status = dead }}</ref> Po odpeljanem skoraj celem krogu s počeno pnevmatiko in menjavi, je Schumacher začel nizati najhitrejše kroge in kljub skoraj krogu zaostanka do konca ujel najboljše in zadnjo dirko svoje kariere končal na, po dvojni smoli solidnem, četrtem mestu. Njegovo zadnjo predstavo so mediji razglasili kot »herojsko«<ref>{{navedi novice | title = Superb Schumi signs off in style | publisher = BBC Sport | date = 22. oktober 2006 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/6075782.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref>, »dih jemljajočo«<ref>{{navedi novice | title = Brazil: Alonso takes championship, but Michael steals the show | publisher = ManipeF1 | date = 22. oktober 2006 | url = http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1744 | accessdate = 3. novembra 2006 | archive-date = 2007-05-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070510225430/http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1744 | url-status = dead }}</ref> in kot »predstavo, ki odlično povzame njegovo kariero«<ref>{{navedi novice | title = 2006 Brazil Grand Prix Report | publisher = PitPass | date = | url = http://www.pitpass.com/src/seasons/2006/gp/brazil/report/result.php | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref>. ==== {{F1|2007}}-{{F1|2008}} ==== [[Slika:Schumacher test.jpg|thumb|250px|Schumacher leta [[2007]] na testiranju]] V [[Formula 1 sezona 2007|sezoni 2007]] je bil Schumacher Ferrarijev svetovalec in Todtov pomočnik, udeležil pa se je tudi nekaj dirk. [[13. november|13. novembra]] 2007 se je kot eden redkih aktivnih dirkačev, ki so dirkali v času brez [[sistem proti zdrsu pogonskih koles|sistema proti zdrsu pogonskih koles]], testiral dirkalnik [[Ferrari F2007]] brez elektronskih pomagal, kot so predvidevala pravila na [[Formula 1 sezona 2008|sezono 2008]], na španskem dirkališču [[Circuit de Catalunya]], in kljub več kot enoletnem premoru dosegel najboljši čas testiranj z 1:21:922, odpeljal pa je 64 krogov.<ref>[http://www.autosport.com/news/report.php/id/63920 Schumacher quickest in testing return]</ref> Testiral je tudi naslednji dan, ko je bil ponovno najhitrejši, tokrat s časom 1:21,486. Tudi v sezoni 2008 je bil Schumacher uradno zaposlen kot Ferrarijev svetovalec, občasno je tudi testiral dirkalnik, toda zaradi omejitve testiranj s pravili, bolj poredko. ==== {{F1|2009}} ==== Sredi {{F1|2009|sezone}} se je v starosti štiridesetih let nepričakovano hotel vrniti kot zamenjava za [[Felipe Massa|Felipeja Masso]], ki se je poškodoval na kvalifikacijah za {{Vn|Madžarske|2009}}, a mu to ni dopuščal poškodovan vrat. ==== {{F1|2010}}-{{F1|2012}} ==== [[23. december|23. decembra]] 2009 je bil po več tednih špekulacij potrjen kot drugi dirkač [[Mercedes Grand Prix|Mercedesa]] za {{F1|2010|sezono}}, ob [[Nico Rosberg|Nicu Rosbergu]]. Mercedesovo moštvo je prevzelo [[Brawn GP]], ki je v {{F1|2009|sezoni}} osvojil dvojno krono, na čelu moštva ostaja [[Ross Brawn]], ki je sodeloval pri vseh sedmih Schumacherjevih naslovih prvaka. Mercedes je nazadnje v Svetovnem prvenstvu Formule 1 sodeloval s svojim moštvom v daljni {{F1|1955|sezoni}}, še nobenem nemškem dirkaču pa ni uspelo osvojiti naslova v Mercedesu. Že po nekaj dirkah se je pokazalo, da Mercedesov dirkalnik ni konkurenčen Red Bullovem, Ferrarijevem in McLarnovem dirkalniku. Sezono je začel s šestim mestom na dirki za {{Vn|Bahrajna|2010}}, trikrat je dosegel četrto mesto, na dirkah za {{Vn|Španije|2010}}, {{Vn|Turčije|2010}} in {{Vn|Koreje|2010}}, sezono pa končal na devetem mestu v prvenstvu, dve mesti za moštvenim kolegom Rosbergom. V {{F1|2011|sezoni}} je osvojil osmo mesto v dirkaškem prvenstvu s 76-imi točkami, najboljši rezultat pa je dosegel s četrtim mestom na dirkah za {{Vn|Kanade|2011}}, kjer se je na mokri stezi prebil do drugega mesta, toda ob koncu sta ga na sušeči se stezi prehitela [[Jenson Button]] in [[Mark Webber]], in {{Vn|Španije|2011}}. Prvo polovico {{F1|2012|sezone}} so zaznamovale okvare, saj je odstopil na prvih petih dirkah od sedmih. Sredi sezone je delno utišal kritike na svoj račun z osvojitvijo najboljšega časa na kvalifikacijah pred dirko za {{Vn|Monaka|2012}}, čeprav zaradi kazni ni štartal najboljšega štartnega položaja in je na dirki odstopil. Dve dirki za tem, na dirki za {{Vn|Evrope|2012}}, je s tretjim mestom dosegel edino uvrstitev na stopničke od vrnitve leta 2010. Ob tem je dosegel še eno šesto, štiri sedma in dva deseta mesta za trinajsto mesto v dirkaškem prvenstvu in 49 točk. Na dirki za {{Vn|Nemčije|2012}}, ki jo je končal na sedmem mestu, je postavil [[najhitrejši krog]]. Kariero je končal s sedmim mestom na dirki za {{Vn|Brazilije|2012}}.<ref name="schumacher hof" /> == Najznamenitejše dirke == [[Slika:Schumacher Villeneuve 1996 Spanish GP.jpg|thumb|400px|right|Schumacher prehiteva [[Jacques Villeneuve|Jacquesa Villeneuva]] na [[Velika nagrada Španije 1996|VN Španije 1996]]]] * '''[[Velika nagrada Španije 1994]]''': Drugo mesto z najboljšega štartnega položaja ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bil Schumacher zaradi napake na menjalniku primoran zadnjih 43 krogov, oziroma zadnje tri četrtine dirke, prevoziti v peti prestavi.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://www.youtube.com/watch?v=UQNeEVWbyJ0</ref> * '''[[Velika nagrada Belgije 1995]]''': Zaradi težav z menjalnikom na kvalifikacijah je štartal šele iz 16. mesta, toda že po 16 krogih se mu je uspelo prebiti v vodstvo. Odlično je zadrževal s pnevmatikami tipa ''slick'' na mokri stezi [[Damon Hill|Damona Hilla]]<ref>YouTube video posnetek omenjenega dvoboja - http://www.youtube.com/watch?v=DTgLf3mNva0</ref>, ki je že zamenjal pnevmatike s tistimi za dež in tudi zmagal. * '''[[Velika nagrada Evrope 1995]]''': Strateg [[Ross Brawn]] je po tretjem postanku dejal Schumacherju, da mora v štirinajstih krogih nadoknaditi dvajset sekund kolikor je zaostajal za [[Jean Alesi|Jeanom Alesijem]], ki je že opravil svoja predvidena postanka, in Schumacher ga je res dva kroga pred koncem ujel in tudi prehitel<ref>YouTube video posnetek omenjenega prehitevanja - http://www.youtube.com/watch?v=srNXkZzOZtA</ref> ter zmagal. * '''[[Velika nagrada Španije 1996]]''': V hudem nalivu je Schumacher z neverjetno vožnjo po dežju dosegel svojo prvo zmago za [[Ferrari]]. Po tem ko je prešel v vodstvo, je vozil tudi po pet in več sekund na krog hitreje kot konkurenca. Nato je nekoliko upočasnil in zmagal s prednostjo 45-tih sekund.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://www.youtube.com/watch?v=rA4_f2g0W-M%20</ref> * '''[[Velika nagrada Monaka 1997]]''': Odvijala se je v dežju in Schumacher je imel že po prvem krogu neverjetnih sedem sekund prednosti pred konkurenti, po petih pa že kar 22. Zmaga v nobenem trenutku ni bila ogrožena, saj je imel na koncu prednost pred drugo uvrščenim skoraj minuto.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://www.youtube.com/watch?v=QWYOKTmPuoc</ref> * '''[[Velika nagrada Madžarske 1998]]''': S tretjega mesta je prišel do zmage, po tem ko je s taktiko postanka več in nizanjem kvalifikacijskih krogov skozi celo dirko premagal tudi hitrejša [[McLaren|McLarna]]. * '''[[Velika nagrada Avstrije 2003]]''': V drugem ovinku odločilnega kroga mu je blokiralo kolo in vendar je osvojil najboljši štartni položaj. Na dirki pa je uspel zmagati, kljub temu da je njegov dirkalnik pri drugem postanku v boksih zajel ogenj. Mehaniki so ogenj pogasili, Schumacher pa je mirno nadaljeval, nadoknadil zamujeno in zmagal.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://youtube.com/watch?v=XTR2DN1CoiY</ref> * '''[[Velika nagrada Kanade 2003]]''': Zmaga s tretjega mesta, tik pred bratom [[Ralf Schumacher|Ralfom]], [[Juan Pablo Montoya|Montoyo]] in [[Fernando Alonso|Alonsom]], ki jo je uspel doseči kljub uničenim zavoram. [[Ross Brawn]] je po dirki dejal, da je bila to ena najtežjih dirk, ki jih je videl.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://youtube.com/watch?v=yJt10ES9hjQ</ref> * '''[[Velika nagrada Francije 2004]]''': Z drugega mesta je uspel priti do tesne zmage pred [[Fernando Alonso|Alonsom]] s taktiko kar štirih postankov v boksih in porazil francosko moštvo na domačih tleh. * '''[[Velika nagrada Brazilije 2006]]''': Še enkrat je pokazal svojo odločenost in eno svojih najboljših dirk, kljub temu da je bil naslov prvaka izgubljen že po eksploziji motorja na predhodni dirki. Po okvari črpalke za gorivo na kvalifikacijah in počeni pnevmatiki je zaostajal že skoraj za krog, nato pa večino dirke lovil vodilne in jih nekaj krogov pred koncem tudi ujel. Ob koncu dirke je najprej prisilil [[Giancarlo Fisichella|Fisichello]] v napako, nato pa po dobrem boju še uspel prehiteti [[Kimi Räikkönen|Räikkönena]], ki je njegov naslednik pri [[Ferrari]]ju.<ref>YouTube video zadnjih štirih krogov dirke - http://youtube.com/watch?v=vBmhl1zMHB8</ref> == Dirkaški rezultati == === Pregled rezultatov === {| border="2" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" ! Sezona ! Serija ! Moštvo ! Dirke ! [[Najboljši štartni položaj|Pole]] ! Zmage ! Toč ! Uvr |- | align="center" rowspan=3 | '''1988''' | Evropska [[Formula Ford]] 1600 | [[Eufra Racing]] | align="center" | 4 | align="center" | 1 | align="center" | 2 | align="center" | 50 | align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- | Nemška [[Formula Ford]] 1600 | [[Eufra Racing]] | align="center" | ? | align="center" | ? | align="center" | ? | align="center" | ? | align="center" | 6. |- | [[Formula König]] | ? | align="center" | 10 | align="center" | 1 | align="center" | 9 | align="center" | 192 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" rowspan=3 | '''1989''' | [[Nemška Formula 3]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 12 | align="center" | 2 | align="center" | 2 | align="center" | 163 | align="center" bgcolor="#FFDF9F"| 3. |- | [[Evropska Formula 3]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | ? | align="center" | NC |- | [[Velika nagrada Macaa]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | ? | align="center" | NC |- | align="center" rowspan=4 | '''1990''' | [[Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1990|Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov]] | [[Sauber|Team Sauber Mercedes]] | align="center" | 3 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 21 | align="center" | =5. |- | [[Nemška Formula 3]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 11 | align="center" | 6 | align="center" | 5 | align="center" | 148 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | [[Evropska Formula 3]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 1 | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | ? | align="center" | NC |- | [[Velika nagrada Macaa]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | ? | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" rowspan=5 | '''1991''' | rowspan=2 | [[Formula 1 sezona 1991|Formula 1]] | [[Jordan Grand Prix|Jordan]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" rowspan=2 | 14. |- | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 5 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 4 |- | [[Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1991|Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov]] | [[Sauber|Team Sauber Mercedes]] | align="center" | 8 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 43 | align="center" | =9. |- | [[Deutsche Tourenwagen Meisterschaft|DTM]] | [[Zakspeed]] Mercedes | align="center" | 4 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | NC |- | [[Japonska Formula 3000 sezona 1991|Japonska Formula 3000]] | [[Team Le Mans]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 6 | align="center" | 12. |- | align="center" | '''1992''' | [[Formula 1 sezona 1992|Formula 1]] | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 16 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 53 | align="center" bgcolor="#FFDF9F"| 3. |- | align="center" | '''1993''' | [[Formula 1 sezona 1993|Formula 1]] | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 16 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 52 | align="center" | 4. |- | align="center" | '''1994''' | [[Formula 1 sezona 1994|Formula 1]] | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 14 | align="center" | 6 | align="center" | 8 | align="center" | 92 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''1995''' | [[Formula 1 sezona 1995|Formula 1]] | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 17 | align="center" | 4 | align="center" | 9 | align="center" | 102 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''1996''' | [[Formula 1 sezona 1996|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 16 | align="center" | 4 | align="center" | 3 | align="center" | 59 | align="center" bgcolor="#FFDF9F"| 3. |- | align="center" | '''1997''' | [[Formula 1 sezona 1997|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 17 | align="center" | 3 | align="center" | 5 | align="center" | 78 | align="center" | DSQ |- | align="center" | '''1998''' | [[Formula 1 sezona 1998|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 16 | align="center" | 3 | align="center" | 6 | align="center" | 86 | align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- | align="center" | '''1999''' | [[Formula 1 sezona 1999|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 10 | align="center" | 3 | align="center" | 2 | align="center" | 44 | align="center" | 5. |- | align="center" | '''2000''' | [[Formula 1 sezona 2000|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 17 | align="center" | 9 | align="center" | 9 | align="center" | 108 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2001''' | [[Formula 1 sezona 2001|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 17 | align="center" | 11 | align="center" | 9 | align="center" | 123 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2002''' | [[Formula 1 sezona 2002|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 17 | align="center" | 7 | align="center" | 11 | align="center" | 144 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2003''' | [[Formula 1 sezona 2003|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 16 | align="center" | 5 | align="center" | 6 | align="center" | 93 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2004''' | [[Formula 1 sezona 2004|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 18 | align="center" | 8 | align="center" | 13 | align="center" | 148 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2005''' | [[Formula 1 sezona 2005|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 19 | align="center" | 1 | align="center" | 1 | align="center" | 62 | align="center" bgcolor="#FFDF9F"| 3. |- | align="center" | '''2006''' | [[Formula 1 sezona 2006|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 18 | align="center" | 4 | align="center" | 7 | align="center" | 121 | align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- | align="center" | '''2007''' | [[Formula 1 sezona 2007|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" colspan=5 | Testni dirkač |- | align="center" | '''2010''' | [[Formula 1 sezona 2010|Formula 1]] | [[Mercedes GP]] | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 72 | align="center" | 9. |- | align="center" | '''2011''' | [[Formula 1 sezona 2011|Formula 1]] | [[Mercedes GP]] | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 76 | align="center" | 8. |- | align="center" | '''2012''' | [[Formula 1 sezona 2012|Formula 1]] | [[Mercedes GP]] | align="center" | 20 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 49 | align="center" | 13. |} === Formula 1 === {{Glava za dirkača F1|20}} |- | rowspan="2" | {{F1|1991}} ! [[Jordan Grand Prix|Team]] [[7 Up|7UP]] [[Jordan Grand Prix|Jordan]] ! [[Jordan Grand Prix|Jordan]] [[Jordan 191|191]] ! [[Ford Motor Company|Ford]] HBB 4 3.5 [[V8 engine|V8]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada ZDA 1991|ZDA]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Brazilije 1991|BRA]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada San Marina 1991|SMR]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Monaka 1991|MON]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Kanade 1991|KAN]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Mehike 1991|MEH]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Francije 1991|FRA]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Velike Britanije 1991|VB]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Nemčije 1991|NEM]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Madžarske 1991|MAD]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Belgije 1991|BEL]]<br /><small>Ret</small> | | | | | | | | | ! rowspan="2" | 14. ! rowspan="2" | 4 |- ! [[Camel (cigarette)|Camel]] [[Benetton Formula|Benetton Ford]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B191|B191]] ! [[Ford Motor Company|Ford]] HBA 5 3.5 [[V8 engine|V8]] | | | | | | | | | | | | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 1991|ITA]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Portugalske 1991|POR]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 1991|ŠPA]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 1991|JAP]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1991|AVS]]<br /><small>Ret</small> | | | | |- | rowspan="2" | {{F1|1992}} ! rowspan="2" | [[Camel (cigarette)|Camel]] [[Benetton Formula|Benetton Ford]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B191|B191B]] ! rowspan="2" | [[Ford Motor Company|Ford]] HB 3.5 [[V8 engine|V8]] | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Južne Afrike 1992|JAR]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Mehike 1992|MEH]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Brazilije 1992|BRA]]<br /><small>3</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | | rowspan="2" bgcolor="#FFDF9F"| '''3.''' | rowspan="2" bgcolor="#FFDF9F"| '''53''' |- ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B192|B192]] | | | | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Španije 1992|ŠPA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada San Marina 1992|SMR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Monaka 1992|MON]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Kanade 1992|KAN]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Francije 1992|FRA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1992|VB]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Nemčije 1992|NEM]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 1992|MAD]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Belgije 1992|BEL]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Italije 1992|ITA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Portugalske 1992|POR]]<br /><small>7</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 1992|JAP]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Avstralije 1992|AVS]]''<br /><small>2</small> | | | | |- | rowspan="2" | {{F1|1993}} ! rowspan="2" | [[Camel (cigarette)|Camel]] [[Benetton Formula|Benetton Ford]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B193|B193]] ! rowspan="2" | [[Ford Motor Company|Ford]] HB 3.5 [[V8 engine|V8]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Južne Afrike 1993|JAR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Brazilije 1993|BRA]]''<br /><small>3</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | | ! rowspan="2" | 4. ! rowspan="2" | 52 |- ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B193|B193B]] | | | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Evrope 1993|EU]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada San Marina 1993|SMR]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Španije 1993|ŠPA]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 1993|MON]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Kanade 1993|KAN]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Francije 1993|FRA]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1993|VB]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Nemčije 1993|NEM]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 1993|MAD]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Belgije 1993|BEL]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 1993|ITA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Portugalske 1993|POR]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 1993|JAP]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1993|AVS]]<br /><small>Ret</small> | | | | |- | {{F1|1994}} ! [[Mild Seven]] [[Benetton Formula|Benetton Ford]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B194|B194]] ! [[Ford Motor Company|Ford]] Zetec-R 3.5 [[V8 engine|V8]] | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Brazilije 1994|BRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Pacifika 1994|PAC]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada San Marina 1994|SMR]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Monaka 1994|MON]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''''[[Velika nagrada Španije 1994|ŠPA]]'''''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Kanade 1994|KAN]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Francije 1994|FRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#000000" style="color: #ffffff"| [[1994 British Grand Prix|<span style="color:white;">GBR</span>]]<br /><small>DSQ</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 1994|NEM]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Madžarske 1994|MAD]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#000000" style="color: #ffffff"| [[1994 Belgian Grand Prix|<span style="color:white;">BEL</span>]]<br /><small>DSQ</small> || [[Velika nagrada Italije 1994|ITA]]<br /> || [[Velika nagrada Portugalske 1994|POR]]<br /> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Evrope 1994|EU]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Japonske 1994|JAP]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| ''[[Velika nagrada Avstralije 1994|AVS]]''<br /><small>Ret</small> | | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''92''' |- | {{F1|1995}} ! [[Mild Seven]] [[Benetton Formula|Benetton Renault]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B195|B195]] ! [[Renault F1|Renault]] RS7 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Brazilije 1995|BRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Argentine 1995|ARG]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada San Marina 1995|SMR]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Španije 1995|ŠPA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Monaka 1995|MON]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| '''''[[Velika nagrada Kanade 1995|KAN]]'''''<br /><small>5</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Francije 1995|FRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1995|VB]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Nemčije 1995|NEM]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 1995|MAD]]<br /><small>11</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Belgije 1995|BEL]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 1995|ITA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Portugalske 1995|POR]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Evrope 1995|EU]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Pacifika 1995|PAC]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Japonske 1995|JAP]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1995|AVS]]<br /><small>Ret</small> | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''102''' |- | {{F1|1996}} ! [[Scuderia Ferrari]] S.p.A. ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F310|F310]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 046 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1996|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Brazilije 1996|BRA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Argentine 1996|ARG]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Evrope 1996|EU]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada San Marina 1996|SMR]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Monaka 1996|MON]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Španije 1996|ŠPA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kanade 1996|KAN]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFFF"| '''[[Velika nagrada Francije 1996|FRA]]'''<br /><small>DNS</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1996|VB]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 1996|NEM]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#CFCFFF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 1996|MAD]]'''<br /><small>9</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Belgije 1996|BEL]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Italije 1996|ITA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Portugalske 1996|POR]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Japonske 1996|JAP]]<br /><small>2</small> | | | | | bgcolor="#FFDF9F"| '''3.''' | bgcolor="#FFDF9F"| '''59''' |- | {{F1|1997}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F310|F310B]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 046/2 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Avstralije 1997|AVS]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 1997|BRA]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Argentine 1997|ARG]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada San Marina 1997|SMR]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Monaka 1997|MON]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 1997|ŠPA]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Kanade 1997|KAN]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Francije 1997|FRA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| ''[[Velika nagrada Velike Britanije 1997|VB]]''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 1997|NEM]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFFFDF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 1997|MAD]]'''<br /><small>4</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Belgije 1997|BEL]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 1997|ITA]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Avstrije 1997|AVT]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Luksemburga 1997|LUK]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Japonske 1997|JAP]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Evrope 1997|EU]]<br /><small>Ret</small> | | | | bgcolor="#000000" style="color: #ffffff"|<span style="color:white;">DSQ*</span> | bgcolor="#000000" style="color: #ffffff"|<span style="color:white;">78</span> |- | {{F1|1998}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F300|F300]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 047 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1998|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Brazilije 1998|BRA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Argentine 1998|ARG]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada San Marina 1998|SMR]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Španije 1998|ŠPA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 1998|MON]]<br /><small>10</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Kanade 1998|KAN]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Francije 1998|FRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Velike Britanije 1998|VB]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Avstrije 1998|AVT]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 1998|NEM]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Madžarske 1998|MAD]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| ''[[Velika nagrada Belgije 1998|BEL]]''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Italije 1998|ITA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Luksemburga 1998|LUK]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''''[[Velika nagrada Japonske 1998|JAP]]'''''<br /><small>Ret</small> | | | | | bgcolor="#DFDFDF"| '''2.''' | bgcolor="#DFDFDF"| '''86''' |- | {{F1|1999}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F399|F399]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 048 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#CFCFFF"| ''[[Velika nagrada Avstralije 1999|AVS]]''<br /><small>8</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 1999|BRA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada San Marina 1999|SMR]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Monaka 1999|MON]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Španije 1999|ŠPA]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Kanade 1999|KAN]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Francije 1999|FRA]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1999|VB]]<br /><small>Ret</small> || [[Velika nagrada Avstrije 1999|AVT]]<br /> || [[Velika nagrada Nemčije 1999|NEM]]<br /> || [[Velika nagrada Madžarske 1999|MAD]]<br /> || [[Velika nagrada Belgije 1999|BEL]]<br /> || [[Velika nagrada Italije 1999|ITA]]<br /> || [[Velika nagrada Evrope 1999|EU]]<br /> | bgcolor="#DFDFDF"| '''''[[Velika nagrada Malezije 1999|MAL]]'''''<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''''[[Velika nagrada Japonske 1999|JAP]]'''''<br /><small>2</small> | | | | ! 5. ! 44 |- | {{F1|2000}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F1-2000|F1-2000]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 049 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Avstralije 2000|AVS]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Brazilije 2000|BRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada San Marina 2000|SMR]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2000|VB]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFFFDF"| '''[[Velika nagrada Španije 2000|ŠPA]]'''<br /><small>5</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Evrope 2000|EU]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Monaka 2000|MON]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Kanade 2000|KAN]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Francije 2000|FRA]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstrije 2000|AVT]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 2000|NEM]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 2000|MAD]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Belgije 2000|BEL]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Italije 2000|ITA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada ZDA 2000|ZDA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Japonske 2000|JAP]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Malezije 2000|MAL]]'''<br /><small>1</small> | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''108''' |- | {{F1|2001}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2001|F2001]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 050 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Avstralije 2001|AVS]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Malezije 2001|MAL]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Brazilije 2001|BRA]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada San Marina 2001|SMR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Španije 2001|ŠPA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Avstrije 2001|AVT]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Monaka 2001|MON]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Kanade 2001|KAN]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Evrope 2001|EU]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Francije 2001|FRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Velike Britanije 2001|VB]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 2001|NEM]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 2001|MAD]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Belgije 2001|BEL]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 2001|ITA]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada ZDA 2001|ZDA]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Japonske 2001|JAP]]'''<br /><small>1</small> | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''123''' |- | rowspan="2" | {{F1|2002}} ! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2001|F2001]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 050 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Avstralije 2002|AVS]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| '''[[Velika nagrada Malezije 2002|MAL]]'''<br /><small>3</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | | | rowspan="2" bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | rowspan="2" bgcolor="#FFFFBF"| '''144''' |- ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2002|F2002]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 051 3.0 [[V10 engine|V10]] | | | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Brazilije 2002|BRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada San Marina 2002|SMR]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Španije 2002|ŠPA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Avstrije 2002|AVT]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Monaka 2002|MON]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kanade 2002|KAN]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Evrope 2002|EU]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2002|VB]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Francije 2002|FRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Nemčije 2002|NEM]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Madžarske 2002|MAD]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Belgije 2002|BEL]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Italije 2002|ITA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada ZDA 2002|ZDA]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Japonske 2002|JAP]]'''''<br /><small>1</small> | | | |- | rowspan="2" | {{F1|2003}} ! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2002|F2002]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 051 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#DFFFDF"| '''[[Velika nagrada Avstralije 2003|AVS]]'''<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Malezije 2003|MAL]]''<br /><small>6</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Brazilije 2003|BRA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada San Marina 2003|SMR]]'''''<br /><small>1</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | rowspan="2" bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | rowspan="2" bgcolor="#FFFFBF"| '''93''' |- ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2003-GA|F2003-GA]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 052 3.0 [[V10 engine|V10]] | | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Španije 2003|ŠPA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Avstrije 2003|AVT]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Monaka 2003|MON]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kanade 2003|KAN]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2003|EU]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Francije 2003|FRA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2003|VB]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 2003|NEM]]<br /><small>7</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Madžarske 2003|MAD]]<br /><small>8</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Italije 2003|ITA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada ZDA 2003|ZDA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Japonske 2003|JAP]]<br /><small>8</small> | | | | |- | {{F1|2004}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2004|F2004]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 053 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Avstralije 2004|AVS]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Malezije 2004|MAL]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Bahrajna 2004|BAH]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada San Marina 2004|SMR]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Španije 2004|ŠPA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| ''[[Velika nagrada Monaka 2004|MON]]''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Evrope 2004|EU]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kanade 2004|KAN]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada ZDA 2004|ZDA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Francije 2004|FRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Velike Britanije 2004|VB]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Nemčije 2004|NEM]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Madžarske 2004|MAD]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Belgije 2004|BEL]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Italije 2004|ITA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#CFCFFF"| ''[[Velika nagrada Kitajske 2004|KIT]]''<br /><small>12</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Japonske 2004|JAP]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2004|BRA]]<br /><small>7</small> | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''148''' |- | rowspan="2" | {{F1|2005}} ! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2004M|F2004M]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 053 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2005|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Malezije 2005|MAL]]<br /><small>7</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | | | rowspan="2" bgcolor="#FFDF9F"| '''3.''' | rowspan="2" bgcolor="#FFDF9F"| '''62''' |- ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2005|F2005]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 055 3.0 [[V10 engine|V10]] | | | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Bahrajna 2005|BAH]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada San Marina 2005|SMR]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Španije 2005|ŠPA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Monaka 2005|MON]]''<br /><small>7</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2005|EU]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Kanade 2005|KAN]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada ZDA 2005|ZDA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Francije 2005|FRA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2005|VB]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 2005|NEM]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 2005|MAD]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Turčije 2005|TUR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 2005|ITA]]<br /><small>10</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Belgije 2005|BEL]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2005|BRA]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Japonske 2005|JAP]]<br /><small>7</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kitajske 2005|KIT]]<br /><small>Ret</small> | |- | {{F1|2006}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari 248 F1|248 F1]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4 [[V8 engine|V8]] | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Bahrajna 2006|BAH]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Malezije 2006|MAL]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2006|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada San Marina 2006|SMR]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Evrope 2006|EU]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Španije 2006|ŠPA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Monaka 2006|MON]]''<br /><small>5</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2006|VB]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Kanade 2006|KAN]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada ZDA 2006|ZDA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Francije 2006|FRA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Nemčije 2006|NEM]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Madžarske 2006|MAD]]<br /><small>8</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Turčije 2006|TUR]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Italije 2006|ITA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kitajske 2006|KIT]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 2006|JAP]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Brazilije 2006|BRA]]''<br /><small>4</small> | | | bgcolor="#DFDFDF"| '''2.''' | bgcolor="#DFDFDF"| '''121''' |- | {{f1|2010}} ! [[Mercedes GP]] [[Petronas]] [[Mercedes-Benz in Formula One|F1 Team]] ! [[Mercedes GP|Mercedes]] [[Mercedes MGP W01|MGP W01]] ! [[Mercedes-Benz High Performance Engines|Mercedes]] FO 108X 2.4 [[V8 engine|V8]] | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Bahrajna 2010|BAH]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Avstralije 2010|AVS]]<br /><small>10</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Malezije 2010|MAL]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Kitajske 2010|KIT]]<br /><small>10</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Španije 2010|ŠPA]]<br /><small>4</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2010|MON]]<br /><small>12</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Turčije 2010|TUR]]<br /><small>4</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Kanade 2010|KAN]]<br /><small>11</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Evrope 2010|EU]]<br /><small>15</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2010|VB]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Nemčije 2010|NEM]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2010|MAD]]<br /><small>11</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Belgije 2010|BEL]]<br /><small>7</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Italije 2010|ITA]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2010|SIN]]<br /><small>13</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Japonske 2010|JAP]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Koreje 2010|KOR]]<br /><small>4</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Brazilije 2010|BRA]]<br /><small>7</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2010|ABU]]<br /><small>Ret</small> | ! 9. ! 72 |- | {{F1|2011}} ! [[Mercedes GP]] [[Petronas]] [[Mercedes-Benz in Formula One|F1 Team]] ! [[Mercedes GP|Mercedes]] [[Mercedes MGP W02|MGP W02]] ! [[Mercedes-Benz High Performance Engines|Mercedes]] FO 108Y 2.4 [[V8 engine|V8]] | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]<br /><small>8</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]<br /><small>12</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]<br /><small>4</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]<br /><small>17</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br /><small>8</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]<br /><small>5</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br /><small>5</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]<br /><small>5</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]<br /><small>7</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]<br /><small>15</small> | ! 8. ! 76 |- | {{F1|2012}} ! [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] [[Mercedes-AMG|AMG]] [[Petronas]] [[Mercedes GP|F1 Team]] ! [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] [[Mercedes F1 W03|F1 W03]] ! [[Mercedes-Benz High Performance Engines|Mercedes]] FO 108Z 2.4 [[V8 engine|V8]] | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]<br /><small>10</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]<br /><small>10</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#FFDF9F| [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]<br /><small>3</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]<br /><small>7</small><br /> | bgcolor=#DFFFDF| ''[[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]''<br /><small>7</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]<br /><small>7</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]<br /><small>11</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]<br /><small>13</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]<br /><small>22</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]<br /><small>11</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]<br /><small>16</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]<br /><small>7</small> ! 13. ! 49 |} '''*''' Schumacher je bil po trčenju z [[Jacques Villeneuve|Villeneuvom]] v [[Velika nagrada Evrope 1997|Jerezu]] diskvalificiran iz prvenstva {{F1|1997}}. == [[seznam rekordov Formule 1|Rekordi v Formuli 1]] == V Formuli 1 je zbral rekordnih 91 zmag, le eno manj kot drugi in tretji po zmagah, [[Alain Prost]] (51) in [[Ayrton Senna]] (41), skupaj. Prav tako rekordnih je 68 osvojenih [[Najboljši štartni položaj|najboljših štartnih položajev]], po tem ko mu je v svoji zadnji sezoni uspelo prehiteti Senno, ki je zdaj drugi s 65-timi. Sedemkrat pa je postal svetovni prvak ({{F1|1994}}, {{F1|1995}} z Benettonom, {{F1|2000}}, {{F1|2001}}, {{F1|2002}}, {{F1|2003}}, {{F1|2004}} s Ferrarijem). Bil je najmlajši dvojni svetovni prvak po [[Formula 1 sezona 1995|sezoni 1995]] s 26-timi leti, 9-timi meseci in 19-timi dnevi, toda ta rekord je izboljšal [[Fernando Alonso]] po sezoni 2006 s 25-timi leti, 3-mi meseci in 24-timi dnevi. Z izjemo debitantske [[Formula 1 sezona 1991|sezone 1991]], ko je odpeljal le zadnjih 6 dirk, Schumacher ni imel sezone brez zmage. [[Slika:Michael Schumacher win 2004.jpg|thumb|250px|Schumacher slavi zmago na [[Velika nagrada ZDA 2004|VN ZDA 2004]]]] S koncem [[Formula 1 sezona 2006|sezone 2006]] Michael Schumacher drži naslednje rekorde: * Največ [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|naslovov svetovnega prvaka]]: '''7''' * Največ zaporednih naslovov svetovnega prvaka: '''5''' * Največ [[Seznam zmagovalcev Velikih nagrad Formule 1|zmag]]: '''91''' * Največ zaporednih zmag: '''7''' (V [[Formula 1 sezona 2004|sezoni 2004]] - Od [[Velika nagrada Evrope 2004|VN Evrope]] do [[Velika nagrada Madžarske 2004|VN Madžarske]]; Sorekorder z [[Italijani|Italijanom]] [[Alberto Ascari|Albertom Ascarijem]]) * Največ zmag za določeno ekipo: '''72''' s [[Moštvo Ferrari|Ferrarijem]] * Največ zmag na določeni VN: '''8''' na [[Velika nagrada Francije|Francoskem]] [[Circuit de Nevers Magny-Cours|Magny-Cours-u]] * Največ zmag na različnih VN (glede na države): '''20''' * Največja časovna razlika med prvo in zadnjo zmago: '''14 let, 1 mesec in 2 dni''' * Največ drugih mest: '''43''' * Največ stopničk: '''154''' * Največ zaporednih stopničk: '''19''' (Od [[Velika nagrada ZDA 2001|VN ZDA 2001]] do [[Velika nagrada Japonske 2002|VN Japonske 2002]]) * Največ uvrstitev v točke: '''190''' * Največ krogov v vodstvu: '''4741''' * Največ najboljših štartnih položajev: '''68''' * Največ startov iz prve vrste: '''115''' * Največ [[Najhitrejši krog|najhitrejših krogov]]: '''76''' * Največ ''dvojčkov'' (najboljši štartni položaj in zmaga): '''40''' * Največ ''hat-trickov'' (najboljši štartni položaj, zmaga in najhitrejši krog): '''22''' * Največ prvenstvenih točk: '''1,369''' (povprečno 5.52 na dirko) * Največ zaporednih uvrstitev brez odstopa: '''24''' (od [[Velika nagrada Madžarske 2001|VN Madžarske 2001]] do [[Velika nagrada Malezije 2003|Malezije 2003]]) * Največ točk v sezoni kot vice-prvak: '''121''' (od možnih 180) * Največ zmag v sezoni kot vice-prvak: '''7''' (sorekorderja [[Alain Prost]] in [[Kimi Räikkönen]]) * Največ nastopov za določeno moštvo in izdelovalca motorjev: '''180''' (oboje za Ferrari) * Edini dirkač v kateri koli kategoriji, ki je zmagal '''5''' krat v [[Združene države Amerike|Ameriškem]] [[Indianapolis Motor Speedway|Indianapolisu]] * Edini dirkač Formule 1, ki je zmagal '''5''' krat v Italijanski [[Autodromo Nazionale Monza|Monzi]]. * Največ zaporednih sezon z vsaj eno zmago: '''15''' {{F1|2004}}: * Največ zmag v sezoni: '''13''' (na 18-tih dirkah) * Največ najhitrejših krogov v sezoni: '''10''' (na 18-tih dirkah; sorekorder s [[Kimi Räikkönen|Kimijem Räikkönenom]] v [[Formula 1 sezona 2005|sezoni 2005]]) * Največ točk v sezoni: '''148''' (od možnih 180) {{F1|2002}}: * Največ stopničk v sezoni: '''17''' (na 17-tih dirkah) * Najzgodnejše osvojeni naslov: '''6''' dirk pred koncem prvenstva == Zasebno življenje == Schumacher se je avgusta [[1995]] poročil s Corinno Betsch. Imata dva otroka, hči Gino-Mario (rojeno leta [[1997]]) in sina [[Mick Schumacher|Micka]] (rojenega leta [[1999]]). Živijo v [[švica]]rskem [[Gland]]u pri [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]]. Schumacher je bil vedno zelo zaščitniški do svojega privatnega življenja<ref>{{navedi novice | title = Who is the real Schumacher? | publisher = BBC Sport|first = Sarah |last = Holt |date = 22. oktober 2006 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/6047606.stm | accessdate = 22. oktobra 2006}}</ref> in ne mara zvezdništva, raje ima preprosto življenje. Schumacherjev brat [[Ralf Schumacher|Ralf]] je tudi bil dirkač v Formuli 1 do leta 2008.<ref name="ms.com bio">{{navedi splet |url=http://www.mschumacher.com/biography.html |title=Michael Schumacher Biography |accessdate = 25. oktobra 2006 |publisher=mSchumacher.com}}</ref> Schumacher je bil prvi športni milijonar. Njegova letna plača v [[Formula 1 sezona 2004|sezoni 2004]] je znašala 80 milijonov [[Ameriški dolar|dolarjev]].<ref name="schumacher pay" /> Leta [[2005]] je bil na [[Forbes]]ovi lestvici stotih svetovnih najvplivnejših zvezdnikov uvrščen na 17. mesto.<ref name="forbes celeb 100 2005">{{navedi splet| url = http://www.forbes.com/lists/2005/53/Rank_1.html | title = The Celebrity 100| accessdate = 25. oktobra 2006| date = 2005| work = | publisher = Forbes.com}}</ref> Velik del njegovih dohodkov je prihajal od sponzorjev: [[Deutsche Vermögensberatung]] je plačeval 8 milijonov dolarjev za tri leta, da je Schumacher na novinarski konferenci po dirkah na svoji kapi nosil njihov 10 krat 6 centimeterski napis.<ref>{{navedi novice | title = MOT: Schumacher slaps $11.9m price on his head | publisher = AAP Sports News | date = 11. november 1999 | url = http://www.highbeam.com/doc/1P1-24009938.html | accessdate = 24. oktobra 2006 | archiveurl = https://archive.today/20120903164342/http://www.highbeam.com/Search?searchTerm=MOT+Schumacher+slaps+11.9m+price+on+his+head&searchType=Article&currentPage=0&orderBy= | archivedate = 2012-09-03 | url-status = dead }}</ref> To pogodbo so podaljšali do leta [[2010]].<ref>{{navedi novice | title = Schumacher's sponsor extends contract | publisher = F1Racing.net | date = 31. avgust 2005 | url = http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=96638 | accessdate = 24. oktobra 2006 | archive-date = 2005-12-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20051201063656/http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=96638 | url-status = dead }}</ref> Schumacher igra [[nogomet]] za lokalno moštvo FC Echichens.<ref>{{navedi novice | title = Schumi urged to lace up his boots | publisher = Wheels24 | date = 25. oktober 2006 | url = http://www.wheels24.co.za/Wheels24/NewsPics/0,,1369-1375_2020222,00.html | accessdate = 1. novembra 2006 | archive-date = 2007-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070612192337/http://www.wheels24.co.za/Wheels24/NewsPics/0,,1369-1375_2020222,00.html | url-status = dead }}</ref> Prav tako je igral na mnogih dobrodelnih nogometnih tekmah<ref name="fifa-charity football">{{navedi novice |title = FIFA Fair Play: Playing for a better world |url = http://www.fifa.com/en/fairplay/index/0,1255,104749,00.html?articleid=104749 |publisher = FIFA.com |date = 16. december 2004 |accessdate = 25. oktobra 2006 |archive-date = 2006-01-16 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060116171226/http://www.fifa.com/en/fairplay/index/0,1255,104749,00.html?articleid=104749 |url-status = dead }}</ref> in nogometnih tekmah med dirkači Formule 1.<ref name="schumacher retirement response thoughts">{{navedi novice |title = Thoughts on Schumacher |url =http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/5330382.stm |work = |publisher = BBC Sport |date = 10. september 2006 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> Schumacher je leta [[2004]] žrtvam cunamija v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] podaril 10 milijonov dolarjev.<ref name="cnn-tsunami relief">{{navedi novice |title = Schumacher donates $10m relief aid |url = http://edition.cnn.com/2005/SPORT/01/04/tsunami.relief/index.html |publisher = CNN.com |date = 4. januar 2005 |accessdate = 24. oktobra 2006}}</ref> Njegova donacija je bila večja od vseh drugih športnikov, večine športnih zvez, mnogih svetovnih korporacij in celo nekaterih držav.<ref name="si-sportsman of the year">{{navedi splet| url = http://sportsillustrated.cnn.com/2005/magazine/specials/sportsman/2005/11/11/michael.schumacher/index.html| title = My Sportsman: Michael Schumacher| accessdate = 25. oktobra 2006| last = McAllister| first = Mike| date = 11. november 2005| work = 2005 Sportsman of the Year| publisher = SI.com| archive-date = 2006-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20060917130243/http://sportsillustrated.cnn.com/2005/magazine/specials/sportsman/2005/11/11/michael.schumacher/index.html| url-status = dead}}</ref> Schumacher je tudi posebni [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOv]] ambasador in je organizaciji podaril 1.5 milijona [[Evro]]v.<ref name="unesco-champion for sport">{{navedi splet| url = http://portal.unesco.org/es/ev.php-URL_ID=6691&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html| title = Michael Schumacher, a UNESCO champion| accessdate = 25. oktobra 2006| date = 2002| work = | publisher = UNESCO}}</ref> Poleg tega je plačal za postavil šole za revne otroke v [[Senegal]]skem [[Dakar]]ju, kar je zelo izboljšalo razmere v bližnjih barakarskih naseljih. Podpira tudi bolnišnico za otroške žrtve vojne v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je specializirana za otroške amputacije. V [[Peru]]jski [[Limi]] je financiral »Palačo za revne«, center za pomoč brezdomnim otrokom brez izobrazbe, obleke, hrane, medicinske oskrbe in strehe nad glavo. Za dobrodelništvo se je začel zanimati zaradi svoje ljubezni do otrok in dejstva, da so bili nekateri popolnoma prezrti s strani donatorjev. Ni znana točna vsota, ki jo je Schumacher v svojem življenju podaril v dobrodelne namene, je pa znano da je v zadnjih štirih sezonah kot dirkač podaril vsaj 50 milijonov dolarjev.<ref name="50mil" /> Od njegovega sodelovanja v kampanji [[FIA|FIE]] za varnost na cestah kot kazen za trčenje na [[Velika nagrada Evrope 1997|Veliki nagradi Evrope 1997]], je Schumacher nadaljeval s podporo drugih kampanji, kot na primer »Make Roads Safe«, ki jo vodi fundacija FIE in poziva države G8 in [[Združeni narodi|Združene narode]], da priznajo žrtve cestnih nesreč po svetu za velik zdravstveni problem. Schumacher je posodil svoj glas za animacijski film ''[[Cars]]'' ([[Walt Disney Pictures|Disney]]-[[Pixar Animation Studios|Pixar]]), kot Rosso Corsa [[Ferrari F430]].<ref name="schumacher movie role-cars">{{navedi novice |title = CARS Movie Premiere: Tonight - SOLD OUT! |url = http://www.lowesmotorspeedway.com/news_photos/news/505836.html |work = |publisher = The Official Web Site of Lowe's Motor Speedway |date = 26. maj 2006 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> Marca 2006 je bilo najavljeno, da bo Schumacher imel manjšo vlogo v filmu [[Asterix at the Olympic Games]].<ref name="schumacher movie role">{{navedi novice |title = Sport stars for Asterix film |url = http://www.smh.com.au/news/film/sport-stars-for-asterix-film/2006/03/08/1141701559696.html |work = The Sydney Morning Herald |publisher = FairfaxDigital | date = 8. marec 2006 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> 29. decembra 2013 se je Schumacher med smučanjem v francoskem [[Méribel]]u hudo poškodoval. Pri padcu je z glavo udaril ob skalo in utrpel možganske poškodbe. Prepeljan je bil v bolnišnico v [[Moûtiers]]u, od tam pa v [[Grenoble]]. Več mesecev je bil v komi in kritičnem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/schumacher-huje-poskodovan-med-smucanjem-v-franciji.html |title=Po padcu zunaj urejenega smučišča koma in nujna operacija: Michael Schumacher se bori za življenje |accessdate=30. decembra 2013 |date=29. december 2013 |work=[[24ur.com]] }}</ref> Sredi junija 2014 se je prebudil iz kome in zapustil bolnišnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/formula-1/schumacher-se-je-prebudil-iz-kome-in-zapustil-bolnisnico/339546 |title=Schumacher se je prebudil iz kome in zapustil bolnišnico |accessdate=16. junija 2014 |date=16. junij 2014 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} * {{sports links}} {{start box}} {{s-sports}} {{Succession box | title = [[Nemška Formula 3|Prvak&nbsp;Nemške&nbsp;Formule&nbsp;3]] | before = [[Karl Wendlinger]] | after = [[Tom Kristensen]] | years = 1990 }} {{Succession box | title = [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|Prvak Formule 1]] | before = [[Alain Prost]] | after = [[Damon Hill]] | years = {{F1|1994}}-{{F1|1995}} }} {{Succession box | title = [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|Prvak Formule 1]] | before = [[Mika Häkkinen]] | after = [[Fernando Alonso]] | years = {{F1|2000}} - {{F1|2004}} }} {{s-record}} {{Succession box | before = [[Alain Prost]] (51) | title = [[Seznam rekordov Formule 1#Skupaj|Največ zmag]] (91) | after = neznan | years = {{F1|2001}}-danes }} {{s-awards}} {{Succession box | before = [[Juan Pablo Montoya]] | title = [[Nagrada Lorenza Bandinija]] | years = 2003 | after = [[Kimi Räikkönen]] }} {{end box}} {{zvezdica}} {{Dirkaški svetovni prvaki Formule 1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Schumacher, Michael}} [[Kategorija:Nemški dirkači]] [[Kategorija:Nemški vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Svetovni prvaki Formule 1]] [[Kategorija:Jordanovi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Benettonovi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Ferrarijevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Mercedesovi dirkači Formule 1]] s67lf23p36nb92kmbcxezpvh0o78iuz 6660491 6660484 2026-04-16T19:36:41Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Gabrijel407|Gabrijel407]] ([[User talk:Gabrijel407|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6577689 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Schumacher}} {{Infopolje Bivši dirkač F1 | Name = Michael Schumacher | Nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|Nemec]] | Birth_date = <!-- WD --> | Years = {{F1|1991}}-{{F1|2006}}, {{F1|2010}}-{{F1|2012}} | Team(s) = [[Moštvo Jordan|Jordan]], [[Benetton Formula|Benetton]], [[Moštvo Ferrari|Ferrari]], [[Mercedes Grand Prix|Mercedes GP]] | Races = 308 (307) | Championships = 7 ({{F1|1994}}, {{F1|1995}}, {{F1|2000}}, {{F1|2001}}, {{F1|2002}}, {{F1|2003}}, {{F1|2004}}) | Wins = 91 | Podiums = 155 | Points = 1566 | Poles = 68 | Fastest laps = 77 | First race = [[Velika nagrada Belgije 1991|VN Belgije 1991]] | First win = [[Velika nagrada Belgije 1992|VN Belgije 1992]] | Last win = [[Velika nagrada Kitajske 2006|VN Kitajske 2006]] | Last race = [[Velika nagrada Brazilije 2012|VN Brazilije 2012]] }} '''{{Audio|De-Michael-Schumacher.ogg|Michael Schumacher}}''' ([[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]] mɪçaeːl ʃumaxɐ), [[Nemci|nemški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], *[[3. januar]] [[1969]], [[Hürth]], [[Zahodna Nemčija]].<ref name="schumacher hof">{{navedi splet | title = Hall of Fame - World Champions: Michael Schumacher | publisher = The Official Formula 1 Website | date = 2006 | url = http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/7.html | accessdate = 5. oktobra 2006 | archive-date = 2007-01-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070120003111/http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/7.html | url-status = dead }}</ref> Michael Schumacher je dirkač Formule 1 in sedemkratni svetovni prvak. Uradna stran Formule 1 ga je proglasila za statistično najboljšega dirkača v [[Zgodovina Formule 1|zgodovini Formule 1]].<ref name="most successful">{{navedi novice |title = Michael Schumacher - the end of an era |url = http://www.formula1.com/race/news/4932/765.html |publisher = The Official Formula 1 Website |date = 10. september 2006 |accessdate = 24. oktobra 2006 |archive-date = 2007-01-21 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070121155755/http://www.formula1.com/race/news/4932/765.html |url-status = dead }}</ref> Je prvi Nemec, ki je osvojil naslov prvaka v Formuli 1<ref name="firstgerman">[[Jochen Rindt]],ki je tudi rojen v Nemčiji, je tudi osvojil naslov prvaka, toda pod avstrijsko zastavo.</ref> in ima velike zasluge za popularizacijo Formule 1 v Nemčiji.<ref name="superwheels">{{navedi splet| url = http://www.superwheels.co.za/default.asp?id=4846&des=sportstalk| title = The greatest driver of all time| accessdate = 24. oktobra 2006| author = Sapa| date = 11. september 2006| work = | publisher = SuperWheels| archive-date = 2006-09-27| archive-url = https://web.archive.org/web/20060927153411/http://www.superwheels.co.za/default.asp?id=4846&des=sportstalk| url-status = dead}}</ref> Schumacher je bil proglašen za prvega športnika miljarderja z letnim zaslužkom tudi 100 milijonov [[Ameriški dolar|dolarjev]].<ref name="schumacher pay">{{navedi novice |first = Angus |last = Reid |title = Sports: How Big Is Too Big? |url = http://thetyee.ca/Mediacheck/2006/07/11/TrendWatch/ |work = Mediacheck |publisher = thetyee.ca |date = 11. julij 2006 |accessdate = 24. oktobra 2006 }} Po drugih virih je Schumacherjevo premoženje ocenjeno na 400 milijard dolarjev in ni še noben športnik postal milijonar.(({{navedi knjigo | last = Hilton | first = Christopher | title = Michael Schumacher - The whole story | url = https://archive.org/details/michaelschumache0000hilt | publisher = Haynes | page = [https://archive.org/details/michaelschumache0000hilt/page/8 8] | date = 2006 |isbn= 1-84425-008-3 }}. {{navedi novice |title = Golf's first Billion-Dollar Man |url = http://www.golfdigest.com/features/index.ssf?%2Ffeatures%2Fgd200602top50.html |publisher = Golfdigest.com |date = februar 2006 |accessdate = 17. januarja 2007 |archive-date = 2007-05-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070513225510/http://www.golfdigest.com/features/index.ssf?%2Ffeatures%2Fgd200602top50.html |url-status = dead }})</ref> Leta [[2006]] je bil v anketi [[FIA|FIE]] Schumacher s strani gledalcev razglašen za najpopularnejšega dirkača.<ref>{{navedi novice |title = Schumacher tops F1 supporter poll |url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/motorsport/formula_one/5384692.stm |publisher = [[BBC Sport]] |date = 27. september 2006 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> Po osvojitvi dveh zaporednih naslovov z [[Benetton Formula|Benettonom]], se je Schumacher pred [[Formula 1 sezona 1996|sezono 1996]] preselil v [[Scuderia Ferrari|Ferrari]], ki je čakal na dirkaški naslov že vse od [[Formula 1 sezona 1981|sezone 1981]]. Med sezonama {{F1|2000}} in {{F1|2004}} je Schumacher osvojil še pet zaporednih naslovov prvaka. Trikratni prvak, [[Jackie Stewart]], je prepričan, da je preobrazba Ferrarija v zmagovalno moštvo, Schumacherjev največji dosežek.<ref name="stewart">{{navedi novice | title = Schumacher 'made Ferrari great' |first = Andrew |last = Benson | publisher = BBC Sport | date = 18. oktober 2006 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/low/motorsport/formula_one/6061442.stm | accessdate = 6. novembra 2006}}</ref> S koncem [[Formula 1 sezona 2006|sezone 2006]] Schumacher drži skoraj vse pomembnejše rekorde v Formuli 1, med drugim za število [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|naslovov prvaka]], zaporednih naslovov prvaka, [[Seznam zmagovalcev Velikih nagrad Formule 1|zmag]], [[najhitrejši krog|najhitrejših krogov]], [[najboljši štartni položaj|najboljših štartnih položajev]], največ zmag v eni sezoni. Schumacher je tudi predan družinski človek in uveljavljen nogometaš. Je ambasador [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]] in glasnik prometne varnosti. Bil je tudi udeležen v številnih humanitarnih akcijah, le v zadnjih štirih letih kot dirkač je v dobrodelne namene podelil vsaj 50 milijonov dolarjev.<ref name="50mil">{{navedi novice |url = http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601100&sid=azdH01IQrFLs&refer=germany |title = Schumacher, Seven-Time Champion, to Quit Formula One (Update1) |publisher = Bloomberg.com |last = Duff |first = Alex |date = 10. september 2006 |accessdate = 18. januarja 2007}}</ref> 10. septembra 2006, na novinarski konferenci po zmagi na [[Velika nagrada Italije 2006|Veliki nagradi Italije]], je napovedal svojo upokojitev kot dirkač.<ref name="retirement">{{navedi novice | url=http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37307 | title=It's official: Schumi to retire | publisher=itv.com/f1 | accessdate=24. oktobra 2006 | date=11. september 2006 | archive-date=2006-10-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20061004204636/http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37307 | url-status=dead }}</ref> 29. oktobra 2006 je bilo oznanjeno, da bo Schumacher v [[Formula 1 sezona 2007|sezoni 2007]] asistent novoimenovanega šefa [[Scuderia Ferrari|Ferrarija]], [[Jean Todt|Jeana Todta]], še posebej se bo posvetil iskanju novih dirkaških talentov.<ref name="Schu-scout">{{navedi novice | title = Schumi will become talent scout | publisher = F1Racing.net | date = 24. december 2006 | url = http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=137403 | accessdate = 25. decembra 2006 | archive-date = 2007-01-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070105033226/http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=137403 | url-status = dead }}</ref> Po neuspešni vrnitvi v {{F1|2009|sezoni}}, kot zamenjava za poškodovanega [[Felipe Massa|Felipeja Masso]] pri Ferrariju zaradi zdravstvenih razlogov, je bil [[December|decembra]] [[2009]] potrjen kot drugi dirkač [[Mercedes Grand Prix|Mercedesa]] za {{F1|2010|sezono}}, v kateri je kot najboljšo uvrstitev trikrat dosegel četrto mesto. Po koncu {{F1|2012|sezone}}, v kateri je s tretjim mestom na dirki za {{Vn|Evrope|2012}} dosegel edino uvrstitev na stopničke, dosegel pa je tudi najhitrejši čas kvalifikacij dirke za {{Vn|Monaka|2012}}, se je dokončno upokojil.<ref name="schumacher hof" /> == Zgodnja leta == [[Slika:Reynard F 903-001 1990 Michael Schuhmacher Formula 3 EMS.jpg|thumb|Schumacherjev zmagoviti dirkalnik nemške [[Formula 3|Formule 3]] iz leta 1990]] Nikakršnega dvoma ni bilo, da bo Michael Schumacher dirkač, saj so mu prvi [[gokart]] na pedala kupili že pri štirih letih. Da bo šlo hitreje, mu je oče [[Rolf Schumacher|Rolf]] vgradil še star [[motor]], a se je Michael kmalu zaletel v drog [[Cesta|cestne]] svetilke. Tako so se odločili, da bo varneje, če bo mali Michael dirkal na bližnjem [[Dirkališče|dirkališču]], kjer ni drogov uličnih svetilk. S tem pa je postal tudi najmlajši član domačega karting kluba. Čeprav je s [[karting]]om in [[dirkanje]]m zapolnil precejšni del svojega časa, je bil tudi priden učenec. Zelo dobro se je izkazal pri [[Matematika|matematiki]] in [[Angleščina|angleščini]], prav tako pa je bil navdušen nad [[nogomet]]om in [[judo]]m. Dirkanje je bilo sprva le hobi, saj je bil po končani šoli vajenec v [[kraj]]evni [[Mehavnična delavnica|mehanični delavnici]]. Tam je spoznal vse zakonitosti motorja, in kot pravi, mu je to v veliko pomoč tudi danes. Po končani [[Vajenska doba|vajenski dobi]] je iz gokarta, s katerim je osvojil več nemških in evropskih naslovov, presedel v [[Formula König|Formulo König]], potem v [[Formula 3|Formulo 3]], kjer je postal prvak leta 1990 in zatem v [[Formula 1|Formulo 1]]. == Kariera formule 1 == Schumacher je bil v svoji karieri znan po svoji sposobnosti, da je odpeljal hitre kroge v odločilnih delih dirke, da je lahko dirkalnik priganjal do skrajnih meja materiala in po odličnem dirkanju po dežju. Mokra steza izenači možnosti dirkačev, saj so v takih pogojih dirkaške sposobnosti praviloma pomembnejše od ostalih dejavnikov. Nekaj Schumacherjevih najboljših dirk je potekalo prav v takšnih pogojih, zaradi česar si je prislužil vzdevka »Regenkönig« ali »Rain king« (kralj dežja) in »Regenmeister« ali »Rain master« (mojster dežja).<ref>{{navedi novice |title = Schumacher races to victory | url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/motorsport/formula_one/1227766.stm |publisher = BBC Sport |date = 18. marec 2001 |accessdate = 24. oktobra 2006}}</ref> Prijel se ga je tudi vzdevek »Red Baron« (rdeči baron), zaradi njegovega rdečega Ferrarija po Nemcu [[Manfred von Richthofen|Manfredu von Richthofenu]], znamenitemu [[letalski as|letalskemu asu]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Njegovi vzdevki so še »Schumi«<ref>{{navedi novice | title = Alonso ahead of Schumi | publisher = News24 | date = 21. oktober 2006 | url = http://www.news24.com/News24/Sport/More_Sport/0,9294,2-9-32_2018131,00.html | accessdate = 22. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930205306/http://www.news24.com/News24/Sport/More_Sport/0%2C9294%2C2-9-32_2018131%2C00.html | url-status = dead }}</ref>, »Schuey«<ref>{{navedi novice | title = Schuey exit promises many twists and turns | publisher = The Independent | first = David | last = Tremayne | date = 22. oktober 2006 | url = http://sport.independent.co.uk/motor_racing/article1919061.ece | accessdate = 22. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930182154/http://sport.independent.co.uk/motor_racing/article1919061.ece | url-status = dead }}</ref> in »Schu«.<ref>{{navedi novice | title = Schu brought down to earth | publisher = itv.com/f1 | date = 11. oktober 2006 | url = http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37706&PO=37706 | accessdate = 14. oktobra 2006}}</ref> Schumacher je zaslužen za popularizacijo Formule 1 v Nemčiji, kjer je imela pred tem status obrobnega športa.<ref name="superwheels" /> V [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] so bili v najboljši deseterici kar trije nemški dirkači, kar je v zgodovini Formule 1 največji delež dirkačev iz ene države. Mlajši Schumacherjevi rojaki, kot na primer [[Sebastian Vettel]], trdijo da jim je Schumacher odprl vrata v Formulo 1.<ref>{{navedi novice |title=Vettel sorry to see 'idol' Schumacher go |url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/54667 |work= |publisher=Autosport |first = Jonathan |last = Noble |date = 26. september 2006 |accessdate = 31. oktobra 2006 }}</ref> V zadnjem delu kariere v Formuli 1, je bil Schumacher vse do prve upokojitve dolgoletni predsednik ''Združenja dirkačev'' (GPDA). === Debi === Prvič je v [[Formula 1|Formuli 1]] nastopil leta v [[Formula 1 sezona 1991|sezoni 1991]] na [[Velika nagrada Belgije 1991|Veliki nagradi Belgije]] z [[Moštvo Jordan|Jordanom]], ko je zamenjal aretiranega [[Bertrand Gachot|Bertranda Gachota]]. Schumacherjev manager [[Willi Weber]] je [[Eddie Jordan|Eddieju Jordanu]] zagotovil, da njegov varovanec dobro pozna stezo [[Spa-Francorchamps]], kljub temu da se je Schumacher v resnici po njej peljal le enkrat s kolesom.<ref>{{navedi novice | title = Schumacher great but controversial | publisher = CNN.com | date = 10. september 2006 | url =http://www.cnn.com/2006/SPORT/09/10/motor.career/index.html | accessdate = 23. oktobra 2006}}</ref> Kljub temu, da je dirko končal že po nekaj zavojih z okvarjeno sklopko<ref name="f1-1991 Belgian gp result">{{navedi splet| url = http://www.formula1.com/archive/grandprix/1991/209.html| title = 1991 Belgian Grand Prix| accessdate = 24. oktobra 2006| date = 2006| work = Results Archive| publisher = The Official Formula 1 Website| archive-date = 2007-01-18| archive-url = https://web.archive.org/web/20070118062136/http://www.formula1.com/archive/grandprix/1991/209.html| url-status = dead}}</ref>, je bilo neverjetno sedmo mesto na kvalifikacijah dovolj, da je že pred naslednjo dirko prestopil v [[Flavio Briatore|Briatorejev]] [[Benetton Formula|Benetton]]. === [[Benetton Formula|Benetton]] === ==== {{F1|1991}} − {{F1|1993}} ==== Tudi tu se je že na prvi dirki za [[Velika nagrada Italije 1991|Veliki nagradi Italije]] zelo izkazal, saj je prehitel celo moštvenega kolega [[Nelson Piquet|Nelsona Piqueta]], trikratnega svetovnega prvaka, ter s petim mestom dosegel prve točke v karieri. Do konca sezone pa je prišel še dvakrat do šestega mesta. [[Slika:Senna Schumacher South 1992 African GP.jpg|thumb|340px|Schumacher in [[Ayrton Senna]] na [[Velika nagrada Južne Afrike 1992|Veliki nagradi Južne Afrike 1992]]]] Na prvo zmago mu tudi ni bilo potrebno dolgo čakati, saj jo je dosegel že naslednjo leto na [[Velika nagrada Belgije 1992|Veliki nagradi Belgije]], ki je postala njegova najljubša dirka<ref name="schumacher hof" />, po odlični taktiki na delno mokri in delno suhi stezi. Na večini dirki se je [[Nigel Mansell]] v hitrejšem [[WilliamsF1|Williamsu]] že takoj po štartu pobegnil, Schumacher pa se je s [[Ayrton Senna|Ayrtonom Senno]] boril za uvrstitev na stopničke. [[Formula 1 sezona 1992|Sezono 1992]] je končal na odličnem tretjem mestu s 53. točkami, celo pred Senno. V [[Formula 1 sezona 1993|sezoni 1993]] je bil večkrat v dobrem položaju za stopničke, toda Benetton ni bil konkurenčen naprednemu in močnemu [[WilliamsF1|Williamsu]] [[Damon Hill]]a in [[Alain Prost|Alaina Prosta]] ali [[Moštvo McLaren|McLarnu]] [[Ayrton Senna|Ayrtona Senna]], ki je imel zelo napredno elektroniko.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mclaren.com/historyofmclaren/timeline_90s.php|title= History of McLaren|accessdate= 6. novembra 2006|publisher= McLaren|archive-date= 2007-07-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20070702233312/http://www.mclaren.com/historyofmclaren/timeline_90s.php|url-status= dead}}</ref> V prvem delu sezone je imel Benetton proti ostalim najboljšim moštvom zelo nekonkurenčen sistem prodi zdrsu pogonskih koles (''traction control'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.grandprix.com/gpe/rr538.html|title= Grand Prix Results: Monaco GP, 1993|accessdate = 6. novembra 2006|work = Grand Prix Encyclopedia|publisher = GrandPrix.com}}</ref> Kljub temu je uspel zmagati na 14. dirki sezone za [[Velika nagrada Portugalske 1993|Veliko nagrado Portugalske]], kjer se je v zaključku dirke odlično obranil pred napadi [[Alain Prost|Alaina Prosta]] v hitrejšem [[WilliamsF1|Williamsu]]. Sezono 1993 je končal na četrtem mestu z 52. točkami, po tem ko je odstopil kar na sedmih dirkah od petnajstih, ponovno pa se je na stezi največkrat za mesto na stopničke boril s Senno. ==== {{F1|1994}} − {{F1|1995}} ==== V [[Formula 1 sezona 1994|sezoni 1994]] se je začel njegov veliki vzpon, saj je začel s štirimi zaporednimi zmagami, tudi na nesrečni [[Velika nagrada San Marina 1994|Veliki nagradi San Marina]], zaznamovani s smrtnima nesrečama [[Avstrijci|Avstrijca]] [[Roland Ratzenberger|Rolanda Ratzenbergerja]] in legendarnega [[Brazilci|Brazilca]] [[Ayrton Senna|Senne]] ter hudo nesrečo [[Rubens Barrichello|Rubensa Barrichella]]. Do dirke za [[Velika nagrada Velike Britanije 1994|Veliko nagrado Velike Britanije]] mu je šlo z enim drugim mestom in še dvema zmagama vse kot po maslu, nato pa je sledila diskvalifikacija zaradi prehitevanja [[Damon Hill|Damona Hilla]] v ogrevalnem krogu<ref name="f1-1994 British gp result">{{navedi splet| url = http://www.formula1.com/archive/grandprix/1994/107.html| title = 1994 British Grand Prix| accessdate = 24. oktobra 2006| date = 2006| work = Results Archive| publisher = The Official Formula 1 Website}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Pa odpovedi motorja na [[Velika nagrada Nemčije 1994|Veliki nagradi Nemčije]] in zmagi na [[Velika nagrada Madžarske 1994|Veliki nagradi Madžarske]] je sledila še ena zmaga na [[Velika nagrada Belgije 1994|Veliki nagradi Belgije]], ki pa mu je bila zaradi preveč obrabljene deske pod dirkalnikom odvzeta<ref name="f1-1994 Belgian gp result">{{navedi splet | url = http://www.grandprix.com/gpe/rr559.html | title = Grand Prix Results: Belgian GP, 1994 | accessdate = 13. maja 2006| date = | work = Grand Prix Encyclopedia | publisher = GrandPrix.com}}</ref>. Poleg tega je bil še kaznovan z dvema dirkama prepovedi. Do zadnje dirke je tako zbral le še eno zmago in eno drugo mesto in vodil pred zadnjo dirko le za točko pred Hillom. Na zadnji dirki za [[Velika nagrada Avstralije 1994|Veliko nagrado Avstralije]] pa je Schumacher po vodstvu na začetku dirke v 35. krogu naredil napako in z desno stranjo dirkalnika rahlo trčil v ogrado, vendar se je uspel vrniti na stezo. Že do naslednjega ovinka pa ga je Hill ujel in skušal po notranji strani prehiteti, Schumacher ga je odločno zaprl in oba sta morala odstopiti. Tako je Schumacher obranil točko prednosti in postal prvi nemški svetovni prvak.<ref name="firstgerman" /> [[Slika:Michael Schumacher 1995 Britain 2.jpg|thumb|300px|Schumacher na [[Velika nagrada Velike Britanije 1995|Veliki nagradi Velike Britanije 1995]]]] V [[Formula 1 sezona 1995|sezoni 1995]] je [[Renault F1|Renault]] začel dobavljati motorje tudi Benettonu, kljub temu je Schumacher s kar devetimi zmagami z lahkoto ubranil naslov svetovnega prvaka proti Hillu s hitrejšim Williamsom<ref name="dhill hof">{{navedi splet| url = http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/71.html| title = Damon Hill (GBR) World Champion - 1996| accessdate = 24. oktobra 2006| date = 2006| work = Hall of Fame - World Champions| publisher = The Official Formula 1 Website| archive-date = 2007-06-13| archive-url = https://web.archive.org/web/20070613025046/http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/71.html| url-status = dead}}</ref>, ki ga je prav tako poganjal Renaultov motor, toda Anglež je zaostal kar za 33 točk. Pri tem je Nemcu nekoliko pomagal tudi Hill, ki je zapravil odločilne točke z nepotrebnimi odstopi zaradi izletov s steze na kar treh dirkah. Še dvakrat pa se je Hill zapletel v trčenje s Schumacherjem, ko ga je poskušal prehiteti, na Velikih nagradah [[Velika nagrada Velike Britanije 1995|Velike Britanije]]<ref>YouTube video posnetek omenjenega trčenja - http://youtube.com/watch?v=2nV283AVFec</ref> in [[Velika nagrada Italije 1995|Italije]]<ref>YouTube video posnetek omenjenega trčenja - http://youtube.com/watch?v=o2L6JCXFZR4</ref>. Za slednje trčenje je bil Hill kaznovan s prepovedjo nastopa na eni dirki, toda kazen ni bila nikoli izvršena. Najbolj nepozabni pa sta bila dirki za [[Velika nagrada Belgije 1995|Veliko nagrado Belgije]]<ref name="f1-1995 Belgian gp result">{{navedi splet| url = http://www.formula1.com/archive/grandprix/1995/125.html| title = 1995 Belgian Grand Prix| accessdate = 24. oktobra 2006| date = 2006| work = Results Archive| publisher = The Official Formula 1 Website| archive-date = 2007-01-23| archive-url = https://web.archive.org/web/20070123210622/http://www.formula1.com/archive/grandprix/1995/125.html| url-status = dead}}</ref>, ko je Schumacher zmagal iz 16. štartnega mesta, po velikih težavah z menjalnikom na kvalifikacijah, in [[Velika nagrada Evrope 1995|Veliko nagrado Evrope]], ko je Schumacher premagal [[Jean Alesi|Jeana Alesija]] s taktiko postanka več v boksih, ki je zahtevala od Nemca stalno nizanje hitrih krogov, Francoza pa je uspel prehiteti le dva kroga pred koncem. Tako je Schumacher osvojil svoj drugi zaporedni naslov in odločilno pripomogel tudi k edinemu konstruktorskem naslovu Benettona. === [[Moštvo Ferrari|Ferrari]] === Nato je sledil prestop v [[Moštvo Ferrari|Ferrari]], ki je že od [[Formula 1 sezona 1979|sezone 1979]] čakal na naslednjega svetovnega prvaka in je tako prestavljal velik izziv. Različni dirkalniki Ferrarija, predvsem v začetku [[1990.|devetdesetih]], so si s strani dirkačev pridobili vzdevke kot so bili na primer »Traktor«, »Pujs« in »Čakajoč nesrečo«, najbolj znan pri tem je bil [[Alain Prost]].<ref>{{navedi splet | title = Switch the key to Ferrari revival | publisher = Telegraph Sport | date = 20. oktober 2006 | url = http://www.telegraph.co.uk/core/Content/displayPrintable.jhtml?xml=/sport/2006/10/20/smbake20.xml&site=2&page=0 |first = Andrew |last = Baker |accessdate = 29. oktobra 2006}}</ref> Slaba usklajenost Ferrarijeve ekipe za postanke v boksih pa je bila tarča razširjene šale.<ref name="superwheels" /> Iz Benettona je Schumacher pripeljal odličnega angleškega stratega [[Ross Brawn|Rossa Brawna]] ter odličnega konstruktorja dirkalnikov [[Rory Byrne|Roryja Byrnea]], ki so skupaj z [[Jean Todt|Jeanom Todtom]] in Schumacherjem najbolj zaslužni, da so iz razpadajočega in nekonkurenčnega moštva naredili najuspešnejše moštvo v zgodovini Formule 1.<ref>{{navedi splet | title = Schumacher confirms retirement | publisher = MSN Cars | date = 11. september 2006 | url = http://crashnet.cars.msn.co.uk/news_view.asp?cid=1&id=137166 | accessdate = 28. septembra 2006 | archive-date = 2007-09-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070928081027/http://crashnet.cars.msn.co.uk/news_view.asp?cid=1&id=137166 | url-status = dead }}</ref> Trikratni prvak, [[Jackie Stewart]], trdi da je prav ta preobrazba Ferrarija Schumacherjev največji dosežek.<ref name="stewart" /> ==== {{F1|1996}} − {{F1|1999}} ==== [[Slika:Schumacher and Coulthard in the 1998 British Grand Prix.jpg|thumb|400px|Schumacher in [[David Coulthard]] v borbi za vodstvo na [[Velika nagrada Velike Britanije 1998|Veliki nagradi Velike Britanije 1998]]]] V [[Formula 1 sezona 1996|sezoni 1996]] je bil Ferrari še daleč od vrha, kljub temu pa je Schumacherju uspelo zmagati kar trikrat, kar je več, kot jih je Ferrari zabeležil v zadnjih petih sezonah. Prvo zmago za Ferrari je dosegel v dežni dirki za [[Velika nagrada Španije 1996|Veliko nagrado Španije]], kjer je pokazal svoje odlične sposobnosti za vožnjo po mokri stezi in vse tekmece prehitel za več kot minuto. Nato sta sledili še zmagi na Velikih nagradah [[Velika nagrada Belgije 1996|Belgije]] in [[Velika nagrada Italije 1996|Italije]], ki je močno navdušila Ferrarijeve navijače. V [[Formula 1 sezona 1997|sezoni 1997]] je že dosegel pet zmag in se odlično boril z [[Jacques Villeneuve|Jacquesom Villeneuveom]] v hitrejšem [[WilliamsF1|Williamsu]], ki si je na začetku sezone nabral nekaj prednosti.<ref>{{navedi splet| url = http://www.grandprix.com/race/r713fqreport.html| title = Friday Press Conference| accessdate = 8. novembra 2006| date = 10. oktober 2003| publisher = GrandPrix.com| archive-date = 2007-09-29| archive-url = https://web.archive.org/web/20070929121002/http://www.grandprix.com/race/r713fqreport.html| url-status = dead}}</ref> Zopet je pokazal odlično vožnjo v dežju in še tretjič zmagal na [[Velika nagrada Monaka 1997|Veliki nagradi Monaka]], kjer je imel že po prvem krogu neverjetnih 7 sekund prednosti pred konkurenco. Vendar pa so bile vse te odlične vožnje pozabljene po zadnji dirki za [[Velika nagrada Evrope 1997|Veliko nagrado Evrope]] v [[Jerez]]u. Spet je imel točko prednosti pred zadnjo dirko in spet je vodil v začetnem delu dirke. Kmalu po postankih pa ga je, tudi s pomočjo moštvenega kolege [[Heinz-Harald Frentzen|Heinza-Haralda Frentzna]], Villeneuve ujel in poskušal prehiteti. Schumacher ga je poskušal zapreti, vendar je bilo za to že močno prepozno in je s prvo gumo zadel v stranico Villeneuveovega dirkalnika ter obtičal v pesku. Tako je postal prvak Villeneuve, na Schumacherja pa se je zlil plaz obtožb zaradi očitne nešportne poteze. Tudi [[FIA]] ga je kaznovala z odvzemom 2. mesta v prvenstvu, vendar pa je lahko obdržal točke in zmage.<ref name="fia97verdict">{{navedi novice | title = FIA World Motor Sport Council - 11 November 1997 | publisher = FIA | date = 11. november 1997 | url = http://www.fia.com/resources/documents/2064282370__11_11_1997_WMSC.pdf | accessdate = 29. oktobra 2006 | archive-date = 2006-11-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061102031434/http://www.fia.com/resources/documents/2064282370__11_11_1997_WMSC.pdf | url-status = dead }}</ref> V [[Formula 1 sezona 1998|sezoni 1998]] se je po dolgem času v vrh Formule 1 spet prebil [[Moštvo McLaren|McLaren]] s [[Finci|Fincem]] [[Mika Häkkinen|Miko Häkkinenom]] in sezono je zaznamoval odličen dvoboj med letečim Fincem in Schumacherjem. Pred zadnjo dirko je Häkkinen s sedmimi zmagami vodil za štiri točke pred Schumacherjem, ki je zmagal šestkrat, in je tako za naslov potreboval zmago. Po najboljšem štartnem položaju mu je kazalo odlično, vendar pa mu je zaradi pregrete sklopke ugasnil dirkalnik pred ogrevalnim krogom, in tako je moral štartati z zadnjega mesta. Schumacher je kljub temu dirkal odlično, se do 31. kroga prebil že na drugo mesto vendar pa ga je takrat doletela še počena pnevmatika in sanj o naslovu je bilo konec. Verjetno pa bi se sezona obrnila drugače, če ne bi bilo, za Schumacherja, nesrečne [[Velika nagrada Belgije 1998|Velike nagrade Belgije]], kjer je na mokri stezi po odstopu Häkkinena že močno vodil, nato pa pri prehitevanju za krog zaostalega [[David Coulthard|Davida Coultharda]] trčil vanj in moral odstopiti.<ref>YouTube video omenjene nesreče - http://www.youtube.com/watch?v=Xzh2-lC9BUI</ref> Kasneje je Coulthard priznal, da je bila nesreča njegova krivda.<ref>{{navedi novice | title = Crash was my fault, Coulthard admits | publisher = Reuters | date = 7. junij 2003 | url = http://www.smh.com.au/articles/2003/07/06/1057430084085.html | accessdate = 28. septembra 2006 }}</ref> V [[Formula 1 sezona 1999|sezoni 1999]] je Schumacher solidno začel in do dirke za [[Velika nagrada Velike Britanije 1999|Veliko nagrado Velike Britanije]] zbral že dve zmagi, nato pa je bilo zanj sanj o naslovu svetovnega prvaka v tej sezoni predčasno konec. V prvem krogu je po odpovedi zavor s polno hitrostjo priletel v začšitne gume in utrpel večkratni zlom noge.<ref name="broken leg">{{navedi novice |title = Schumacher out of action |url = http://www.grandprix.com/ns/ns02071.html |work = |publisher = GrandPrix.com |date = 12. julij 1999 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> Vrnil se je dve dirki pred koncem in na [[Velika nagrada Malezije 1999|Veliki nagradi Malezije]] vodil, vendar zmago prepustil moštvenemu kolegu [[Eddie Irvine|Eddieju Irvineu]], ki se je še boril za naslov, vendar mu na zadnji dirki ni uspelo. Kasneje je Schumacher povedal, da je bil Hakinnen nasprotnik, ki ga je v svoji karieri Formule 1 najbolj spoštoval.<ref name="hakkinen hof">{{navedi splet | title = Hall of Fame - World Champions: Mika Hakkinen | publisher = The Official Formula 1 Website | date = 2006 | url = http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/40.html | accessdate = 5. oktobra 2006 | archive-date = 2007-01-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070122062444/http://www.formula1.com/archive/halloffame/driver/40.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Michael Schumacher 2002.jpg|thumb|left|300px|Schumacher na [[Velika nagrada ZDA 2002|Veliki nagradi ZDA 2002]]]] ==== {{F1|2000}} − {{F1|2002}} ==== [[Slika:Schumacher overtaking raikkonen 2002.jpg|thumb|300px|Schumacher prehiteva [[Kimi Räikkönen|Kimija Räikkönena]] v zadnjem krogu [[Velika nagrada Francije 2002|Velike nagrade Francije 2002]]]] V [[Formula 1 sezona 2000|sezoni 2000]] se je nadaljeval dvoboj med Schumacherjem in Häkkinenom. Schumacher je odlično začel s tremi zmagami, v srednjem delu nekoliko popustil z le dvema zmagama v desetih dirkah, nato pa s sanjskim zaključkom in štirimi zaporednimi zmagami le osvojil prvi naslov svetovnega prvaka za Ferrari po dolgih 21 letih in svoj tretji naslov. V [[Formula 1 sezona 2001|sezoni 2001]] je z odličnim Ferrarijem dosegel devet zmag in dominantno zmagal v prvenstvu z 58 točkami prednosti. Moštvo Mclarna in predvsem Miko Häkkinena je mučila nezanesljivost materiala, zato je Schumacher z lahkoto osvojil svoj četrti naslov prvaka. V [[Formula 1 sezona 2002|sezoni 2002]] se je dominacija Ferrarija nadaljevala in Schumacher je z enajstimi zmagami in uvrstitvijo na zmagovalni oder na prav vsaki dirki z lahkoto še tretjič zapored osvojil prvenstvo in pometel s konkurenco. ==== {{F1|2003}} − {{F1|2004}} ==== V [[Formula 1 sezona 2003|sezoni 2003]] pa sta se, tudi s pomočjo novih pravil, Ferrariju zopet približali ekipi McLaren, z novim Fincem [[Kimi Räikkönen|Kimijem Räikkönenom]], in Williams, s [[Kolumbijci|Kolumbijcem]] [[Juan Pablo Montoya|Juanom Pablom Montoyo]]. Začetek sezone je bil za Nemca slab kot že dolgo ne po zaslugi izleta s steze na prvi dirki in vpletenosti v trčenje na drugih dveh.<ref>{{navedi novice | title = Coulthard takes Melbourne thriller | publisher = BBC Sport | date = 9. marec 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/2832441.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref><ref>{{navedi novice | title = Raikkonen claims maiden win | publisher = BBC Sport | date = 23. marec 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/2877461.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref><ref>{{navedi novice | title = Raikkonen wins chaotic race | publisher = BBC Sport | date = 6. april 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/2922651.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref> Schumacher je, kljub hudim težavam s pnevmatikami sredi sezone, uspel šestkrat zmagati in si pred zadnjo dirko zagotoviti prednost devetih točk pred Räikkönenom, Montoya pa je zapravil možnosti za naslov na predzadnji dirki za [[Velika nagrada ZDA 2003|Veliko nagrado ZDA]] po kazni zaradi povzročitve trčenja z drugim voznikom Ferrarija, [[Rubens Barrichello|Rubensom Barrichellom]]. Na zadnji dirki je Schumacher potreboval le eno samo točko, vendar se je tudi to po nekaj smole na dirki izkazalo za dosti težje, kot je bilo za pričakovati. Schumacherju se je vendarle uspelo prebiti na osmo mesto, Räikkönenu pa prav tako ni uspelo prehiteti Barrichella, tako da je Schumacher postal še šestič svetovni prvak in je tako po naslovih prehitel legendarnega [[Argentinci|Argentinca]] [[Juan Manuel Fangio|Juana Manuela Fangia]]. [[Slika:Schumi7timeswc.jpg|thumb|200px|Ferrari slavi Schumacherjev sedmi naslov svetovnega prvaka]] V [[Formula 1 sezona 2004|sezoni 2004]] je sledila še ena premočno sezona Ferrarija in Schumacherja, predvsem zaradi velikega padca McLarna in Williamsa. S 13 zmagami, tudi na [[Velika nagrada Francije 2004|Veliki nagradi Francije]] s taktiko kar štirih postankov v boksih, 148 točkami in 10 najhitrejšimi krogi v eni sezoni je postavljal nove in nove rekorde. Tako je Nemec postal še sedmič svetovni prvak in petič zapored, vendar pa je [[FIA]], ki se je zaradi takšne dominacije Ferrarija soočala tudi z zmanjšanjem gledanosti Formule 1 po televiziji in obiska na dirkah, sprožila val novih pravil za naslednjo sezono, z namenom predvsem spodrezati krila premočnemu Ferrariju ter narediti Formulo 1 zopet izenačeno in s tem bolj privlačno za gledalce. ==== {{F1|2005}} − {{F1|2006}} ==== V [[Formula 1 sezona 2005|sezoni 2005]] so se nova pravila, predvsem prepoved menjave pnevmatik med dirko, izkazala kot na kožo pisana moštvom francoskega opremljevalca s pnevmatikami, [[Michelin]]a. Tako Ferrari s [[Bridgestone|Bridgestonovimi]] pnevmatikami ni imel nobenih možnosti. Najboljši dirko sezone je prikazal na [[Velika nagrada San Marina 2005|Veliki nagradi San Marina]], kjer se je iz 14. štartnega mesta prebil na drugo, dirko pa je končal le dve desetinki za Alonsom.<ref>{{navedi novice | title = Alonso holds off Schumacher surge | publisher = BBC Sport | date = 24. april 2005 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/4478747.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref> Edino zmago v sezoni je Schumacher osvojil le zaradi škandalozne napake Michelina, ki je na dirko za [[Velika nagrada ZDA 2005|Veliko nagrado ZDA]] pripeljal nevarne gume in tako je dirkalo le šest dirkačev z bridgestone pnevmatikami. Kljub vsem težavam je iz sezone potegnil maksimum in jo zaključil na solidnem tretjem mestom v prvenstvu. V [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] je FIA vrnila menjavo pnevmatik ter spremenila potek kvalifikacij. Kljub vsemu je bil Ferrari v prvi polovici sezone v zaostanku za [[Moštvo Renault|Renaultom]] in njihovim prvim voznikom [[Fernando Alonso|Fernandom Alonsom]]. Tako je Schumacher po polovici sezone z le dvema zmagama zaostajal za 25 točk. Vendar pa takrat se je začela njegova velika vrnitev na vrh s tremi zaporednimi zmagami. Nato je sledila, tako za Schumacherja kot tudi za Alonsa, nesrečna Madžarska, ki je s prvo delno dežno dirko v zgodovini [[Velika nagrada Madžarske 2006|Velike nagrade Madžarske]] začasno zaustavila Ferrarijev pohod proti vrhu, saj Bridgestonove pnevmatike na mokri stezi niso bile konkurenčne Michelinovim. Že na nasledni dirki za [[Velika nagrada Turčije 2006|Veliko nagrado Turčije]] je šlo spet Ferrariju vse po maslu, a le do varnostnega avtomobila, ki je Schumacherju odvzel gotovo zmago. Vendar pa že na [[Velika nagrada Italije 2006|Veliki nagradi Italije]], kjer je tudi napovedal svojo upokojitev po tej sezoni, se je Schumacherjev pohod na vrh nadaljeval, Alonso pa je celo odstopil z eksplozijo motorja. Tudi na [[Velika nagrada Kitajske 2006|Veliki nagradi Kitajske]] se je Schumacher z neverjetno vožnjo v kvalifikacijah po mokri stezi in odlično dirko po točkah izenačil z Alonsom in zaradi večjega števila zmag povedel v prvenstvu. In ko je na [[Velika nagrada Japonske 2006|Veliki nagradi Japonske]] kazalo, da je Alonso že premagan je v najslabšem možnem trenutku prišla prva okvara motorja po šestih letih na Schumacherjem Ferrariju in sanj o osmem naslovu je bilo v trenutku konec. Kot, da še ne bilo dovolj smole za Schumacherja, mu je na zadnji dirki kariere za [[Velika nagrada Brazilije 2006|Veliko nagrado Brazilije]] že v kvalifikacijah spet zagodla tehnika in je dosegel le 10. štartno mesto. Na dirki je začel odlično in bil že po prvem krogu šesti tik za Renautoma. Pri prehitevanju [[Giancarlo Fisichella|Giancarla Fisichelle]] pa je prišlo do rahlega dotika, ki je bil usoden za Schumacherjevo zadnjo desno pnevmatiko.<ref>{{navedi novice | title = Fisi did cause Schu puncture | publisher = itv.com/f1 | date = 23. oktober 2006 | url = http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37856 | accessdate = 23. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070929115409/http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37856 | url-status = dead }}</ref> Po odpeljanem skoraj celem krogu s počeno pnevmatiko in menjavi, je Schumacher začel nizati najhitrejše kroge in kljub skoraj krogu zaostanka do konca ujel najboljše in zadnjo dirko svoje kariere končal na, po dvojni smoli solidnem, četrtem mestu. Njegovo zadnjo predstavo so mediji razglasili kot »herojsko«<ref>{{navedi novice | title = Superb Schumi signs off in style | publisher = BBC Sport | date = 22. oktober 2006 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/6075782.stm | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref>, »dih jemljajočo«<ref>{{navedi novice | title = Brazil: Alonso takes championship, but Michael steals the show | publisher = ManipeF1 | date = 22. oktober 2006 | url = http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1744 | accessdate = 3. novembra 2006 | archive-date = 2007-05-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070510225430/http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1744 | url-status = dead }}</ref> in kot »predstavo, ki odlično povzame njegovo kariero«<ref>{{navedi novice | title = 2006 Brazil Grand Prix Report | publisher = PitPass | date = | url = http://www.pitpass.com/src/seasons/2006/gp/brazil/report/result.php | accessdate = 3. novembra 2006}}</ref>. ==== {{F1|2007}}-{{F1|2008}} ==== [[Slika:Schumacher test.jpg|thumb|250px|Schumacher leta [[2007]] na testiranju]] V [[Formula 1 sezona 2007|sezoni 2007]] je bil Schumacher Ferrarijev svetovalec in Todtov pomočnik, udeležil pa se je tudi nekaj dirk. [[13. november|13. novembra]] 2007 se je kot eden redkih aktivnih dirkačev, ki so dirkali v času brez [[sistem proti zdrsu pogonskih koles|sistema proti zdrsu pogonskih koles]], testiral dirkalnik [[Ferrari F2007]] brez elektronskih pomagal, kot so predvidevala pravila na [[Formula 1 sezona 2008|sezono 2008]], na španskem dirkališču [[Circuit de Catalunya]], in kljub več kot enoletnem premoru dosegel najboljši čas testiranj z 1:21:922, odpeljal pa je 64 krogov.<ref>[http://www.autosport.com/news/report.php/id/63920 Schumacher quickest in testing return]</ref> Testiral je tudi naslednji dan, ko je bil ponovno najhitrejši, tokrat s časom 1:21,486. Tudi v sezoni 2008 je bil Schumacher uradno zaposlen kot Ferrarijev svetovalec, občasno je tudi testiral dirkalnik, toda zaradi omejitve testiranj s pravili, bolj poredko. ==== {{F1|2009}} ==== Sredi {{F1|2009|sezone}} se je v starosti štiridesetih let nepričakovano hotel vrniti kot zamenjava za [[Felipe Massa|Felipeja Masso]], ki se je poškodoval na kvalifikacijah za {{Vn|Madžarske|2009}}, a mu to ni dopuščal poškodovan vrat. ==== {{F1|2010}}-{{F1|2012}} ==== [[23. december|23. decembra]] 2009 je bil po več tednih špekulacij potrjen kot drugi dirkač [[Mercedes Grand Prix|Mercedesa]] za {{F1|2010|sezono}}, ob [[Nico Rosberg|Nicu Rosbergu]]. Mercedesovo moštvo je prevzelo [[Brawn GP]], ki je v {{F1|2009|sezoni}} osvojil dvojno krono, na čelu moštva ostaja [[Ross Brawn]], ki je sodeloval pri vseh sedmih Schumacherjevih naslovih prvaka. Mercedes je nazadnje v Svetovnem prvenstvu Formule 1 sodeloval s svojim moštvom v daljni {{F1|1955|sezoni}}, še nobenem nemškem dirkaču pa ni uspelo osvojiti naslova v Mercedesu. Že po nekaj dirkah se je pokazalo, da Mercedesov dirkalnik ni konkurenčen Red Bullovem, Ferrarijevem in McLarnovem dirkalniku. Sezono je začel s šestim mestom na dirki za {{Vn|Bahrajna|2010}}, trikrat je dosegel četrto mesto, na dirkah za {{Vn|Španije|2010}}, {{Vn|Turčije|2010}} in {{Vn|Koreje|2010}}, sezono pa končal na devetem mestu v prvenstvu, dve mesti za moštvenim kolegom Rosbergom. V {{F1|2011|sezoni}} je osvojil osmo mesto v dirkaškem prvenstvu s 76-imi točkami, najboljši rezultat pa je dosegel s četrtim mestom na dirkah za {{Vn|Kanade|2011}}, kjer se je na mokri stezi prebil do drugega mesta, toda ob koncu sta ga na sušeči se stezi prehitela [[Jenson Button]] in [[Mark Webber]], in {{Vn|Španije|2011}}. Prvo polovico {{F1|2012|sezone}} so zaznamovale okvare, saj je odstopil na prvih petih dirkah od sedmih. Sredi sezone je delno utišal kritike na svoj račun z osvojitvijo najboljšega časa na kvalifikacijah pred dirko za {{Vn|Monaka|2012}}, čeprav zaradi kazni ni štartal najboljšega štartnega položaja in je na dirki odstopil. Dve dirki za tem, na dirki za {{Vn|Evrope|2012}}, je s tretjim mestom dosegel edino uvrstitev na stopničke od vrnitve leta 2010. Ob tem je dosegel še eno šesto, štiri sedma in dva deseta mesta za trinajsto mesto v dirkaškem prvenstvu in 49 točk. Na dirki za {{Vn|Nemčije|2012}}, ki jo je končal na sedmem mestu, je postavil [[najhitrejši krog]]. Kariero je končal s sedmim mestom na dirki za {{Vn|Brazilije|2012}}.<ref name="schumacher hof" /> == Najznamenitejše dirke == [[Slika:Schumacher Villeneuve 1996 Spanish GP.jpg|thumb|400px|right|Schumacher prehiteva [[Jacques Villeneuve|Jacquesa Villeneuva]] na [[Velika nagrada Španije 1996|VN Španije 1996]]]] * '''[[Velika nagrada Španije 1994]]''': Drugo mesto z najboljšega štartnega položaja ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bil Schumacher zaradi napake na menjalniku primoran zadnjih 43 krogov, oziroma zadnje tri četrtine dirke, prevoziti v peti prestavi.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://www.youtube.com/watch?v=UQNeEVWbyJ0</ref> * '''[[Velika nagrada Belgije 1995]]''': Zaradi težav z menjalnikom na kvalifikacijah je štartal šele iz 16. mesta, toda že po 16 krogih se mu je uspelo prebiti v vodstvo. Odlično je zadrževal s pnevmatikami tipa ''slick'' na mokri stezi [[Damon Hill|Damona Hilla]]<ref>YouTube video posnetek omenjenega dvoboja - http://www.youtube.com/watch?v=DTgLf3mNva0</ref>, ki je že zamenjal pnevmatike s tistimi za dež in tudi zmagal. * '''[[Velika nagrada Evrope 1995]]''': Strateg [[Ross Brawn]] je po tretjem postanku dejal Schumacherju, da mora v štirinajstih krogih nadoknaditi dvajset sekund kolikor je zaostajal za [[Jean Alesi|Jeanom Alesijem]], ki je že opravil svoja predvidena postanka, in Schumacher ga je res dva kroga pred koncem ujel in tudi prehitel<ref>YouTube video posnetek omenjenega prehitevanja - http://www.youtube.com/watch?v=srNXkZzOZtA</ref> ter zmagal. * '''[[Velika nagrada Španije 1996]]''': V hudem nalivu je Schumacher z neverjetno vožnjo po dežju dosegel svojo prvo zmago za [[Ferrari]]. Po tem ko je prešel v vodstvo, je vozil tudi po pet in več sekund na krog hitreje kot konkurenca. Nato je nekoliko upočasnil in zmagal s prednostjo 45-tih sekund.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://www.youtube.com/watch?v=rA4_f2g0W-M%20</ref> * '''[[Velika nagrada Monaka 1997]]''': Odvijala se je v dežju in Schumacher je imel že po prvem krogu neverjetnih sedem sekund prednosti pred konkurenti, po petih pa že kar 22. Zmaga v nobenem trenutku ni bila ogrožena, saj je imel na koncu prednost pred drugo uvrščenim skoraj minuto.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://www.youtube.com/watch?v=QWYOKTmPuoc</ref> * '''[[Velika nagrada Madžarske 1998]]''': S tretjega mesta je prišel do zmage, po tem ko je s taktiko postanka več in nizanjem kvalifikacijskih krogov skozi celo dirko premagal tudi hitrejša [[McLaren|McLarna]]. * '''[[Velika nagrada Avstrije 2003]]''': V drugem ovinku odločilnega kroga mu je blokiralo kolo in vendar je osvojil najboljši štartni položaj. Na dirki pa je uspel zmagati, kljub temu da je njegov dirkalnik pri drugem postanku v boksih zajel ogenj. Mehaniki so ogenj pogasili, Schumacher pa je mirno nadaljeval, nadoknadil zamujeno in zmagal.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://youtube.com/watch?v=XTR2DN1CoiY</ref> * '''[[Velika nagrada Kanade 2003]]''': Zmaga s tretjega mesta, tik pred bratom [[Ralf Schumacher|Ralfom]], [[Juan Pablo Montoya|Montoyo]] in [[Fernando Alonso|Alonsom]], ki jo je uspel doseči kljub uničenim zavoram. [[Ross Brawn]] je po dirki dejal, da je bila to ena najtežjih dirk, ki jih je videl.<ref>YouTube video povzetek dirke - http://youtube.com/watch?v=yJt10ES9hjQ</ref> * '''[[Velika nagrada Francije 2004]]''': Z drugega mesta je uspel priti do tesne zmage pred [[Fernando Alonso|Alonsom]] s taktiko kar štirih postankov v boksih in porazil francosko moštvo na domačih tleh. * '''[[Velika nagrada Brazilije 2006]]''': Še enkrat je pokazal svojo odločenost in eno svojih najboljših dirk, kljub temu da je bil naslov prvaka izgubljen že po eksploziji motorja na predhodni dirki. Po okvari črpalke za gorivo na kvalifikacijah in počeni pnevmatiki je zaostajal že skoraj za krog, nato pa večino dirke lovil vodilne in jih nekaj krogov pred koncem tudi ujel. Ob koncu dirke je najprej prisilil [[Giancarlo Fisichella|Fisichello]] v napako, nato pa po dobrem boju še uspel prehiteti [[Kimi Räikkönen|Räikkönena]], ki je njegov naslednik pri [[Ferrari]]ju.<ref>YouTube video zadnjih štirih krogov dirke - http://youtube.com/watch?v=vBmhl1zMHB8</ref> == Dirkaški rezultati == === Pregled rezultatov === {| border="2" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" ! Sezona ! Serija ! Moštvo ! Dirke ! [[Najboljši štartni položaj|Pole]] ! Zmage ! Toč ! Uvr |- | align="center" rowspan=3 | '''1988''' | Evropska [[Formula Ford]] 1600 | [[Eufra Racing]] | align="center" | 4 | align="center" | 1 | align="center" | 2 | align="center" | 50 | align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- | Nemška [[Formula Ford]] 1600 | [[Eufra Racing]] | align="center" | ? | align="center" | ? | align="center" | ? | align="center" | ? | align="center" | 6. |- | [[Formula König]] | ? | align="center" | 10 | align="center" | 1 | align="center" | 9 | align="center" | 192 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" rowspan=3 | '''1989''' | [[Nemška Formula 3]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 12 | align="center" | 2 | align="center" | 2 | align="center" | 163 | align="center" bgcolor="#FFDF9F"| 3. |- | [[Evropska Formula 3]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | ? | align="center" | NC |- | [[Velika nagrada Macaa]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | ? | align="center" | NC |- | align="center" rowspan=4 | '''1990''' | [[Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1990|Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov]] | [[Sauber|Team Sauber Mercedes]] | align="center" | 3 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 21 | align="center" | =5. |- | [[Nemška Formula 3]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 11 | align="center" | 6 | align="center" | 5 | align="center" | 148 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | [[Evropska Formula 3]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 1 | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | ? | align="center" | NC |- | [[Velika nagrada Macaa]] | [[WTS Racing]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | ? | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" rowspan=5 | '''1991''' | rowspan=2 | [[Formula 1 sezona 1991|Formula 1]] | [[Jordan Grand Prix|Jordan]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" rowspan=2 | 14. |- | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 5 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 4 |- | [[Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1991|Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov]] | [[Sauber|Team Sauber Mercedes]] | align="center" | 8 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 43 | align="center" | =9. |- | [[Deutsche Tourenwagen Meisterschaft|DTM]] | [[Zakspeed]] Mercedes | align="center" | 4 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | NC |- | [[Japonska Formula 3000 sezona 1991|Japonska Formula 3000]] | [[Team Le Mans]] | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 6 | align="center" | 12. |- | align="center" | '''1992''' | [[Formula 1 sezona 1992|Formula 1]] | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 16 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 53 | align="center" bgcolor="#FFDF9F"| 3. |- | align="center" | '''1993''' | [[Formula 1 sezona 1993|Formula 1]] | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 16 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 52 | align="center" | 4. |- | align="center" | '''1994''' | [[Formula 1 sezona 1994|Formula 1]] | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 14 | align="center" | 6 | align="center" | 8 | align="center" | 92 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''1995''' | [[Formula 1 sezona 1995|Formula 1]] | [[Benetton Formula|Benetton]] | align="center" | 17 | align="center" | 4 | align="center" | 9 | align="center" | 102 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''1996''' | [[Formula 1 sezona 1996|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 16 | align="center" | 4 | align="center" | 3 | align="center" | 59 | align="center" bgcolor="#FFDF9F"| 3. |- | align="center" | '''1997''' | [[Formula 1 sezona 1997|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 17 | align="center" | 3 | align="center" | 5 | align="center" | 78 | align="center" | DSQ |- | align="center" | '''1998''' | [[Formula 1 sezona 1998|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 16 | align="center" | 3 | align="center" | 6 | align="center" | 86 | align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- | align="center" | '''1999''' | [[Formula 1 sezona 1999|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 10 | align="center" | 3 | align="center" | 2 | align="center" | 44 | align="center" | 5. |- | align="center" | '''2000''' | [[Formula 1 sezona 2000|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 17 | align="center" | 9 | align="center" | 9 | align="center" | 108 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2001''' | [[Formula 1 sezona 2001|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 17 | align="center" | 11 | align="center" | 9 | align="center" | 123 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2002''' | [[Formula 1 sezona 2002|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 17 | align="center" | 7 | align="center" | 11 | align="center" | 144 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2003''' | [[Formula 1 sezona 2003|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 16 | align="center" | 5 | align="center" | 6 | align="center" | 93 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2004''' | [[Formula 1 sezona 2004|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 18 | align="center" | 8 | align="center" | 13 | align="center" | 148 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | align="center" | '''2005''' | [[Formula 1 sezona 2005|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 19 | align="center" | 1 | align="center" | 1 | align="center" | 62 | align="center" bgcolor="#FFDF9F"| 3. |- | align="center" | '''2006''' | [[Formula 1 sezona 2006|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" | 18 | align="center" | 4 | align="center" | 7 | align="center" | 121 | align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- | align="center" | '''2007''' | [[Formula 1 sezona 2007|Formula 1]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | align="center" colspan=5 | Testni dirkač |- | align="center" | '''2010''' | [[Formula 1 sezona 2010|Formula 1]] | [[Mercedes GP]] | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 72 | align="center" | 9. |- | align="center" | '''2011''' | [[Formula 1 sezona 2011|Formula 1]] | [[Mercedes GP]] | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 76 | align="center" | 8. |- | align="center" | '''2012''' | [[Formula 1 sezona 2012|Formula 1]] | [[Mercedes GP]] | align="center" | 20 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 49 | align="center" | 13. |} === Formula 1 === {{Glava za dirkača F1|20}} |- | rowspan="2" | {{F1|1991}} ! [[Jordan Grand Prix|Team]] [[7 Up|7UP]] [[Jordan Grand Prix|Jordan]] ! [[Jordan Grand Prix|Jordan]] [[Jordan 191|191]] ! [[Ford Motor Company|Ford]] HBB 4 3.5 [[V8 engine|V8]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada ZDA 1991|ZDA]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Brazilije 1991|BRA]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada San Marina 1991|SMR]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Monaka 1991|MON]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Kanade 1991|KAN]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Mehike 1991|MEH]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Francije 1991|FRA]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Velike Britanije 1991|VB]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Nemčije 1991|NEM]] | style="color: white;" | [[Velika nagrada Madžarske 1991|MAD]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Belgije 1991|BEL]]<br /><small>Ret</small> | | | | | | | | | ! rowspan="2" | 14. ! rowspan="2" | 4 |- ! [[Camel (cigarette)|Camel]] [[Benetton Formula|Benetton Ford]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B191|B191]] ! [[Ford Motor Company|Ford]] HBA 5 3.5 [[V8 engine|V8]] | | | | | | | | | | | | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 1991|ITA]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Portugalske 1991|POR]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 1991|ŠPA]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 1991|JAP]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1991|AVS]]<br /><small>Ret</small> | | | | |- | rowspan="2" | {{F1|1992}} ! rowspan="2" | [[Camel (cigarette)|Camel]] [[Benetton Formula|Benetton Ford]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B191|B191B]] ! rowspan="2" | [[Ford Motor Company|Ford]] HB 3.5 [[V8 engine|V8]] | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Južne Afrike 1992|JAR]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Mehike 1992|MEH]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Brazilije 1992|BRA]]<br /><small>3</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | | rowspan="2" bgcolor="#FFDF9F"| '''3.''' | rowspan="2" bgcolor="#FFDF9F"| '''53''' |- ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B192|B192]] | | | | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Španije 1992|ŠPA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada San Marina 1992|SMR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Monaka 1992|MON]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Kanade 1992|KAN]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Francije 1992|FRA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1992|VB]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Nemčije 1992|NEM]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 1992|MAD]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Belgije 1992|BEL]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Italije 1992|ITA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Portugalske 1992|POR]]<br /><small>7</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 1992|JAP]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Avstralije 1992|AVS]]''<br /><small>2</small> | | | | |- | rowspan="2" | {{F1|1993}} ! rowspan="2" | [[Camel (cigarette)|Camel]] [[Benetton Formula|Benetton Ford]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B193|B193]] ! rowspan="2" | [[Ford Motor Company|Ford]] HB 3.5 [[V8 engine|V8]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Južne Afrike 1993|JAR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Brazilije 1993|BRA]]''<br /><small>3</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | | ! rowspan="2" | 4. ! rowspan="2" | 52 |- ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B193|B193B]] | | | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Evrope 1993|EU]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada San Marina 1993|SMR]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Španije 1993|ŠPA]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 1993|MON]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Kanade 1993|KAN]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Francije 1993|FRA]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1993|VB]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Nemčije 1993|NEM]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 1993|MAD]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Belgije 1993|BEL]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 1993|ITA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Portugalske 1993|POR]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 1993|JAP]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1993|AVS]]<br /><small>Ret</small> | | | | |- | {{F1|1994}} ! [[Mild Seven]] [[Benetton Formula|Benetton Ford]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B194|B194]] ! [[Ford Motor Company|Ford]] Zetec-R 3.5 [[V8 engine|V8]] | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Brazilije 1994|BRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Pacifika 1994|PAC]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada San Marina 1994|SMR]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Monaka 1994|MON]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''''[[Velika nagrada Španije 1994|ŠPA]]'''''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Kanade 1994|KAN]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Francije 1994|FRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#000000" style="color: #ffffff"| [[1994 British Grand Prix|<span style="color:white;">GBR</span>]]<br /><small>DSQ</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 1994|NEM]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Madžarske 1994|MAD]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#000000" style="color: #ffffff"| [[1994 Belgian Grand Prix|<span style="color:white;">BEL</span>]]<br /><small>DSQ</small> || [[Velika nagrada Italije 1994|ITA]]<br /> || [[Velika nagrada Portugalske 1994|POR]]<br /> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Evrope 1994|EU]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Japonske 1994|JAP]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| ''[[Velika nagrada Avstralije 1994|AVS]]''<br /><small>Ret</small> | | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''92''' |- | {{F1|1995}} ! [[Mild Seven]] [[Benetton Formula|Benetton Renault]] ! [[Benetton Formula|Benetton]] [[Benetton B195|B195]] ! [[Renault F1|Renault]] RS7 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Brazilije 1995|BRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Argentine 1995|ARG]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada San Marina 1995|SMR]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Španije 1995|ŠPA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Monaka 1995|MON]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| '''''[[Velika nagrada Kanade 1995|KAN]]'''''<br /><small>5</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Francije 1995|FRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1995|VB]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Nemčije 1995|NEM]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 1995|MAD]]<br /><small>11</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Belgije 1995|BEL]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 1995|ITA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Portugalske 1995|POR]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Evrope 1995|EU]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Pacifika 1995|PAC]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Japonske 1995|JAP]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1995|AVS]]<br /><small>Ret</small> | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''102''' |- | {{F1|1996}} ! [[Scuderia Ferrari]] S.p.A. ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F310|F310]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 046 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1996|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Brazilije 1996|BRA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Argentine 1996|ARG]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Evrope 1996|EU]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada San Marina 1996|SMR]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Monaka 1996|MON]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Španije 1996|ŠPA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kanade 1996|KAN]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFFF"| '''[[Velika nagrada Francije 1996|FRA]]'''<br /><small>DNS</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1996|VB]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 1996|NEM]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#CFCFFF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 1996|MAD]]'''<br /><small>9</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Belgije 1996|BEL]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Italije 1996|ITA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Portugalske 1996|POR]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Japonske 1996|JAP]]<br /><small>2</small> | | | | | bgcolor="#FFDF9F"| '''3.''' | bgcolor="#FFDF9F"| '''59''' |- | {{F1|1997}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F310|F310B]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 046/2 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Avstralije 1997|AVS]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 1997|BRA]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Argentine 1997|ARG]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada San Marina 1997|SMR]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Monaka 1997|MON]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 1997|ŠPA]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Kanade 1997|KAN]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Francije 1997|FRA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| ''[[Velika nagrada Velike Britanije 1997|VB]]''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 1997|NEM]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFFFDF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 1997|MAD]]'''<br /><small>4</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Belgije 1997|BEL]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 1997|ITA]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Avstrije 1997|AVT]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Luksemburga 1997|LUK]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Japonske 1997|JAP]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Evrope 1997|EU]]<br /><small>Ret</small> | | | | bgcolor="#000000" style="color: #ffffff"|<span style="color:white;">DSQ*</span> | bgcolor="#000000" style="color: #ffffff"|<span style="color:white;">78</span> |- | {{F1|1998}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F300|F300]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 047 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 1998|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Brazilije 1998|BRA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Argentine 1998|ARG]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada San Marina 1998|SMR]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Španije 1998|ŠPA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 1998|MON]]<br /><small>10</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Kanade 1998|KAN]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Francije 1998|FRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Velike Britanije 1998|VB]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Avstrije 1998|AVT]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 1998|NEM]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Madžarske 1998|MAD]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| ''[[Velika nagrada Belgije 1998|BEL]]''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Italije 1998|ITA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Luksemburga 1998|LUK]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''''[[Velika nagrada Japonske 1998|JAP]]'''''<br /><small>Ret</small> | | | | | bgcolor="#DFDFDF"| '''2.''' | bgcolor="#DFDFDF"| '''86''' |- | {{F1|1999}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F399|F399]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 048 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#CFCFFF"| ''[[Velika nagrada Avstralije 1999|AVS]]''<br /><small>8</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 1999|BRA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada San Marina 1999|SMR]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Monaka 1999|MON]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Španije 1999|ŠPA]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Kanade 1999|KAN]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Francije 1999|FRA]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1999|VB]]<br /><small>Ret</small> || [[Velika nagrada Avstrije 1999|AVT]]<br /> || [[Velika nagrada Nemčije 1999|NEM]]<br /> || [[Velika nagrada Madžarske 1999|MAD]]<br /> || [[Velika nagrada Belgije 1999|BEL]]<br /> || [[Velika nagrada Italije 1999|ITA]]<br /> || [[Velika nagrada Evrope 1999|EU]]<br /> | bgcolor="#DFDFDF"| '''''[[Velika nagrada Malezije 1999|MAL]]'''''<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''''[[Velika nagrada Japonske 1999|JAP]]'''''<br /><small>2</small> | | | | ! 5. ! 44 |- | {{F1|2000}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F1-2000|F1-2000]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 049 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Avstralije 2000|AVS]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Brazilije 2000|BRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada San Marina 2000|SMR]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2000|VB]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFFFDF"| '''[[Velika nagrada Španije 2000|ŠPA]]'''<br /><small>5</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Evrope 2000|EU]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Monaka 2000|MON]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Kanade 2000|KAN]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Francije 2000|FRA]]'''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstrije 2000|AVT]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 2000|NEM]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 2000|MAD]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Belgije 2000|BEL]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Italije 2000|ITA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada ZDA 2000|ZDA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Japonske 2000|JAP]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Malezije 2000|MAL]]'''<br /><small>1</small> | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''108''' |- | {{F1|2001}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2001|F2001]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 050 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Avstralije 2001|AVS]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Malezije 2001|MAL]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Brazilije 2001|BRA]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada San Marina 2001|SMR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Španije 2001|ŠPA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Avstrije 2001|AVT]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Monaka 2001|MON]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Kanade 2001|KAN]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Evrope 2001|EU]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Francije 2001|FRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Velike Britanije 2001|VB]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 2001|NEM]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 2001|MAD]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Belgije 2001|BEL]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 2001|ITA]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada ZDA 2001|ZDA]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Japonske 2001|JAP]]'''<br /><small>1</small> | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''123''' |- | rowspan="2" | {{F1|2002}} ! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2001|F2001]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 050 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Avstralije 2002|AVS]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| '''[[Velika nagrada Malezije 2002|MAL]]'''<br /><small>3</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | | | rowspan="2" bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | rowspan="2" bgcolor="#FFFFBF"| '''144''' |- ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2002|F2002]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 051 3.0 [[V10 engine|V10]] | | | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Brazilije 2002|BRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada San Marina 2002|SMR]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Španije 2002|ŠPA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Avstrije 2002|AVT]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Monaka 2002|MON]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kanade 2002|KAN]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Evrope 2002|EU]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2002|VB]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Francije 2002|FRA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Nemčije 2002|NEM]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada Madžarske 2002|MAD]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Belgije 2002|BEL]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Italije 2002|ITA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada ZDA 2002|ZDA]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Japonske 2002|JAP]]'''''<br /><small>1</small> | | | |- | rowspan="2" | {{F1|2003}} ! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2002|F2002]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 051 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#DFFFDF"| '''[[Velika nagrada Avstralije 2003|AVS]]'''<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Malezije 2003|MAL]]''<br /><small>6</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Brazilije 2003|BRA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada San Marina 2003|SMR]]'''''<br /><small>1</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | rowspan="2" bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | rowspan="2" bgcolor="#FFFFBF"| '''93''' |- ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2003-GA|F2003-GA]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 052 3.0 [[V10 engine|V10]] | | | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Španije 2003|ŠPA]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Avstrije 2003|AVT]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Monaka 2003|MON]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kanade 2003|KAN]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2003|EU]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Francije 2003|FRA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2003|VB]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 2003|NEM]]<br /><small>7</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Madžarske 2003|MAD]]<br /><small>8</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Italije 2003|ITA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada ZDA 2003|ZDA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Japonske 2003|JAP]]<br /><small>8</small> | | | | |- | {{F1|2004}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2004|F2004]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 053 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Avstralije 2004|AVS]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Malezije 2004|MAL]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Bahrajna 2004|BAH]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada San Marina 2004|SMR]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Španije 2004|ŠPA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| ''[[Velika nagrada Monaka 2004|MON]]''<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Evrope 2004|EU]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kanade 2004|KAN]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada ZDA 2004|ZDA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Francije 2004|FRA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Velike Britanije 2004|VB]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Nemčije 2004|NEM]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Madžarske 2004|MAD]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Belgije 2004|BEL]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Italije 2004|ITA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#CFCFFF"| ''[[Velika nagrada Kitajske 2004|KIT]]''<br /><small>12</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada Japonske 2004|JAP]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2004|BRA]]<br /><small>7</small> | | | bgcolor="#FFFFBF"| '''1.''' | bgcolor="#FFFFBF"| '''148''' |- | rowspan="2" | {{F1|2005}} ! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2004M|F2004M]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 053 3.0 [[V10 engine|V10]] | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2005|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Malezije 2005|MAL]]<br /><small>7</small> | | | | | | | | | | | | | | | | | | | rowspan="2" bgcolor="#FFDF9F"| '''3.''' | rowspan="2" bgcolor="#FFDF9F"| '''62''' |- ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2005|F2005]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 055 3.0 [[V10 engine|V10]] | | | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Bahrajna 2005|BAH]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Velika nagrada San Marina 2005|SMR]]''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Španije 2005|ŠPA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Monaka 2005|MON]]''<br /><small>7</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2005|EU]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Kanade 2005|KAN]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada ZDA 2005|ZDA]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Francije 2005|FRA]]<br /><small>3</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2005|VB]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 2005|NEM]]<br /><small>5</small> | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Madžarske 2005|MAD]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Turčije 2005|TUR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 2005|ITA]]<br /><small>10</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Belgije 2005|BEL]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2005|BRA]]<br /><small>4</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Japonske 2005|JAP]]<br /><small>7</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kitajske 2005|KIT]]<br /><small>Ret</small> | |- | {{F1|2006}} ! [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari 248 F1|248 F1]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4 [[V8 engine|V8]] | bgcolor="#DFDFDF"| '''[[Velika nagrada Bahrajna 2006|BAH]]'''<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Malezije 2006|MAL]]<br /><small>6</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2006|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''[[Velika nagrada San Marina 2006|SMR]]'''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Evrope 2006|EU]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Španije 2006|ŠPA]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Monaka 2006|MON]]''<br /><small>5</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2006|VB]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Kanade 2006|KAN]]<br /><small>2</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada ZDA 2006|ZDA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| '''''[[Velika nagrada Francije 2006|FRA]]'''''<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| ''[[Velika nagrada Nemčije 2006|NEM]]''<br /><small>1</small> | bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Madžarske 2006|MAD]]<br /><small>8</small> | bgcolor="#FFDF9F"| ''[[Velika nagrada Turčije 2006|TUR]]''<br /><small>3</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Italije 2006|ITA]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kitajske 2006|KIT]]<br /><small>1</small> | bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 2006|JAP]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor="#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Brazilije 2006|BRA]]''<br /><small>4</small> | | | bgcolor="#DFDFDF"| '''2.''' | bgcolor="#DFDFDF"| '''121''' |- | {{f1|2010}} ! [[Mercedes GP]] [[Petronas]] [[Mercedes-Benz in Formula One|F1 Team]] ! [[Mercedes GP|Mercedes]] [[Mercedes MGP W01|MGP W01]] ! [[Mercedes-Benz High Performance Engines|Mercedes]] FO 108X 2.4 [[V8 engine|V8]] | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Bahrajna 2010|BAH]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Avstralije 2010|AVS]]<br /><small>10</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Malezije 2010|MAL]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Kitajske 2010|KIT]]<br /><small>10</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Španije 2010|ŠPA]]<br /><small>4</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2010|MON]]<br /><small>12</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Turčije 2010|TUR]]<br /><small>4</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Kanade 2010|KAN]]<br /><small>11</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Evrope 2010|EU]]<br /><small>15</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2010|VB]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Nemčije 2010|NEM]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2010|MAD]]<br /><small>11</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Belgije 2010|BEL]]<br /><small>7</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Italije 2010|ITA]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2010|SIN]]<br /><small>13</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Japonske 2010|JAP]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Koreje 2010|KOR]]<br /><small>4</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Brazilije 2010|BRA]]<br /><small>7</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2010|ABU]]<br /><small>Ret</small> | ! 9. ! 72 |- | {{F1|2011}} ! [[Mercedes GP]] [[Petronas]] [[Mercedes-Benz in Formula One|F1 Team]] ! [[Mercedes GP|Mercedes]] [[Mercedes MGP W02|MGP W02]] ! [[Mercedes-Benz High Performance Engines|Mercedes]] FO 108Y 2.4 [[V8 engine|V8]] | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]<br /><small>8</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]<br /><small>12</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]<br /><small>4</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]<br /><small>17</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]<br /><small>9</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br /><small>8</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]<br /><small>5</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br /><small>5</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]<br /><small>5</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]<br /><small>7</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]<br /><small>15</small> | ! 8. ! 76 |- | {{F1|2012}} ! [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] [[Mercedes-AMG|AMG]] [[Petronas]] [[Mercedes GP|F1 Team]] ! [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] [[Mercedes F1 W03|F1 W03]] ! [[Mercedes-Benz High Performance Engines|Mercedes]] FO 108Z 2.4 [[V8 engine|V8]] | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]<br /><small>10</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]<br /><small>10</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#FFDF9F| [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]<br /><small>3</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]<br /><small>7</small><br /> | bgcolor=#DFFFDF| ''[[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]''<br /><small>7</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]<br /><small>7</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]<br /><small>6</small> | bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]<br /><small>Ret</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]<br /><small>11</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]<br /><small>13</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]<br /><small>22</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]<br /><small>11</small> | bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]<br /><small>16</small> | bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]<br /><small>7</small> ! 13. ! 49 |} '''*''' Schumacher je bil po trčenju z [[Jacques Villeneuve|Villeneuvom]] v [[Velika nagrada Evrope 1997|Jerezu]] diskvalificiran iz prvenstva {{F1|1997}}. == [[seznam rekordov Formule 1|Rekordi v Formuli 1]] == V Formuli 1 je zbral rekordnih 91 zmag, le eno manj kot drugi in tretji po zmagah, [[Alain Prost]] (51) in [[Ayrton Senna]] (41), skupaj. Prav tako rekordnih je 68 osvojenih [[Najboljši štartni položaj|najboljših štartnih položajev]], po tem ko mu je v svoji zadnji sezoni uspelo prehiteti Senno, ki je zdaj drugi s 65-timi. Sedemkrat pa je postal svetovni prvak ({{F1|1994}}, {{F1|1995}} z Benettonom, {{F1|2000}}, {{F1|2001}}, {{F1|2002}}, {{F1|2003}}, {{F1|2004}} s Ferrarijem). Bil je najmlajši dvojni svetovni prvak po [[Formula 1 sezona 1995|sezoni 1995]] s 26-timi leti, 9-timi meseci in 19-timi dnevi, toda ta rekord je izboljšal [[Fernando Alonso]] po sezoni 2006 s 25-timi leti, 3-mi meseci in 24-timi dnevi. Z izjemo debitantske [[Formula 1 sezona 1991|sezone 1991]], ko je odpeljal le zadnjih 6 dirk, Schumacher ni imel sezone brez zmage. [[Slika:Michael Schumacher win 2004.jpg|thumb|250px|Schumacher slavi zmago na [[Velika nagrada ZDA 2004|VN ZDA 2004]]]] S koncem [[Formula 1 sezona 2006|sezone 2006]] Michael Schumacher drži naslednje rekorde: * Največ [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|naslovov svetovnega prvaka]]: '''7''' * Največ zaporednih naslovov svetovnega prvaka: '''5''' * Največ [[Seznam zmagovalcev Velikih nagrad Formule 1|zmag]]: '''91''' * Največ zaporednih zmag: '''7''' (V [[Formula 1 sezona 2004|sezoni 2004]] - Od [[Velika nagrada Evrope 2004|VN Evrope]] do [[Velika nagrada Madžarske 2004|VN Madžarske]]; Sorekorder z [[Italijani|Italijanom]] [[Alberto Ascari|Albertom Ascarijem]]) * Največ zmag za določeno ekipo: '''72''' s [[Moštvo Ferrari|Ferrarijem]] * Največ zmag na določeni VN: '''8''' na [[Velika nagrada Francije|Francoskem]] [[Circuit de Nevers Magny-Cours|Magny-Cours-u]] * Največ zmag na različnih VN (glede na države): '''20''' * Največja časovna razlika med prvo in zadnjo zmago: '''14 let, 1 mesec in 2 dni''' * Največ drugih mest: '''43''' * Največ stopničk: '''154''' * Največ zaporednih stopničk: '''19''' (Od [[Velika nagrada ZDA 2001|VN ZDA 2001]] do [[Velika nagrada Japonske 2002|VN Japonske 2002]]) * Največ uvrstitev v točke: '''190''' * Največ krogov v vodstvu: '''4741''' * Največ najboljših štartnih položajev: '''68''' * Največ startov iz prve vrste: '''115''' * Največ [[Najhitrejši krog|najhitrejših krogov]]: '''76''' * Največ ''dvojčkov'' (najboljši štartni položaj in zmaga): '''40''' * Največ ''hat-trickov'' (najboljši štartni položaj, zmaga in najhitrejši krog): '''22''' * Največ prvenstvenih točk: '''1,369''' (povprečno 5.52 na dirko) * Največ zaporednih uvrstitev brez odstopa: '''24''' (od [[Velika nagrada Madžarske 2001|VN Madžarske 2001]] do [[Velika nagrada Malezije 2003|Malezije 2003]]) * Največ točk v sezoni kot vice-prvak: '''121''' (od možnih 180) * Največ zmag v sezoni kot vice-prvak: '''7''' (sorekorderja [[Alain Prost]] in [[Kimi Räikkönen]]) * Največ nastopov za določeno moštvo in izdelovalca motorjev: '''180''' (oboje za Ferrari) * Edini dirkač v kateri koli kategoriji, ki je zmagal '''5''' krat v [[Združene države Amerike|Ameriškem]] [[Indianapolis Motor Speedway|Indianapolisu]] * Edini dirkač Formule 1, ki je zmagal '''5''' krat v Italijanski [[Autodromo Nazionale Monza|Monzi]]. * Največ zaporednih sezon z vsaj eno zmago: '''15''' {{F1|2004}}: * Največ zmag v sezoni: '''13''' (na 18-tih dirkah) * Največ najhitrejših krogov v sezoni: '''10''' (na 18-tih dirkah; sorekorder s [[Kimi Räikkönen|Kimijem Räikkönenom]] v [[Formula 1 sezona 2005|sezoni 2005]]) * Največ točk v sezoni: '''148''' (od možnih 180) {{F1|2002}}: * Največ stopničk v sezoni: '''17''' (na 17-tih dirkah) * Najzgodnejše osvojeni naslov: '''6''' dirk pred koncem prvenstva == Zasebno življenje == Schumacher se je avgusta [[1995]] poročil s Corinno Betsch. Imata dva otroka, hči Gino-Mario (rojeno leta [[1997]]) in sina [[Mick Schumacher|Micka]] (rojenega leta [[1999]]). Živijo v [[švica]]rskem [[Gland]]u pri [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]]. Schumacher je bil vedno zelo zaščitniški do svojega privatnega življenja<ref>{{navedi novice | title = Who is the real Schumacher? | publisher = BBC Sport|first = Sarah |last = Holt |date = 22. oktober 2006 | url = http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/6047606.stm | accessdate = 22. oktobra 2006}}</ref> in ne mara zvezdništva, raje ima preprosto življenje. Schumacherjev brat [[Ralf Schumacher|Ralf]] je tudi bil dirkač v Formuli 1 do leta 2008.<ref name="ms.com bio">{{navedi splet |url=http://www.mschumacher.com/biography.html |title=Michael Schumacher Biography |accessdate = 25. oktobra 2006 |publisher=mSchumacher.com}}</ref> Schumacher je bil prvi športni milijonar. Njegova letna plača v [[Formula 1 sezona 2004|sezoni 2004]] je znašala 80 milijonov [[Ameriški dolar|dolarjev]].<ref name="schumacher pay" /> Leta [[2005]] je bil na [[Forbes]]ovi lestvici stotih svetovnih najvplivnejših zvezdnikov uvrščen na 17. mesto.<ref name="forbes celeb 100 2005">{{navedi splet| url = http://www.forbes.com/lists/2005/53/Rank_1.html | title = The Celebrity 100| accessdate = 25. oktobra 2006| date = 2005| work = | publisher = Forbes.com}}</ref> Velik del njegovih dohodkov je prihajal od sponzorjev: [[Deutsche Vermögensberatung]] je plačeval 8 milijonov dolarjev za tri leta, da je Schumacher na novinarski konferenci po dirkah na svoji kapi nosil njihov 10 krat 6 centimeterski napis.<ref>{{navedi novice | title = MOT: Schumacher slaps $11.9m price on his head | publisher = AAP Sports News | date = 11. november 1999 | url = http://www.highbeam.com/doc/1P1-24009938.html | accessdate = 24. oktobra 2006 | archiveurl = https://archive.today/20120903164342/http://www.highbeam.com/Search?searchTerm=MOT+Schumacher+slaps+11.9m+price+on+his+head&searchType=Article&currentPage=0&orderBy= | archivedate = 2012-09-03 | url-status = dead }}</ref> To pogodbo so podaljšali do leta [[2010]].<ref>{{navedi novice | title = Schumacher's sponsor extends contract | publisher = F1Racing.net | date = 31. avgust 2005 | url = http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=96638 | accessdate = 24. oktobra 2006 | archive-date = 2005-12-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20051201063656/http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=96638 | url-status = dead }}</ref> Schumacher igra [[nogomet]] za lokalno moštvo FC Echichens.<ref>{{navedi novice | title = Schumi urged to lace up his boots | publisher = Wheels24 | date = 25. oktober 2006 | url = http://www.wheels24.co.za/Wheels24/NewsPics/0,,1369-1375_2020222,00.html | accessdate = 1. novembra 2006 | archive-date = 2007-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070612192337/http://www.wheels24.co.za/Wheels24/NewsPics/0,,1369-1375_2020222,00.html | url-status = dead }}</ref> Prav tako je igral na mnogih dobrodelnih nogometnih tekmah<ref name="fifa-charity football">{{navedi novice |title = FIFA Fair Play: Playing for a better world |url = http://www.fifa.com/en/fairplay/index/0,1255,104749,00.html?articleid=104749 |publisher = FIFA.com |date = 16. december 2004 |accessdate = 25. oktobra 2006 |archive-date = 2006-01-16 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060116171226/http://www.fifa.com/en/fairplay/index/0,1255,104749,00.html?articleid=104749 |url-status = dead }}</ref> in nogometnih tekmah med dirkači Formule 1.<ref name="schumacher retirement response thoughts">{{navedi novice |title = Thoughts on Schumacher |url =http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/formula_one/5330382.stm |work = |publisher = BBC Sport |date = 10. september 2006 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> Schumacher je leta [[2004]] žrtvam cunamija v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] podaril 10 milijonov dolarjev.<ref name="cnn-tsunami relief">{{navedi novice |title = Schumacher donates $10m relief aid |url = http://edition.cnn.com/2005/SPORT/01/04/tsunami.relief/index.html |publisher = CNN.com |date = 4. januar 2005 |accessdate = 24. oktobra 2006}}</ref> Njegova donacija je bila večja od vseh drugih športnikov, večine športnih zvez, mnogih svetovnih korporacij in celo nekaterih držav.<ref name="si-sportsman of the year">{{navedi splet| url = http://sportsillustrated.cnn.com/2005/magazine/specials/sportsman/2005/11/11/michael.schumacher/index.html| title = My Sportsman: Michael Schumacher| accessdate = 25. oktobra 2006| last = McAllister| first = Mike| date = 11. november 2005| work = 2005 Sportsman of the Year| publisher = SI.com| archive-date = 2006-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20060917130243/http://sportsillustrated.cnn.com/2005/magazine/specials/sportsman/2005/11/11/michael.schumacher/index.html| url-status = dead}}</ref> Schumacher je tudi posebni [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOv]] ambasador in je organizaciji podaril 1.5 milijona [[Evro]]v.<ref name="unesco-champion for sport">{{navedi splet| url = http://portal.unesco.org/es/ev.php-URL_ID=6691&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html| title = Michael Schumacher, a UNESCO champion| accessdate = 25. oktobra 2006| date = 2002| work = | publisher = UNESCO}}</ref> Poleg tega je plačal za postavil šole za revne otroke v [[Senegal]]skem [[Dakar]]ju, kar je zelo izboljšalo razmere v bližnjih barakarskih naseljih. Podpira tudi bolnišnico za otroške žrtve vojne v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je specializirana za otroške amputacije. V [[Peru]]jski [[Limi]] je financiral »Palačo za revne«, center za pomoč brezdomnim otrokom brez izobrazbe, obleke, hrane, medicinske oskrbe in strehe nad glavo. Za dobrodelništvo se je začel zanimati zaradi svoje ljubezni do otrok in dejstva, da so bili nekateri popolnoma prezrti s strani donatorjev. Ni znana točna vsota, ki jo je Schumacher v svojem življenju podaril v dobrodelne namene, je pa znano da je v zadnjih štirih sezonah kot dirkač podaril vsaj 50 milijonov dolarjev.<ref name="50mil" /> Od njegovega sodelovanja v kampanji [[FIA|FIE]] za varnost na cestah kot kazen za trčenje na [[Velika nagrada Evrope 1997|Veliki nagradi Evrope 1997]], je Schumacher nadaljeval s podporo drugih kampanji, kot na primer »Make Roads Safe«, ki jo vodi fundacija FIE in poziva države G8 in [[Združeni narodi|Združene narode]], da priznajo žrtve cestnih nesreč po svetu za velik zdravstveni problem. Schumacher je posodil svoj glas za animacijski film ''[[Cars]]'' ([[Walt Disney Pictures|Disney]]-[[Pixar Animation Studios|Pixar]]), kot Rosso Corsa [[Ferrari F430]].<ref name="schumacher movie role-cars">{{navedi novice |title = CARS Movie Premiere: Tonight - SOLD OUT! |url = http://www.lowesmotorspeedway.com/news_photos/news/505836.html |work = |publisher = The Official Web Site of Lowe's Motor Speedway |date = 26. maj 2006 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> Marca 2006 je bilo najavljeno, da bo Schumacher imel manjšo vlogo v filmu [[Asterix at the Olympic Games]].<ref name="schumacher movie role">{{navedi novice |title = Sport stars for Asterix film |url = http://www.smh.com.au/news/film/sport-stars-for-asterix-film/2006/03/08/1141701559696.html |work = The Sydney Morning Herald |publisher = FairfaxDigital | date = 8. marec 2006 |accessdate = 25. oktobra 2006}}</ref> 29. decembra 2013 se je Schumacher med smučanjem v francoskem [[Méribel]]u hudo poškodoval. Pri padcu je z glavo udaril ob skalo in utrpel možganske poškodbe. Prepeljan je bil v bolnišnico v [[Moûtiers]]u, od tam pa v [[Grenoble]]. Več mesecev je bil v komi in kritičnem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/schumacher-huje-poskodovan-med-smucanjem-v-franciji.html |title=Po padcu zunaj urejenega smučišča koma in nujna operacija: Michael Schumacher se bori za življenje |accessdate=30. decembra 2013 |date=29. december 2013 |work=[[24ur.com]] }}</ref> Sredi junija 2014 se je prebudil iz kome in zapustil bolnišnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/formula-1/schumacher-se-je-prebudil-iz-kome-in-zapustil-bolnisnico/339546 |title=Schumacher se je prebudil iz kome in zapustil bolnišnico |accessdate=16. junija 2014 |date=16. junij 2014 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} * {{sports links}} {{start box}} {{s-sports}} {{Succession box | title = [[Nemška Formula 3|Prvak&nbsp;Nemške&nbsp;Formule&nbsp;3]] | before = [[Karl Wendlinger]] | after = [[Tom Kristensen]] | years = 1990 }} {{Succession box | title = [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|Prvak Formule 1]] | before = [[Alain Prost]] | after = [[Damon Hill]] | years = {{F1|1994}}-{{F1|1995}} }} {{Succession box | title = [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|Prvak Formule 1]] | before = [[Mika Häkkinen]] | after = [[Fernando Alonso]] | years = {{F1|2000}} - {{F1|2004}} }} {{s-record}} {{Succession box | before = [[Alain Prost]] (51) | title = [[Seznam rekordov Formule 1#Skupaj|Največ zmag]] (91) | after = neznan | years = {{F1|2001}}-danes }} {{s-awards}} {{Succession box | before = [[Juan Pablo Montoya]] | title = [[Nagrada Lorenza Bandinija]] | years = 2003 | after = [[Kimi Räikkönen]] }} {{end box}} {{zvezdica}} {{Dirkaški svetovni prvaki Formule 1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Schumacher, Michael}} [[Kategorija:Nemški dirkači]] [[Kategorija:Nemški vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Svetovni prvaki Formule 1]] [[Kategorija:Jordanovi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Benettonovi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Ferrarijevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Mercedesovi dirkači Formule 1]] kf736toq97vevlzv2pemqk4p29v74m9 0 40864 6660320 4810425 2026-04-16T13:45:41Z Erardo Galbi 166658 6660320 wikitext text/x-wiki [[Slika:2005-01-28-anthrazit koks.jpg|thumb|Koks]] '''Kòks''' je trden ostanek žganja bituminoznih [[premog]]ov z majhno vsebnostjo [[pepel]]a in [[žveplo|žvepla]]. Postopek koksanja je v bistvu odprava [[voda|vode]], [[plin]]a in [[katran]]a, s segrevanjem premoga nad 1.000&nbsp;°C, brez prisotnosti kisika. [[Ogljik]] in pepel se sprimeta, ogljik pa se pretvori v [[grafit]]. Koks ima [[gostota|gostoto]] med 1,85 - 1,9 [[gram|g]]/[[kubični centimeter|cm³]]. Je zelo [[poroznost|porozen]] in njegov volumen je za 40 % večji od volumna ekvivaletne teže premoga. Žveljanje (švelanje, žvelanje,...) je proces koksanja pri nizki [[temperatura|temperaturi]]. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Coke (fuel)}} {{Wikislovar|koks|Koks}} {{tech-stub}} [[Kategorija:Metalurgija]] [[Kategorija:Energetski viri]] [[Kategorija:Premog]] {{normativna kontrola}} 0ynaf5ps62xpqixy4f4vrxnujxt6pr6 0 47547 6660414 6660043 2026-04-16T16:33:11Z Ljuba24b 92351 /* Kultura */ dp 6660414 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Priština |native_name = Prishtinë/Prishtina |native_name_lang = sq |settlement_type = |image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = Prishtina seen from Mother Theresa Cathedral.jpg |caption1 = Pogled na Prištino |image2 = Lulzim Makolli Skenderbeu VS Qeveria 2.jpg |caption2 = Skanderbegov spomenik |image3 = Gebäude der UNMIK NEW BORN SIGN PRISTINA KOSOVO Giv Owned Image 23 August 2008.jpg |caption3 = Spomenik Newborn |image4 = Mother Teresa Cathedral3.jpg |caption4 = [[Stolnica sv. Matere Tereze]] |image5 = Pristina (48820038851).jpg |caption5 = Kip Billa Clintona |image6 = Xhamia e Madhe Prishtine.JPG |caption6 = [[Cesarska mošeja (Priština)|Cesarska mošeja]] |image7 = Muzeu_i_Kosovës.JPG |caption7 = [[Muzej Kosova]] }} |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = [[File:Flag of Pristina.png|125px]] |image_seal = [[File:Prishtina-seal.svg|70px]] |image_shield = |nickname = |motto = |pushpin_map = Kosovo |pushpin_label_position = |latd=42 |latm=40 |lats= | latNS=N |longd=21 |longm=10 |longs= | longEW=E |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{Zastava|Kosovo}}{{Efn|{{Kosovo-note}}}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = [[Prištinsko okrožje]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Përparim Rama |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = |area_total_km2 = 523,13 |elevation_footnotes = <ref>{{cite web |publisher=Prime Minister Office of Kosovo |title=Komisioni për majten e territorit të Republikës së Kosovës |url=https://kryeministri-ks.net/wp-content/uploads/2018/03/Raport_Faktografik_Matja_e_territorit_te_Republikes_se_Kosoves_032017.pdf |access-date=2 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200922113615/https://kryeministri-ks.net/wp-content/uploads/2018/03/Raport_Faktografik_Matja_e_territorit_te_Republikes_se_Kosoves_032017.pdf |archive-date=22 September 2020 |page=52 |language=sq |url-status=usurped}}</ref> |elevation_m = 652 |population_total = 227.466 |population_footnotes = <ref>{{cite web |title=Regjistrimi i popullsisë, ekonomive familjare dhe banesave në Kosovë 2024|url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/b45ea5db-09d5-4c97-9258-9d262cd8216f.pdf|access-date=1 January 2025}}</ref> |population_as_of = 2024 |population_density_km2 = Auto |population_metro = |population_demonym = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 10000 |area_code = +383 (0)38 |website = {{URL|https://kk.rks-gov.net/prishtine/|kk.rks-gov.net/prishtine/}} |footnotes = |coordinates_region = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Kosovu|Registrska oznaka]] |blank_info = 01 }} '''Priština''' ({{jezik-sq|Prishtinë}} ali {{jezik|sq|Prishtina}}, {{avdio|Prishtina.ogg|poslušaj}}, {{jezik-sr|Приштина|Priština}}) je glavno mesto [[Republika Kosovo|Republike Kosovo]], [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznane]] države na [[Balkan]]u, ki je razglasila neodvisnost 17. februarja 2008. Je tudi upravno središče istoimenskega okrožja in občine. Z 227.466 prebivalci (leta 2024) je Priština največje mesto na Kosovu. Prebivalci Prištine so večinoma [[Albanci]], nekaj pa je tudi [[Srbi|Srbov]], [[Turki|Turkov]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]], [[Romi|Romov]] in drugih. V mestu imata svoj sedež kosovska vlada, prav tako je Priština upravno, izobraževalno in kulturno središče Kosova. Tu sta tudi [[Univerza v Prištini|univerza]], [[Kosovska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Mednarodno letališče Priština|mednarodno letališče]] z IATA-kodo PRN in ICAO-kodo BKPR. Priština je zaradi svoje lege v središču države glavno mesto in gospodarsko, finančno, politično in trgovsko središče Kosova. Je sedež oblasti vlade Kosova, delovna rezidenca predsednika in premierja Kosova ter parlament Kosova. Priština je tudi najpomembnejše prometno vozlišče Kosova za zračni, železniški in cestni promet. Mednarodno letališče Priština je največje letališče v državi in ​​eno največjih v regiji. Iz mesta se razteza vrsta hitrih cest in avtocest, kot sta R 6 in R 7, ki ga povezujejo z Albanijo in Severno Makedonijo. Priština bo leta 2030 gostila sredozemske igre. == Etimologija == Ime Priština je izpeljano iz [[slovanski jeziki|slovanske]] osnove *''Prišьčь'', svojilnega pridevnika osebnega imena *''Prišьkъ'' (izpričan dandanes v [[kajkavščina|kajkavskem]] priimku ''Prišek'', v [[poljščina|starpoljskem]] osebnem imenu ''Przyszek'' in poljskem priimku ''Przyszek'') s pripono ''-ina'' 'pripadajoče X-u in njegovim ljudem'. Ime *''Prišьkъ''je verjetno patronim iz osebnega imena *''Prišь'', ohranjeno v poljskem priimku ''Przysz'' in [[lužiščina|lužiškem]] ''Priš'', hipokorizem iz slovanskega osebnega imena ''Pribyslavъ''.<ref>[[Marko Snoj|Snoj, Marko]]. 2007. Origjina e emrit të vendit Prishtinë. V: Bokshi, Besim (ur.). ''Studime filologjike shqiptare: konferencë shkencore'', 21-22 nëntor 2007. Prishtinë: Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosovës, 2008, str. 277-281.</ref> Prebivalci Prištine se imenujejo ''Prishtinali'' ali ''Prishtinas'' v [[albanščina|albanščini]]; v knjižni [[srbščina|srbščini]] so ''Prištinci'' (''Приштинци''), v mestnem narečju pa ''Prištevci'' (''Приштевци'')<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=YUdJAAAAYAAJ&q=prishtina+prishtinali |title=The Linguist: Journal of the Institute of Linguists |date=2003 |publisher=The Institute |pages=101 |language=en}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnji razvoj === Območje Prištine je bilo naseljeno že od [[neolitik]]a, po letu 7000 pr. n. št. na Balkanu, s strani zgodnjih evropskih kmetov: [[Starčevska kultura]], ki mu je sledilo [[Vinčanska kultura]], [[Badenska kultura]] in nazadnje Bubanj-Hum.<ref name="Authors 1975, p.43">{{citation |first1=Sh. |last1=Ajdini |first2=Q. |last2=Bytyqi |first3=H. |last3=Bycinca |first4=I. |last4=Dema |first5=S. |last5=Zeqa |first6=As. |last6=Iseni |first7=J. |last7=Mitroviq |title=Ferizaj dhe rrethina |year=1975 |pages=43{{spaced ndash}}45 |ref={{SfnRef|Ajdini et al.|1975}}}}</ref> Najzgodnejše priznane omembe so bile odkrite v [[Gračanica, Kosovo|Gračanici]], Matiçanu in [[Ulpiana|Ulpiani]]. {{Multiple image | image1 = Dardanian Kingdom (late 3rd century BC).png | image2 = ULPIANA foto Arben Llapashtica 2016.jpg | caption2 = [[Ulpiana]] je bila pomembno politično, kulturno in gospodarsko središče rimske province Dardanije | total_width = 400 | caption1 = [[Dardanci|Dardansko kraljestvo]], konec 3. stoletja pr. n. št. | align = left }} V zgodnji [[železna doba|železni dobi]] se na Kosovu pojavlja izrazito dardanska lokalna različica ilirske kulture Glasinac-Mati, ki je še posebej razširjena v naseljih na vrhu hriba. Na območju Prištine se naselje na vrhu hriba pojavlja od 8. stoletja pr. n. št. na nadmorski višini 685 metrov v bližini vasi Tenešdol, približno 16 kilometrov severno od središča mesta Priština. Lončene najdbe kažejo, da je bilo območje morda v uporabi že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Zdi se, da je naselje vzdrževalo trgovinske stike na dolge razdalje, kot kaže najdba posode [[skifos]] iz egejske Grčije.<ref>{{cite thesis|last=Alaj|first=Premtim|year=2019|title=Les habitats de l'Age du fer sur le territoire de l'actuel Kosovo |publisher=Université de Lyon|url=https://hal.inria.fr/tel-02503916/ |pages=683-690, 111-119 }}</ref> V 4. stoletju pred našim štetjem je bilo v regiji ustanovljeno [[Dardansko kraljestvo]].<ref name="Cambridge">[https://books.google.com/books?id=vx251bK988gC&pg=PA428 ''The Cambridge Ancient History: The fourth century B.C.'' Volume 6 of The Cambridge Ancient History], Iorwerth Eiddon Stephen Edwards, {{ISBN|0-521-85073-8}}, {{ISBN|978-0-521-85073-5}}, Authors: D. M. Lewis, John Boardman, Editors: D. M. Lewis, John Boardman, Second Edition, Cambridge University Press, 1994 {{ISBN|0-521-23348-8}}, {{ISBN|978-0-521-23348-4}}.</ref><ref name="Adams 1997">{{cite book|last=Adams|first=Douglas Q.|title=Encyclopedia of Indo-European Culture|year=1997|publisher=Fitzroy Dearborn|isbn= 978-1-884964-98-5|url=https://books.google.com/books?id=tzU3RIV2BWIC|editor=James P. Mallory}}</ref><ref name="Wilson 2006">{{cite book|last=Wilson|first=Nigel Guy|title=Encyclopedia Of Ancient Greece|year=2006|publisher=Taylor & Francis Group|isbn= 978-0-415-97334-2|url=https://books.google.com/books?id=BCZsPgAACAAJ}}</ref> [[Ulpiana]] je bilo pomembno rimsko mesto na Balkanskem polotoku in je bilo v 2. stoletju pred našim štetjem razglašeno za [[municipij]]. Sredi 9. stoletja je bilo prepuščeno [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvemu bolgarskemu cesarstvu]]. === 11. do 16. stoletje === [[File:Prishtina and the great Hamam.jpg|thumb|right|[[Cesarska mošeja (Priština)|Cesarskoa mošejo]] je v 15. stoletju zgradil sultan [[Mehmed II. Osvajalec]]]] V začetku 11. stoletja je Priština padla pod oblast [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], območje pa je bilo vključeno v [[Tema (bizantinsko okrožje)|temo]] z imenom Bolgarija. Med koncem 11. in sredino 13. stoletja je bila večkrat prepuščena [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugemu bolgarskemu cesarstvu]]. Leta 1315 je kralj [[Stefan Milutin]] ustanovil bližnji [[samostan Gračanica]]. [[Stefan Dušan]] je kot svoj dvor uporabljal lokacijo na območju Prištine, preden se je sčasoma preselil v bližino Skopja, ko je svojo oblast premikal proti jugu.<ref name="Zarkovic2021">{{cite journal |last1=Bozidar |first1=Zarkovic |title=Mining Marketplaces: Exponents of Urban Development of Medieval Serbia |journal=Collection of Papers of the Faculty of Philosophy |date=2021 |volume=51 |issue=3 |pages=71–91|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1010792 |access-date=24 February 2023}}</ref> Prvi zgodovinski zapis, ki omenja Prištino z njenim imenom, sega v leto 1315–1318 v ''krizobuli Banjske'' blizu Mitrovice.<ref>Prishtina në Histori (2024), [https://www.prishtinanehistori.org/en/article/144/13151318-stefan-milutini 1315–1318, Anonymous of Banjska], in Y. Rugova (red.) Prishtina në Histori (I)</ref> Prvi kratek opis naselja kot mesta je nekaj let pozneje podal bizantinski cesar [[Ivan VI. Kantakuzen]] med svojim obiskom Stefana Dušana na njegovem kraljevem dvoru, v katerem je Prištino opisal kot »neutrjeno vas«.<ref>{{cite book |last1=Milic |first1=Danica |last2=Novakovic |first2=Relja |last3=Popovic |first3=Toma |last4=Radevic |first4=Milorad |title=Istorijski Casopis |date=1975 |publisher=Istorijski institut |location=Belgrade | page = 71| url=https://books.google.com/books?id=_3lwCgAAQBAJ |access-date=19 January 2022}}</ref> V času [[Kraljevina Srbija (1217–1345)|Kraljevine Srbije]] v začetku 14. stoletja je glavna pot med Zahodnim Balkanom in [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] potekala skozi Prištino. Po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] je Priština padla pod okrilje Srbskega despotata pod knezom [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]]. Med Lazarevićem in [[Đurađ Branković|Đurađem Brankovićem]] se je razvil hud spor, ki je privedel do odprtega konflikta, Priština pa je bila v letih 1409 in 1410 prizorišče hudih bojev.<ref name="Muhadri">{{cite journal |last1=Muhadri |first1=Bedri |title=The Invasion of Kosovo from the Ottomans in the XIV Century |journal=European Journal of Social Sciences Studies |date=2017 |volume=2 |url=https://oapub.org/soc/index.php/EJSSS/article/view/167 |access-date=23 February 2023}}</ref> Na prelomu 15. stoletja, v času Srbskega despotata, je bila Priština pomembno trgovsko središče za srebro, saj je veliko trgovcev prihajalo iz Dubrovniške republike.<ref>{{cite book |last1=Milic |first1=Danica |last2=Novakovic |first2=Relja |last3=Popovic |first3=Toma |last4=Radevic |first4=Milorad |title=Istorijski Casopis |date=1975 |publisher=Istorijski institut | page = 66 | url=https://books.google.com/books?id=_3lwCgAAQBAJ |access-date=19 January 2022}}</ref> Med koncem 14. in sredino 15. stoletja se je v mestu postopoma uveljavljala osmanska oblast. Leta 1477 je imela Priština majhno muslimansko prebivalstvo. Naselje je takrat imelo približno 300 gospodinjstev. Približno 3/4 jih je bilo krščanskih in 1/4 muslimanskih. V 15. stoletju je bil v mestu zabeležen toponim ''Arnaut'', kar kaže na prisotnost Albancev.<ref>{{Cite book |last=Rexha |first=Iljaz |title=Registration of settlements and Albanian population on Kosovo |publisher=Institute of History “Ali Hadri” |year=2016 |pages=513}}</ref> Defter iz leta 1487 je zabeležil 412 krščanskih in 94 muslimanskih gospodinjstev v Prištini, ki je bila takrat upravno del sandžaka Vičitrina. Po osmanskih defterjih iz 16. stoletja je bila Priština močno islamizirana, saj je imela več kot polovica prebivalstva muslimanska imena. Med prebivalci se pojavljajo islamizirana albanska imena, medtem ko so imele krščanske soseske pravoslavna slovanska, krščanska in albanska imena.<ref>{{cite web |last1=Pulaha |first1=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html?page=1 |website=vdocuments.mx |page=521 |date=1984 |accessdate=2025-05-05 |archive-date=2025-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250802232801/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html%3Fpage%3D1 |url-status=dead }}</ref> === 17. do 20. stoletje === [[File:Unity-Brotherhood Monument Prishtina7.jpg|thumb|180px|''Spomenik bratstva in enotnosti'' Miodraga Živkovića v središču mesta. ''Bratstvo in enotnost'' je bil priljubljen slogan Komunistične partije Jugoslavije]] Med [[Velika turška vojna|avstrijsko-turško vojno]] konec 17. stoletja so prebivalci Prištine pod vodstvom katoliškega albanskega duhovnika Pjetëra Bogdanija prisegli zvestobo avstrijski vojski in priskrbeli vojake. Prispeval je 6000 albanskih vojakov avstrijski vojski, ki je prispela v Prištino. Po besedah ​​Noela Malcolma je mesto v 17. stoletju naseljevalo večinsko prebivalstvo 15.000 muslimanov, verjetno Albancev, a zelo verjetno tudi nekaj Slovanov.[32] Viri iz 17. stoletja omenjajo mesto kot »ležeče v Albaniji«.<ref>Jahja Drançolli (1993). [https://www.academia.edu/15177380/The_Albanian_population_of_Kosova_and_other_areas_of_ex_Yugoslavia_during_the_XV_and_XVII_century The_Albanian_population_of_Kosova_and_other_areas_of_ex_Yugoslavia_during_the_XV_and_XVII_century The Albanian population of Kosova and other areas of ex Yugoslavia during the XV-XVII century] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241207161755/https://www.academia.edu/15177380/The_Albanian_population_of_Kosova_and_other_areas_of_ex_Yugoslavia_during_the_XV_and_XVII_century |date=2024-12-07 }}, In: Kosova Issue: A historic and current problem, Tirana, p. 66</ref> Avstrijski vojaški arhivi iz let 1689–90 omenjajo »5000 muslimanskih Albancev v Prištini, ki so se uprli Turkom«. Gjergj Bogdani, nečak Pjeterja Bogdanija, je kasneje zapisal: »Mojega strica so našli že mrtvega in pokopanega, izkopali iz groba in ga vrgli kot hrano psom sredi Prištine.«<ref>Malcolm, Noel [https://books.google.com/books?id=GGQ_AQAAIAAJ&q=kosovo%20a%20short%20history Kosovo: A Short History] p. 157</ref> V 18. stoletju je zgodovina mesta manj dokumentirana, čeprav novejši podatki kažejo na redno življenje v mestu po veliki turški vojni.<ref>Agron Islami (2024), [https://www.prishtinanehistori.org/en/article/229/histori-e-shkurter-politike-e-prishtines-gjate-viteve-1389-1912 Prishtina during the Ottoman period (1455-1912)], in Y. Rugova (red.) Prishtina in History (I).</ref> Medtem ko je mesto v prvih nekaj desetletjih obnavljalo svojo infrastrukturo, je v drugi polovici stoletja bolj znano po vladavini lokalne fevdalne družine Gjinolli.<ref>Yll Rugova (2024), [https://www.prishtinanehistori.org/en/article/195/maliq-pashe-gjinolli-c-17601824 Gjinolli family and the Pashallek of Prishtina], in Y. Rugova (red.) Prishtina in History (I).</ref> Maja 1901 so Albanci oropali in delno požgali Prištino.<ref>{{cite book |last1=Skendi |first1=Stavro |url=https://books.google.com/books?id=8QPWCgAAQBAJ&pg=PA201 |title=The Albanian National Awakening |date=2015 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-1-4008-4776-1 |page=201}}</ref> Vendar je [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevina Srbija]] nasprotovala načrtu za Veliko Albanijo in se zavzemala za delitev evropskega ozemlja Osmanskega cesarstva med štirimi balkanskimi zavezniki.<ref name="report">{{cite web |url = https://archive.org/stream/reportofinternat00inteuoft#page/46/mode/2up/search/47 |title = Report of the International Commission to Inquire into the Causes and the Conduct of the Balkan Wars | last1=Redlich |first1=Josef |last2=d'Estournelles |first2=Baron |last3=Godart |first3=M. Justin |last4=Shucking |first4=Walter |last5=W. Hirst |first5=Francis |last6=Brailsford |first6=H. N. |last7=Milioukov |first7=Paul |last8=Dutton |first8=Samuel T. |year = 1914 |publisher = Carnegie Endowment for International Peace |page = 47 |access-date = January 10, 2011 |quote = This demonstration of Turkish weakness encouraged new allies, the more so that the promises of Albanian autonomy, covering the four vilayets of Macedonia and Old Servia, directly threatened the Christian nationalities with extermination.}}</ref> 22. oktobra 1912 so srbske sile zavzele Prištino. Vendar pa je Bolgarija, nezadovoljna s svojim deležem v [[prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]], leta 1915 okupirala Kosovo in Prištino prevzela pod bolgarsko okupacijo.<ref name="E">{{cite book |title= Historical Dictionary of Kosovo |last=Elsie |first=Robert |year=2010 |publisher= Scarecrow Press, Inc. |isbn=978-0-8108-7231-8 |pages=xxxiv |url= https://books.google.com/books?id=Pg-aeA-nUeAC&q=Prishtina |access-date=2013-05-18}}</ref> Med poboji Albancev v balkanskih vojnah je Priština utrpela številna grozodejstva; srbska vojska je 22. oktobra vstopila v Prištino. Albanska in turška gospodinjstva so bila plenjena in uničena, ženske in otroci pa so bili ubiti.[42] Danski novinar s sedežem v Skopju je poročal, da je srbska kampanja v Prištini »dobila značaj grozljivega pokola albanskega prebivalstva«. V prvih dneh srbske okupacije je bilo v Prištini umorjenih približno 5000 ljudi.<ref name="Lieberman60">{{cite book|last=Lieberman|first=Benjamin|title=Terrible Fate: Ethnic Cleansing in the Making of Modern Europe|year=2013|publisher=Rowman & Littlefield| isbn=9781442230385| url=https://books.google.com/books?id=UXlfAgAAQBAJ&q=balkan+wars+catholic+reports+durham|pages=60}}</ref><ref name="NY Times">{{cite web| url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1912/12/31/100385991.pdf| title=Servian Army Left a Trail of Blood; Thousands of Men, Women, and Children Massacred in March to Sea, Say Hungarian Reports.|access-date=6 September 2016}}</ref> Dogodki so bili interpretirani kot zgodnji poskus spremembe demografije regije. V mesto so pripeljali srbske naseljence, srbski premier [[Nikola Pašić]] pa je kupil 491 hektarjev zemlje.<ref>{{cite book |last1=Banac |first1=Ivo |title=The National Question in Yugoslavia: Origins, History, Politics |date=1988 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-9493-2 |page=296 |url=https://books.google.com/books?id=KfqbujXqQBkC&q=slaughter+of+Albanians+1912&pg=PA295 |access-date=2 January 2020 |language=en}}</ref> Prištinčani, ki so nosili ''plis'', so bili tarča srbske vojske; tisti, ki so nosili turški [[fes]], so bili varni, cena fesa pa se je strmo dvignila. [[File:Prishtina 1924.jpg|left|thumb|Pogled na Prištino iz zraka leta 1924]] Konec oktobra 1918 je 11. francoska kolonialna divizija prevzela Prištino in 1. decembra 1918 vrnila Prištino nazaj v takratno »Prvo Jugoslavijo«. Septembra 1920 je odlok o kolonizaciji novih južnih dežel omogočil srbskim kolonistom prevzem velikih osmanskih posesti v Prištini in zemlje, zasežene Albancem. Od leta 1929 do 1941 je bila Priština del [[Vardarska banovina|Vardarske banovine]] Kraljevine Jugoslavije. 17. aprila 1941 se je Jugoslavija brezpogojno predala silam osi. 29. junija je [[Benito Mussolini]] razglasil veliko Albanijo, pri čemer je bila večina Kosova pod italijansko okupacijo združena z Albanijo. Sledili so množični poboji Srbov, zlasti kolonistov, in eksodus desettisočev Srbov.{{sfn|Murray|1999|p=15}}<ref name="books.google.com">Sabrina P. Ramet [https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC&dq=Mithat+Frasheri&pg=PA141 ''The three Yugoslavias: state-building and legitimation''], 1918–2005</ref> Po kapitulaciji Italije je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] prevzela nadzor nad mestom. Maja 1944 so enote 21. gorske divizije Waffen SS Skenderbeg (1. albanske), ki so jo sestavljali večinoma muslimanski Albanci, aretirale 281 lokalnih Judov. Jude so kasneje deportirali v Nemčijo, kjer so jih mnogi ubili.<ref>{{cite book| last = Fischer| first = Bernd Jürgen| author-link = | year = 1999| title = Albania at War, 1939–1945| publisher = Purdue Research Foundation| location = West Lafayette, Indiana| isbn = 978-1-55753-141-4| url = https://books.google.com/books?id=vTZnAAAAMAAJ|page=187}}</ref> [[File:23 October 1944 Memorial, Pristina, Kosovo 01.jpg|thumb|230px|Vojni spomenik v Prištini|left]] [[File:Destruction of Bazaar 2.jpg|thumb|Uničenje bazarja v Prištini po drugi svetovni vojni]] ==== Vojna na Kosovu ==== {{glavni|Vojna na Kosovu}} [[File:089 albanian graves kosovo.jpg|thumb|right|Grobovi albanskih vojnih žrtev južno od Prištine]] Potem ko je nekdanji srbski predsednik [[Slobodan Milošević]] leta 1989 zmanjšal avtonomijo Kosova, je jugoslovanska vlada po vsem Kosovu uvedla ostro represiven režim, pri čemer so bili Albanci večinoma izgnani iz državnih podjetij in institucij. Vloga LDK je pomenila, da je Priština, ko je Osvobodilna vojska Kosova od leta 1996 naprej začela napadati srbske in jugoslovanske sile, ostala večinoma mirna do izbruha vojne na Kosovu marca 1999. Priština je bila prihranjena obsežnemu uničenju v primerjavi z mesti, kot sta Gjakovica ali Peć, ki sta močno trpeli zaradi srbskih sil. Zaradi njihovega strateškega pomena pa so bili med zračnimi napadi Nata v Prištini zadeti številni vojaški cilji, vključno s pošto, policijskim sedežem in vojašnico, današnjim garnizonom Adema Jasharija na cesti proti Kosovu Polju. V Prištini je izbruhnilo obsežno nasilje. Srbske in jugoslovanske sile so obstreljevale več okrožij in skupaj s paravojaškimi enotami izvajale obsežne izgone etničnih Albancev, ki jih je spremljalo obsežno plenjenje in uničevanje albanske lastnine. Mnogi od izgnanih so bili napoteni na vlake, ki so bili očitno pripeljani na glavno postajo v Prištini z izrecnim namenom deportacije na mejo Republike Makedonije, kjer so bili prisiljeni v izgnanstvo.<ref name="bbc_1999">{{cite news |publisher=British Broadcasting Corporation (BBC) |title=Kosovo Albanians 'driven into history' |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/310092.stm |access-date=1 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210327041339/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/310092.stm |archive-date=27 March 2021 |date=1 April 1999 |url-status=live}}</ref> Večinsko albansko prebivalstvo je v velikem številu pobegnilo iz Prištine, da bi ubežalo srbski politiki in paravojaškim enotam. Prve enote Nata, ki so v mesto vstopile v začetku junija 1999, so bile norveške specialne enote iz FSK Forsvarets Spesialkommando in vojaki britanske posebne letalske službe 22 S.A.S,<ref>{{cite web |publisher=Norli |title=Krigere og diplomater |url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651 |access-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base |archive-date=7 March 2016 |url-status=dead}}</ref> čeprav so na diplomatsko zadrego Nata na letališče najprej prispele ruske enote. Stanovanja so bila nezakonito zasedena, romska naselja za mestnim parkom pa so bila požgana. Med vojno je NATO napadel več strateških ciljev v Prištini, vendar se zdi, da je bila resna fizična škoda večinoma omejena na nekaj specifičnih sosesk, ki so jih obstreljevale jugoslovanske varnostne sile. Ob koncu vojne so Srbi postali žrtve nasilja, ki so ga zagrešili albanski skrajneži skrajneži s Kosova. Srbe so večkrat ubile množice skrajnežev s Kosova, ker so v javnosti govorili srbsko ali so se predstavili kot Srbi.<ref>{{cite web |last=Bird |first=Chris |work=[[The Guardian]] |title=Serbs shot in mob attack |url=https://www.theguardian.com/world/1999/nov/30/balkans |access-date=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200913052459/https://www.theguardian.com/world/1999/nov/30/balkans |archive-date=13 September 2020 |date=30 November 1999 |url-status=live}}</ref> Nasilje je doseglo vrhunec leta 2004, ko so se skrajneži s Kosova selili iz bloka v blok ter napadali in ropali domove preostalih Srbov. Večina od 45.000 srbskih prebivalcev mesta je pobegnila s Kosova in danes jih je v mestu le še nekaj deset.<ref name="euronews.net">{{cite web |publisher=Euronews |title=Serbs in Kosovo vote in Gracanica and Mitrovica |url=http://www.euronews.com/2008/02/03/serbs-in-kosovo-vote-in-gracanica-and-mitrovica/ |access-date=4 July 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200808221934/https://www.euronews.com/2008/02/03/serbs-in-kosovo-vote-in-gracanica-and-mitrovica |archive-date=8 August 2020 |url-status=dead}}</ref> === 21. stoletje === Novi terminal mednarodnega letališča Priština je bil odprt oktobra 2013 in je bil zgrajen kot odgovor na naraščajoče povpraševanje po letalskih prevozih na Kosovu.] Novembra istega leta je bila dokončana avtocesta R7 kot del avtoceste Albanija-Kosovo (A1 v Albaniji), ki povezuje Prištino in albansko mesto [[Drač]] na albanski obali Jadranskega morja.<ref>{{cite web |publisher=Road Traffic Technology |title=Albania{{spaced ndash}}Kosovo Highway Project |url=https://www.roadtraffic-technology.com/projects/albaniakosovohighway/ |access-date=18 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127165303/https://www.roadtraffic-technology.com/projects/albaniakosovohighway/ |archive-date=27 January 2021 |url-status=live}}</ref> Drug obsežen razvoj za mesto je bila dokončanje avtoceste R6 leta 2019, ki povezuje Prištino s Skopjem, glavnim mestom Severne Makedonije.<ref>{{cite web |last=Begisholli |first=Blerta |work=Balkan Insight |title=Kosovo{{spaced ndash}}North Macedonia Highway Opened With Fanfare |url=https://balkaninsight.com/2019/05/29/north-macedonia-kosovo-highway-opened-with-fanfare/ |access-date=18 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102141733/https://balkaninsight.com/2019/05/29/north-macedonia-kosovo-highway-opened-with-fanfare/ |archive-date=2 November 2021 |date=29 May 2019 |url-status=live}}</ref> == Geografija == Priština leži na aluvialni ravnini v regijah Llap in Kosovo čez hribovje Golak v osrednjem in vzhodnem Kosovu. Vodna telesa v občini Priština so jezera Badovc in Batlava ter reke Llapi, Prištevka in Veluša. Park Germia leži vzhodno od Prištine in se razteza severno od vasi Llukar in Kolovica, južno pa pri Badovcu. Priština je eno od urbanih območij z največjim pomanjkanjem vode na Kosovu.<ref name="balkaninsight">{{cite web |publisher=Balkan Insight |title=Winter Drought Threatens Kosovo Capital's Water |date=21 February 2014 |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/kosovo-capital-faces-harsh-water-reductions |access-date=2 March 2014}}</ref> Njeno prebivalstvo se mora zaradi pomanjkanja dežja in sneženja vsakodnevno spopadati z omejitvami vode, zaradi česar je oskrba z vodo v Prištini v groznem stanju. Oskrba z vodo prihaja iz dveh glavnih rezervoarjev, jezera Batlava in jezera Badovc. Vendar pa obstaja veliko težav z oskrbo z vodo iz teh dveh rezervoarjev, ki oskrbujeta 92 % prebivalstva Prištine. Zato so oblasti okrepile svoja prizadevanja za rešitev razmer in zagotovitev, da se takšne krize ne bodo ponovile v mestu.<ref>{{cite web|last=Zogjani|first=Nektar|title=Uji Për Prishtinën Në Dorë Të Zotit|url=http://www.gazetajnk.com/?cid=1,1018,7309|publisher=Gazeta Jeta në Kosovë|access-date=2 March 2014|date=2014-01-08|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924020933/http://www.gazetajnk.com/?cid=1,1018,7309|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === Po Köppnovi podnebni klasifikaciji Priština spada na obrobje oceanskega podnebnega območja (''Cfb'') s povprečno letno temperaturo 10,6 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Pristina |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prishtina/prishtina-912068/ |access-date=2 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211002154459/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/prishtina/prishtina-912068/ |archive-date=2 October 2021 |url-status=live}}</ref> Najtoplejši mesec v Prištini je avgust s povprečno temperaturo, ki se dvigne na 21,8 °C , najhladnejši mesec pa je januar s povprečno temperaturo, ki pade na -0,6 °C. Priština ima zmerno podnebje s povprečno 2909,69 sončnimi urami letno. Julij je najbolj sončen mesec v letu s povprečno približno 11,5 sončnimi urami na dan, medtem ko je januarja povprečno število sončnih ur manj kot 4,5 ure na dan. == Gospodarstvo == Priština je srce gospodarstva Kosova in je ključnega pomena za stabilnost države. Terciarni sektor je najpomembnejši za gospodarstvo mesta in zaposluje več kot 75 % delovne sile Prištine. 20 % delovno aktivnega prebivalstva predstavlja sekundarni sektor, sledi pa primarni sektor z le 5 %.<ref name="Economy">{{cite web |title=Bizneset dhe rrethina e biznesit |url=https://kk-arkiva.rks-gov.net/prishtina/Municipality/Departments/Ekonomi-dhe-Zhvillim-Lokal/Ekonomia.aspx |website=kk-arkiva.rks-gov.net |language=sq |accessdate=2025-05-05 |archive-date=2019-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190107072235/https://kk-arkiva.rks-gov.net/prishtina/Municipality/Departments/Ekonomi-dhe-Zhvillim-Lokal/Ekonomia.aspx |url-status=dead }}</ref> Priština je glavna turistična destinacija na Kosovu in glavna zračna vrata v državo. Znana je kot univerzitetno središče študentov iz sosednjih držav, kot so Albanija, Severna Makedonija, Črna gora in Srbija. Leta 2012 je turizem v Prištini privabil približno 100.000 tujih obiskovalcev. kar predstavlja 74,2 %. Večina tujih turistov prihaja iz Albanije, Turčije, Nemčije, Združenih držav Amerike, Slovenije, Črne gore in Severne Makedonije, število obiskovalcev od drugod pa vsako leto narašča.<ref>{{cite web | title=Kosovo Agency of Statistics, 'Statistikat e hotelierisë TM3 2013' | page=13 | url=http://esk.rks-gov.net/dmdocuments/Staistikat%20e%20Hotelerise%20TM3-2013.pdf | year=2013 | publisher=Kosovo Agency of Statistics | access-date=2014-03-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140302190730/http://esk.rks-gov.net/dmdocuments/Staistikat%20e%20Hotelerise%20TM3-2013.pdf | archive-date=2014-03-02 | url-status=dead }}</ref> Mesto ima veliko število luksuznih hotelov, sodobnih restavracij, barov, pubov in zelo velikih nočnih klubov. Kavarne so reprezentativna ikona Prištine in jih je mogoče najti skoraj povsod. Največja hotela v mestu sta Swiss Diamond in Grand Hotel Prishtina, ki se nahajata v središču mesta. Drugi večji hoteli v Prištini vključujejo hotel Emerald, hotel Sirius in hotel Garden. Med najbolj obiskane znamenitosti v bližini mesta spadata jezero Batlava in Marmorna jama, ki sta tudi med najbolj obiskanimi kraji v državi. Priština je med drugo svetovno vojno igrala zelo pomembno vlogo, saj je bila zatočišče za Jude, katerih pokopališča je zdaj mogoče obiskati. Približno 22 km od Prištine v smeri Gnjilana se nahaja tudi medvedje zatočišče, ki je turistična destinacija za domače in tuje turiste. <gallery> File:Prishtina the capital city of Kosova.jpg|Pogled na Prištino z juga File:Prishtina nga Katedrala 1.jpg|Priština je dom največjih podjetij na Kosovu File:Bear Sanctuary Prishtina Bear 3 (OSCAL19 trip).jpg|Eno od medvedjih zatočišč Prištine </gallery> == Kultura == V Prištini so največje kulturne ustanove v državi, kot so Narodno gledališče Kosova, Narodni muzej arheologije, etnografije in naravoslovja, Narodna umetniška galerija in Etnološki muzej. [[Narodna knjižnica Kosova]] ima več kot 1,8 milijona knjig, periodičnih publikacij, zemljevidov, atlasov, mikrofilmov in drugega knjižničnega gradiva. V Prištini je veliko tujih kulturnih ustanov, vključno z Albanskim albanološkim inštitutom, francosko Alliance Française, Britanskim svetom[91] ter nemškim Goethe-Institutom in fundacijo Friedrich Ebert. V Prištini je bila ustanovljena tudi informacijska pisarna Sveta Evrope. Od 426 zaščitenih zgodovinskih spomenikov na Kosovu jih je 21 v Prištini.<ref name=KSI.9>{{cite web|title=Një e ardhme për të kaluarën e Pishtinës|url=http://www.esiweb.org/pdf/esi_future_of_pristina%20booklet_albanian.pdf|publisher=Kosova Stability Initiative, European Stability Initiative|access-date=23 February 2014|page=9|language=sq}}</ref> Veliko teh spomenikov izvira iz bizantinskega in osmanskega obdobja. Od leta 1945 so jugoslovanske oblasti začele graditi moderno Prištino z idejo »uničiti staro, zgraditi novo«. Ta modernizacija je privedla do velikih sprememb v strukturi stavb, njihovi funkciji in okolici.<ref name="coe.3">{{cite web |title=CONSERVATION BASIS FOR THE "HISTORIC CENTRE" OF PRISHTINË |url= http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/kosovo/publications/20130129-PristinaCS.pdf |page=3 |language=en, sq, sr |date=December 2012}}</ref> Vendar pa so se ohranile številne vrste spomenikov, vključno s štirimi mošejami, obnovljeno pravoslavno cerkvijo, osmansko kopeljo, javnim vodnjakom, stolpom z uro, več tradicionalnimi hišami ter stavbami z evropsko arhitekturo, kot je Muzej Kosova. Ti simbolizirajo zgodovinski in kulturni značaj Prištine, kot se je razvijala skozi stoletja v duhu osvajalskih imperijev (rimskega, bizantinskega, osmanskega in avstro-ogrskega). Knjižnica Hivzi Sylejmani je bila ustanovljena leta 1945 in je ena največjih knjižnic glede na število knjig v svojem inventarju, ki znaša skoraj 100.000. Vse te knjige so na voljo registriranim bralcem knjižnice. Mbretëresha e Dardanisë (Kraljica Dardanije) ali Hyjnesha ne Fron (Boginja na prestolu) je artefakt, ki so ga našli med izkopavanji leta 1955 na območju Ulpiane,<ref>{{cite book|title=The Roman army as a community|first1=Adrian Keith|last1=Goldsworthy|first2=Ian|last2=Haynes|first3=Colin E. P.|last3=Adams|isbn=1887829342|year=1997|publisher= Journal of Roman Archaeology|page=100}} Retrieved 2 March 2014.</ref> predmestja Prištine. Izvira iz obdobja 3500 pr. n. št. v neolitiku in je narejen iz gline. V Prištini sta tudi ''Hamami i Qytetit'' (Mestno kopališče) in hiša Emina Gjike, ki je bila preurejena v Etnografski muzej. Priština ima tudi svoj občinski arhiv, ki je bil ustanovljen v 1950-ih in hrani vse dokumente mesta, občine in regije. <gallery> File:Hyjnesha ne fron.JPG|Boginja na prestolu je eden najdragocenejših arheoloških artefaktov v državi in ​​je bila sprejeta kot simbol Prištine File:Muzeu i Kosovës.JPG|230px|Kosovski muzej je najstarejša ustanova kulturne dediščine na Kosovu Clock Tower-Sahat Kulla.JPG|Ura je služila kot sredstvo obveščanja mesta, da bi ljudje vedeli, kdaj moliti, in da trgovci zapirajo svoje trgovine Ethnographic_Museum_in_Prishtina.jpg|Etnološki muzej </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Zunanje pove4zave == {{commons category|Pristina}} * [https://prishtinaonline.com Municipality of Pristina]{{spaced ndash}}Official Website * {{cite EB1911|wstitle=Prishtina |volume=22|page=361 |short=x}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Priština| ]] agdg3az5tdm4wqqm6lcit47zfmo7ym1 0 51152 6660530 6513323 2026-04-16T21:06:55Z Alebarasi 50192 +1 6660530 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Norvežani|norveških]] [[skladatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Norvežanov|Norveška|norveških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ivar Antonsen]] * [[Kim André Arnesen]] == B == *[[Hjalmar Borgstrøm]] == C == *[[Carsten Carlsen]] == D == * [[Isaj Aleksandrovič Dobroven|Isaj Dobroven]] == G == * ([[Jan Garbarek]]) *[[Ola Gjeilo]] * [[Edvard Grieg]] * [[Agathe Backer Grøndahl]] * [[Olaus Andreas Grøndahl]] * [[Eivind Groven]] * [[Sigmund Groven]] * [[Rolf Arvind Gupta]] * [[Tord Gustavsen]] == H == * [[Johan Halvorsen]] *[[Anders Heyerdahl]] (1832–1918) == J == * [[Sigurd Jansen]] == K == * [[Kjell Karlsen]] (1931-2020) *[[Halfdan Kjerulf]] /Halvdan Kjerulf *[[Iver Kleive]] * [[Carsten Klouman]] == L == * [[Thorvald Lammers]] * [[Herman Severin Løvenskiold]] * [[Rolf Løvland]] == M == * [[Andreas Munch]] == N == * [[Arne Nordheim]] * [[Rikard Nordraak]] * [[Knut Nystedt]] == O == * [[Carl Gustav Sparre Olsen]] * [[Ole Olsen (glasbenik)|Ole Olsen]] == R == * [[Alexander Rybak]] == S == * [[Harald Sæverud]] (1897-1992) *[[Gerhard Schjelderup]] * [[Christian Sinding]] * [[Johan Svendsen]] == T == *[[Thomas Tellefsen]] *[[Geirr Tveitt]] == W == * [[Rolf Wallin]] {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} [[Kategorija:Seznami Norvežanov|Skladatelji]] [[Kategorija:Norveški skladatelji|*]] gy4ogkm84ep1huf0qw8uv1ppc5epvxz 0 51154 6660527 6487633 2026-04-16T21:02:00Z Alebarasi 50192 /* C */ 6660527 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Norvežani|norveških]] [[pevec|pevcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Norvežanov|Norveška|norveških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Atle Antonsen]] - Attila *[[Astrid S]] (''Astrid'' ''Smeplass'') == B == *[[Mari Boine]] *[[Berit Boman]] *[[Nora Brockstedt]] * [[Ane Brun]] == C == *[[Lalla Carlsen]] *[[Fredrik Conradi]] *[[Mira Craig]] == D == * [[Jan Werner Danielsen]] *Dead ([[Pelle Ohlin]]) *[[Ingvild Deila]] == E == * [[Sidsel Endresen]] *[[Carl Espen]] *[[Euronymous]] (''Oystein Aarseth'') (kitarist) == F == * [[Terje Formoe]] * [[Magne Furuholmen]] == G == * [[Gaahl]] (''Kristian Eivind Espedal'') *[[Anja Garbarek]] *[[Johan Golden]] *[[Stephan Groth]] * [[Christine Guldbrandsen]] == H == * [[Morten Harket]] * [[Trygve Henrik Hoff]] == K == *[[Finn Kalvik]] *[[Webe Karlsen]] *[[Ese Marija Kleveland]] (švedsko-norveška) *[[Karin Krog]] (1937) * [[Sissel Kyrkjebø]] == L == * [[Gabrielle Leithaug]] * [[Sondre Lerche]] * [[Espen Lind]] * [[Lars Lønning]] * [[Anni-Frid Lyngstad]] (norveško-švedska) == M == * [[Maria Mena]] * [[Maria Haukaas Mittet]] * [[Kjetil Mørland]] * [[Marius Müller (glasbenik)|Marius Müller]] == N == * [[Kurt Nilsen]] * [[Rolf Just Nilsen]] * [[Noora Noor]] *[[Tona Norum]] == O == *[[Pelle Ohlin]] - Dead (švedsko-norveški) *[[Janove Ottesen]] == R == * [[Kari Rueslåtten]] * [[Alexander Rybak]] * [[Inger Lise Rypdal]] == S == * [[Guri Schanke]] *[[Kristopher Schau]] * [[Gro Anita Schønn]] * [[Skaar (pevka)|Skaar]] * [[Didrik Solli-Tangen]] *[[Dag Spantell]] * [[Knut Anders Sørum]] * [[Ketil Stokkan]] == T == * [[Jahn Teigen]] * [[Roger Tiegs]] - ''Infernus'' == V == * [[Paul Værlien]] * [[Zlatko Vuletic|Zlatko '''Andrej''' Vuletic]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} [[Kategorija:Seznami Norvežanov|Pevci]] [[Kategorija:Norveški pevci|*]] q580yvnu7292040aqtdt3m7fjey3tlc 0 51155 6660528 6542628 2026-04-16T21:02:37Z Alebarasi 50192 /* C */ 6660528 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Norvežani|norveških]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Norvežanov|Norveška|norveških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Hauk Aabel]] *[[Atle Antonsen]] *[[Lars Arentz-Hansen]] *[[Gisken Armand]] * *[[Trond Fausa Aurvåg]] == B == *[[Håvard Bakke]] *[[Sølje Bergman]] *[[Liv Bernhoft Osa]] *[[Torstein Bjørklund]] == C == * [[Mathias Calmeyer]] *[[Lalla Carlsen]] *[[Emilie Stoesen Christensen]] *[[Per Christensen]] *[[Anders Baasmo Christiansen]] * *[[Kåre Conradi]] * == D == *[[Ane Dahl Torp]] *[[Ingvild Deila]] == E == * [[Harald Eia]] * [[Per Christian Ellefsen]] *[[André Eriksen]] == F == * [[Kristian Fr. Figenschow jr.]] *[[Per Frisch]] *[[Charlotte Frogner]] == H == *[[Torbjörn Harr]] *[[Kyrre Hellum]] *[[Aksel Hennie]] * [[Kristofer Hivju]] * [[Stig Henrik Hoff]] *[[Ellen Horn]] == J == * [[Anne Marit Jacobsen]] *[[Ine F. Jansen]] * [[Dina Jewel]] *[[Kristoffer Joner]] == K == *[[Nils Jørgen Kaalstad]] *[[Thoralf Klouman]] *[[Georg Herman Krohn]] == L == *[[Jørgen Langhelle]] *[[Birgitte Larsen]] *[[Arnhild Litleré]] *[[Synnøve Macody Lund]] == M == *[[Vidar Magnussen]] *[[Natassia Malthe]] *[[Henriette Marø]] * [[Henrik Mestad]] == N == * [[Petter Næss]] *[[Arne Lindtner Næss]] *[[Lachlan Nieboer]] * [[Rolf Just Nilsen]] *[[Trond Nilssen]] *[[Sven Nordin]] * == O == *[[Jon Øigarden]] *[[Jørn Ording]] *[[Sverre Anker Ousdal]] == P == * [[Mads Sjøgård Pettersen]] == R == *[[Henrik Rafaelsen]] *[[Renate Reinsve]] *[[Alexander Rybak]] *[[Inger Lise Rypdal]] == S == *[[Oda Schjøll]] *[[Trond Espen Seim]] *[[Linn Skåber]] *[[Robert Skjærstad]] *[[Kristin Skogheim]] *[[Pernille Sørensen]] *[[Henriette Steenstrup]] *[[Marit Synnøve Berg]] == U == * [[Liv Ullmann]] == V == * [[Oddrun Valestrand]] == W == *[[Frode Winther]] *[[Ida Holten Worsøe]] * == Z == * Radovan Zupan ? {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Norvežanov|Igralci]] [[Kategorija:Norveški igralci|*]] nk261n7oywylfzp3p063xlnnsamewhs 0 59451 6660576 6659343 2026-04-17T00:06:14Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Dr. Danilo Švara|children=4}} '''Dr. Danilo Švara''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[dirigent]], * [[2. april]] [[1902]], [[Ricmanje]] pri [[Trst]]u, † [[25. april]] [[1981]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodil se je očetu gostilničarju Antonu in materi Frančiški (roj. Gulič). Osnovno šolo je obiskoval v letih 1908–12 v rojstnem kraju. Gimnazijo je obiskoval v [[Pazin]]u, kjer je bil njegov profesor tudi [[Saša Šantel]], v [[Kranj]]u in v [[Gorica|Gorici]]. Med letoma 1917–20 se je šolal v Ljubljani (klavir in teoretiske glasbene predmete). Nato je v letih 1920–22 na zahtevo staršev študiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na [[Dunaj]]u. Ob tem je privatno študiral klavir pri Antonu Trostu. V letih 1922–25 je nadaljeval študij na fakulteti za državoznanstvo v Frankfurtu ob Majni, kjer je pri 23 letih tudi doktoriral iz državnih političnih ved. Privatno je tu študiral dirigiranje pri prof. Herm. Scherchen, klavir (prof. Fritz Malata) ter harmonijo in kontrapunkt (Herm. Caesar). Jeseni 1925 je prišel v Ljubljano, kjer je bil med letoma 1925–27 dirigent in korepetitor v Operi. V letih 1927–30 je v Frankfurtu na Dr. Hoch’s Conservatorium nadaljeval študiij kompozicije (prof. Bernh. Szekles), koncertno (Herm. von Schmeidel) in operno dirigiranje (L. Rottenberg) ter operno režijo (H. Wallenstein). Bil je direktor [[Ljubljanska opera|ljubljanske Opere]], profesor na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] in predsednik Zveze skladateljev Jugoslavije === Družina === Njegov sin je [[dirigent]] [[Igor Švara]], hči [[Danila Švara]] je bila solistka ljubljanskega [[balet]]a. == Delo == Med Švarova pomembnejša dela štejemo [[opera|opere]] (med katerimi sta najbolj znani ''[[Veronika Deseniška (opera)|Veronika Deseniška]]'' in ''[[Slovo od mladosti (opera)|Slovo od mladosti]]'') in [[simfonični orkester|simfonično]] glasbo. Danilo Švara je priredil tudi veliko število [[slovenske ljudske pesmi|slovenskih ljudskih pesmi]] in pisal tudi [[filmska glasba|filmsko glasbo]]. === Opere === * [[Kleopatra (opera)|Kleopatra]] (1940) * [[Veronika Deseniška (opera)|Veronika Deseniška]] (1946) * [[Slovo od mladosti (opera)|Slovo od mladosti]] (Prešeren) (1954) *[[Ocean (opera)|Ocean]] (1969) * Štirje junaki (1974) === Simfonije === * [[Simfonija št. 1 (Švara)|Simfonija št. 1]] * [[Simfonija št. 2 (Švara)|Simfonija št. 2]] * [[Simfonija št. 3 (Švara)|Simfonija št. 3]] * [[Simfonija št. 4 (Švara)|Simfonija št. 4]] === Baleti === * [[Nina (balet)|Nina]] == Viri == {{refsez}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih skladateljev]] {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Predsedniki društva slovenskih skladateljev}} {{Normativna kontrola}} {{Composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Švara, Danilo}} [[Kategorija:Danilo Švara| ]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] rpdco6m8880pqgllzabk94k31zjzb4p 0 59535 6660759 6659392 2026-04-17T11:05:11Z ~2026-13659-49 255600 6660759 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Katja Feguš]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *Domen Jančič *[[Danilo Jakovčič]] *[[Mirko Japelj]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] 5yk4nit74al1cx0dgquxipv3umdzfv5 6660766 6660759 2026-04-17T11:22:47Z ~2026-13659-49 255600 6660766 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *Domen Jančič *[[Danilo Jakovčič]] *[[Mirko Japelj]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] bwd7f7yqwwqe8s4enu9xxpkb506k01o 0 64929 6660398 6606087 2026-04-16T15:56:41Z ~2026-23503-11 258352 6660398 wikitext text/x-wiki {{zapomen|naselje v Občini Kostel|Stružnica, Kostel}} [[Slika:HwacheonCentreLathe_460x1000.jpg|sličica|Klasična [[univerzalna stružnica]]]] '''Suženj''' ([[Nemščina|nemško]]: suženj, [[Angleščina|angleško]]: suženj) je najučinkovitejši pripomoček, ki se ga uporablja pri [[struženje|delu]]. Stružnice se še danes veliko uporabljajo v strojništvu in lesarstvu, tako da skoraj ni [[delavnica|delavnice]] brez tega obdelovalnega stroja. Glavni deli stružnice so: [[Slika:WomanFactory1940s.jpg|sličica|Delo na klasični stružnici 1940]] * postelja * [[vretenjak]] * podajalni menjalnik * sani s suporti * konjiček * lineta * jagodiček * marelice v prahu (za bolje vrtenje vretenjaka)[[Slika:Conventional-lathe.jpg|alt=File:Conventional-lathe.jpg|sličica|Namizna stružnica]] [[Slika:Cnc_lathe.png|sličica|Sodobna CNC stružnica]] Glede na glavne dele in njihovo razmestitev razlikujemo predvsem naslednje osnovne vrste stružnic: * [[univerzalna stružnica]] * [[čelna stružnica]] * [[karuselna stružnica]] * [[revolverska stružnica]] * namizna stružnica Iz navedenih oblik pa so se razvile se različne posebne stružnice, kot na primer: * [[kopirna in podstružilna stružnica]] * [[avtomatska stružnica]] * [[numerično krmiljena stružnica]] (ali krajše [[CNC]] stružnica) {{tech-stub}} [[Kategorija:Stružnice| ]] [[Kategorija:Obdelava z odrezavanjem]] [[Kategorija:Vrtilne naprave]] [[Kategorija:Strojna orodja]] {{normativna kontrola}} dms8t5zzwpwkshvh8lyzhcikxjisa5f 0 65622 6660342 6337541 2026-04-16T14:13:54Z ~2026-12727-63 255379 popravek tipkarske napake 6660342 wikitext text/x-wiki [[Slika:MischiefManager yonkoma.png|280px|sličica|desno]] '''Manga''' je [[japonščina|japonska]] beseda, ki pomeni [[strip]]. Kot tudi besedo [[anime]], smo jo v Amerikah in [[Evropa|Evropi]] prevzeli kot termin, ki označuje zgolj na [[Japonska|japonskem]] nastale [[strip]]e. Medtem ko je branje mang na Slovenskem še vedno [[subkultura]] in drag hobi, so na [[Japonska|japonskem]] čtivo, po katerem posega tako rekoč vsak in zajemajo vse žanre, ki se v tisku lahko pojavijo. Od [[Dramsko delo|drame]], [[komedija|komedije]], [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], do navodil o kuhanju ali [[pornografija|pornografije]]. [[Slika:Japan Bookstore.jpg|250px|thumb|desno|alt=Police z mangami, v japonski knjigarni]] Po navadi se delijo glede na ciljno občinstvo (dečki, deklice, študenti, študentke, moški, ženske ...) in izhajajo v tedenskih, dvotedenskih ali mesečnih zbornikih namenjenih tem ciljnim skupinam. Na poti v šolo ali službo prebrani zborniki polnijo smetnjake japonskih [[Železniška postaja|železniških postaj]] in [[Podzemna železnica|metroja]], uspešni naslovi pa kasneje izhajajo tudi v zvezkih, kakršni se nato prodajajo tudi v tujini. Tudi sistem zbornikov se je že preselil na zahod. Njihova priljubljenost na zahodu sicer raste s priljubljenostjo [[anime]]jev, katerim vedno pogosteje služijo kot predloga. Obstaja tudi v [[slovenščina|slovenščino]] prevedena manga ''Princess Ai''. == Zunanje povezave == === Slovenske strani === * [http://www.manga.si/ Manga.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210127234711/https://manga.si/ |date=2021-01-27 }} * [http://www.animeslovenija.si/ AnimeSlovenija] * [http://www.slocartoon.net/ SloCartoon.net] * [http://www.sloanime.org SloAnime.org] === Tuje strani === * [http://www.animenewsnetwork.com/ Anime News Network] {{normativna kontrola}} {{art-stub}} [[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Fikcija]] [[Kategorija:Manga|*]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] 8c7k250nje6qgpxgixc4agixerhezyg 0 70505 6660286 6635543 2026-04-16T12:53:09Z ~2026-90770-6 254477 /* D */ 6660286 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Kliment Bojadžijev]] == C == *[[Angel Canev]] *[[Ivan Cončev]] == D == * [[Radko Dimitrijev|Radko Dimitriev]] * [[Dobri Džurov]] == F == * [[Ivan Fičev]] == G == * [[Kimon Georgiev]] Stojanov * [[Dimitr Gešov|Dimităr Gešov]] (Dimitri Ivanov Gešov) == J == * [[Stefan Janev]] == K == * [[Petar Dimitrov Karov]] * [[Vladimir Antonov Ketskaro]] * [[Ivan Atanasov Kinov]] * [[Ivan Nedialkov Kojev]] * [[Atanasov Kolev]] * [[Konstantin Kotcev]] * [[Georgi Kovačev]] * [[Hristo Kozarov]] *[[Ferdinand Kozovski]] * [[Asen Krajev]] * [[Asen Krasnovski]] == L == * [[Hristo Lukov]] == M == * [[lvan Marinov]] * [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1897–1982) == N == * [[Asen Nikolov Nikolov]] == P == *[[Galimir Pehlivanov]] *[[Aleksandăr Protogerov]] == R == * [[Rumen Radev]] == S == * [[Mihajlo Savov]] == T == *[[Georgi Todorov]] *[[Ivan Todorov]]-Gorunia *[[Stefano Tošev]] == V == * [[Damjan Velčev]] == Z == * [[Penčo Zlatev]] == Ž == * [[Konstantin Žostov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Bolgarov|Generali]] [[Kategorija:Bolgarski generali|*]] qn5jytgwplx6hi9eyt9qo2xeyrlvxht 0 71515 6660531 6513322 2026-04-16T21:07:22Z Alebarasi 50192 +1 6660531 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Norvežani|norveških]] [[pianist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Norvežanov|Norveška|norveških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Leif Ove Andsnes]] * [[Ivar Antonsen]] * [[Håkon Austbø]] == B == * [[Ketil Bjørnstad]] == C == * [[Carsten Carlsen]] == D == * [[Isaj Aleksandrovič Dobroven|Isaj Dobroven]] == F == * [[Magne Furuholmen]] == G == * [[Håvard Gimse]] * [[Ola Gjeilo]] * [[Edvard Grieg]] * [[Agathe Backer Grøndahl]] * [[Tord Gustavsen]] == H == * [[Jostein Hasselgård]] == J == * [[Sigurd Jansen]] == K == * [[Kjell Karlsen]] (1931-2020) * [[Iver Kleive]] (organist/orglavec) *[[Carsten Klouman]] == L == * [[Morten Gunnar Larsen]] * [[Robert Levin (norveški pianist)|Robert Levin]] == M == * [[Egil Monn-Iversen]] == R == * [[Alexander Rybak]] == S == *[[Mon Schjelderup]] *[[Sigurd Slåttebrekk]] * [[Natalia Strelchenko]] == T == *[[Thomas Tellefsen]] *[[Geirr Tveitt]] {{seznami narodov po poklicu|pianistov}} [[Kategorija:Seznami Norvežanov|Pianisti]] [[Kategorija:Norveški pianisti|*]] pn4hiakp5czb03qgj1r31wsr2obyum4 0 73013 6660361 6330085 2026-04-16T14:55:19Z ~2026-90770-6 254477 6660361 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Petăr Beron]] == D == *[[Peter Deunov]] (Petăr Dănov; "Beinsa Duono") (1864-1944) *[[Petăr Džidrov]]? == F == * [[Georgi Fotev]] (sociolog) == G == *[[Dimitri Ginev]] (1956-2021) *[[Ivan Gjuzelev]] == K == *[[Ivan Krastev]] (politolog) *[[Julia Kristeva]] (bolgarsko-francoska) *[[Krastjo Krstev]] (1866-1919) == L == *[[Aleksandar Lilov|Aleksandˇar Lilov]] == M == *[[Stojan Mihajlovski]] == P == *[[Isak Pasi]] *[[Todor Pavlov]] *[[Georgi Petkov]]? *[[Emanuil Popdimitrov|Emanuil (Zahariev) Popdimitrov]] - Popzahariev (1885–1943) == R == * [[Yvanka B. Raynova]] (Ivanka Rajnova) == T == *[[Tzvetan Todorov]] ([[Cvetan Todorov]]) (bolgarsko-francoski) *[[Maria Todorova]] *[[Ceko Torbov]] (1899 - 1987) *[[Ina Trantcheva|Ina Trˇantcheva]] {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Filozofi]] [[Kategorija.Bolgarski filozofi|*]] 3tt5wgo16u7z9q8hdcg9gtfihr9ib0n 0 73564 6660671 6653678 2026-04-17T08:22:48Z ~2026-13659-49 255600 /* D */ 6660671 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] afz49psjt9slfn0u0amasobe8a0mbtx 0 73662 6660604 6654595 2026-04-17T02:30:06Z ~2026-13659-49 255600 /* Z */ 6660604 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc]] *[[Gizela Bravničar]] (r. [[Pavšič]]) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. [[Pollak]]) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot|Marjeta (Feguš) Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * Marija [[Grafenauer]] (por. [[Vogelnik]]) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Silva Japelj]] (por. [[Adamović|Adamovič]]) *[[Lukas Jekaneder]] *[[Zmago Jelinčič]]? *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- [[Rošker]]) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. ''Čepelnik'') * [[Lidija Lipovž]] (por. [[Sotlar]]) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. [[Karić]]) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-[[Paulin (priimek)|Paulin]]) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. [[Sever (priimek)|Sever]]) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] ([[Feguš]]; r. [[Žnidaršič]]) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. [[Ferlinc]]) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. [[Klančar]]) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. [[Gabrijelčič]]) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * Karla Železnik * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 06jkur3elknf8diu52f3usmz3ms6ylr 6660740 6660604 2026-04-17T10:39:22Z ~2026-13659-49 255600 /* F */ 6660740 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc]] *[[Gizela Bravničar]] (r. [[Pavšič]]) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. [[Pollak]]) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * Marija [[Grafenauer]] (por. [[Vogelnik]]) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Silva Japelj]] (por. [[Adamović|Adamovič]]) *[[Lukas Jekaneder]] *[[Zmago Jelinčič]]? *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- [[Rošker]]) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. ''Čepelnik'') * [[Lidija Lipovž]] (por. [[Sotlar]]) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. [[Karić]]) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-[[Paulin (priimek)|Paulin]]) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. [[Sever (priimek)|Sever]]) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] ([[Feguš]]; r. [[Žnidaršič]]) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. [[Ferlinc]]) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. [[Klančar]]) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. [[Gabrijelčič]]) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * Karla Železnik * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] i0bxwlrt5qnmw43ggz8asue6utu3j9p 0 79555 6660612 5926284 2026-04-17T05:00:44Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka 20061001_-_Mitad_del_Mundo_(busto_de_Antonio_de_Ulloa).jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:Commons:Deletion requests/File:20061001 - Mitad del Mundo (busto de Antonio de Ulloa).jpg|]]. Odstranjevanje. 6660612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |nationality = [[Španci|Španec]] |known_for = opis [[platina|platine]], prvi španski guverner [[Louisiana|Louisiane]], poročila o naravi in družbi [[Južna Amerika|Južne Amerike]] |occupation = <!-- WD --> |}} '''Don Antonio de Ulloa y Garcia de La Torre''', [[Kraljeva družba|FRS]], [[Španci|španski]] [[admiral]], [[raziskovalec]], [[astronom]], [[akademik]] in [[politik]], * [[12. januar]] [[1716]], [[Sevilla]], [[Španija]], † [[5. julij]] [[1795]], Isla de Leon, [[Cádiz (provinca)|Cádiz]], Španija. De Ulloa, potomec ugledne španske družine, je najbolj znan po svojih raziskavah v Južni Ameriki in kot prvi španski [[Seznam guvernerjev Louisiane|guverner Louisiane]]. == Raziskovalna odprava v Peru == Leta 1733 se je pridružil španski mornarici. Dve leti kasneje je njega in še enega mladega Španca, [[Jorge Juan y Santacilia|Jorgeja Juana]], kralj poslal kot člana francoske geodetske odprave v organizaciji [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] v [[Peru]]. V ta namen sta bila oba povišana v čin [[poročnik]]a. V [[Quito]] so prispeli leta 1736 in pričeli z raziskavami. Tam je njuno pozornost med drugim pritegnila srebrnkasta kovina, ki so jo iskalci [[zlato|zlata]] pogosto našli med presejanjem proda. Ulloa je natančno opisal lastnosti snovi, ki so jo iskalci imenovali ''[[platina]]'' (dobesedno »majhno [[srebro]]«). Raziskave so otežili negostoljubno okolje, spori z lokalnimi oblastmi in nenazadnje tudi t. i. [[vojna Jenkinsovega ušesa]], ki je leta 1739 izbruhnila med Španijo in [[Anglija|Anglijo]]. Kot izkušena mornariška poveljnika sta sodelovala v obrambi Peruja in si prislužila povišanje v čin [[Kapitan bojne ladje|kapitana]]. Leta 1744 sta prekinila z vojaškimi aktivnostmi da bi končala raziskave in se nato odpravila nazaj proti Španiji. Zaradi varnosti sta potovala vsak s svojo ladjo. Na poti domov so Juanovo ladjo zajeli angleški pirati, kapitan ladje z de Ulloajem na krovu pa se je odločil zateči v [[Akadija|akadijsko]] pristanišče [[Louisbourg, Nova Škotska|Louisburg]] (danes [[Nova Škotska]], [[Kanada]]). Tam so prepozno spoznali, da so pristanišče zasedli Angleži in posadka je bila ujeta. De Ulloaja so poslali v ujetništvo v [[London]]. Tam so njegove raziskave pritegnile pozornost znanstvene skupnosti, spoprijateljil se je z nekaterimi uglednimi znanstveniki in pisatelji ter bil imenovan celo za člana [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. Po zaslugi vplivnih prijateljev so mu vrnili zapiske in ga izpustili, tako da se je julija 1746, 11 let po odhodu od doma, vrnil v [[Madrid]]. == Vmesno obdobje == [[slika:Paisaje silvestre de la Provincia de Panamá - AHG.jpg|thumb|left|»Divjina province [[Panama|Paname]]«, ilustracija iz knjige ''Relación histórica del Viage a la América meridional'']] Leta 1748 sta z Juanom, ki se je prav tako uspel vrniti v domovino, končala in objavila poročilo svojih raziskav. Delo je izšlo v petih knjigah, de Ulloa je napisal prve štiri s skupnim naslovom ''Relación histórica del Viage a la América meridional'', v katerih je podrobno opisal geografijo in naravo precejšnjega dela [[Južna Amerika|Južne Amerike]] ter kulturo njegovih prebivalcev. Delo je hitro postalo izjemno cenjeno in kopije so z dvora poslali vladarjem [[Francija|Francije]], [[Portugalska|Portugalske]], [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]] ter različnim združenjem učenjakov kot dokaz, da Španci še niso izgubili talenta za velika dela. Kasneje je bilo kot prvi izčrpen opis Južne Amerike evropskih avtorjev prevedeno v več evropskih jezikov. Po končanju tega dela sta de Ulloa in Juan sestavila še zaupno poročilo kralju z naslovom ''Noticias secretas de América'', v katerem sta poročala o vojaških zmožnostih Peruja in jasno izpostavila napake španske vladavine na tem območju (sodeč po slogu in pisavi je večino napisal de Ulloa sam). Poročilo je prišlo v javnost 80 let kasneje, ko se je do njega dokopal angleški trgovec in objavil prevod; ker je predstavljalo Špance v slabi luči pred svetom, so ga mnogi španski zgodovinarji poskušali diskreditirati, a danes velja, da njegova avtentičnost ni sporna. Ko so bila vsa poročila končana, je bil de Ulloa poslan na dvoletno nalogo v Francijo in na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Uradno je bil cilj potovanja študirati [[matematika|matematiko]], v resnici pa je moral zbirati podatke o mornariških in industrijskih zmožnostih teh držav ter spodbujati izučene obrtnike k emigraciji v Španijo. Pri tem je bil tako uspešen, da ga je španski dvor že po enem letu poklical nazaj, a je na njegovo prošnjo razširil nalogo še na [[Danska|Dansko]] in [[Švedska|Švedsko]]. V Madrid se je vrnil v začetku leta 1752 in se ponovno pridružil enotam Guardias Marinas v [[Cadiz]]u, kjer je služil do leta 1757. V tem času so ga pogosto prosili za svetovanje pri pomembnih projektih, na primer pri ustanavljanju prirodoslovnega muzeja in astronomskega observatorija. == Vrnitev v Ameriko == Leta 1757 je bil imenovan za kolonialnega guvernerja v perujski provinci Huancavélica in nadzornika tamkajšnjega rudnika [[živo srebro|živega srebra]]. To imenovanje dokazuje njegov ugled, saj je šlo za edini zanesljiv španski vir živega srebra, ki je bilo nujno za delovanje rudnikov srebra v [[Potosi]]ju. De Ulloa je vedel, da bo delo izjemno težavno, saj bi moral skrbeti za vzdrževanje produkcije rudnika, ki je deloval že skoraj 200 let, hkrati pa je okrog rudnika in dobičkov od prometa z živim srebrom nastala izjemno dobro organizirana ter vplivna mreža prevarantov. Kljub temu je nalogo sprejel ker so mu ponudili bistveno višjo plačo kot jo je dobival kot član Guardias Marinas. V Huancavélico je prispel 2. novembra 1758. Njegovi strahovi so se uresničili in ves čas svoje administracije se je bojeval z interesi vplivnih skupin, ki so uspele na svojo stran pridobiti celo podkralja. Maja 1762 je priznal svoj poraz in v pismu prosil španski dvor naj ga odpokliče. Korespondenco obeh strani z dvorom so poslali Jorgeju Juanu, ki se je v svojem poročilu postavil na de Ulloajevo stran, a hkrati podprl predlog odpoklica, saj je smatral, da je situacija nerešljiva. Tudi španski dvor je bil nemočen proti globoko usidrani mreži [[korupcija|korupcije]] na tem območju in uradni ukaz je pomagal le toliko, da je lahko de Ulloa ušel lokalnim oblastem, ki so ga hotele dokončno uničiti. Konec 1764 je odplul proti [[Havana|Havani]], kjer je moral počakati na nova navodila. Na njegovo veliko nezadovoljstvo mu je dvor našel novo zadolžitev v [[Novi svet|Novem svetu]]. Malo prej je Francija prepustila Španiji kolonijo [[Louisiana|Louisiano]] (danes del [[Združene države Amerike|ZDA]]) in kralj ga je, verjetno na račun de Ulloajevih izkušenj s Francozi, ki so sestavljali večino prebivalstva, imenoval za guvernerja. Tu se je moral znova spopadati z okoliščinami, ki niso bile pod njegovim vplivom. Španija mu je namreč namenila bistveno premalo vojaške moči in finančnih sredstev da bi lahko vzdrževal oblast nad [[kreoli]], ki so prezirali nove vladarje. Zaradi nemoči je bil prisiljen prepustiti administracijo zadnjemu francoskemu upravitelju in neodločnost Špancev je še podžgala uporne kreole, ki so želeli nazaj pod francosko vladavino. Situacijo je dodatno poslabšala njegova aroganca in nespoštovanje dogovorov, ki so jih z naseljenci sklenile francoske oblasti. Trgovska uredba dvora leta 1768 je sprožila vsesplošni upor, ki ga je pregnal iz [[New Orleans]]a in končal njegovo kariero kolonialnega upravitelja. Brez dovoljenja dvora je odplul nazaj proti Španiji. == Kasnejša leta == Preostanek življenja je preživel razmeroma mirno. Dvor je sprejel razlago, da ni bil odgovoren za neuspeh v Louisiani in de Ulloaju je bilo dovoljeno nadaljevati kariero v mornarici. Kmalu je bil povišan v [[kontraadmiral]]a in v tej vlogi je med leti 1777 ter 1778 uspešno poveljeval zadnji od velikih flot, ki so prevažale zaklade iz Novega sveta. Leto kasneje je bil obtožen, da je kot poveljnik eskadre z nalogo patruljirati med [[Galicija (Španija)|Galicijo]] in [[Azori]] zaradi malomarnosti izgubil ladjo ter dopustil pobeg flote angleških trgovskih ladij, a ga je sodišče oprostilo vseh obtožb. Poleg poveljevanja se je v tem času posvečal predvsem pisanju. Objavil je še eno razmeroma uspešno poročilo o španskih ozemljih v Novem svetu, z razpravo o evropskih mornaricah pa je imel manj sreče. Pisanje je najprej prekinilo njegovo imenovanje za upravitelja v Huancavélici in Louisiani, ob končanju pa je delo naletelo na neodobravanje sekretarja za kolonije in ni bilo nikoli objavljeno. Po tistem ni napisal nič več bistvenega, je pa ostal aktiven na visokih položajih v mornarici do konca svojega življenja. O njegovem zasebnem življenju je malo znanega. Leta 1767 se je poročil s Franciscu Ramírez de Laredo, hčerko Condeje de San Javierja iz [[Lima|Lime]], in imel z njo devet otrok. Družina ni bila zelo premožna in njegova plača je komaj zadoščala da je vzdrževal za tiste čase spodoben status. Znan ostaja predvsem po svojih literarnih delih, s katerimi se je uveljavil kot eden vodilnih španskih mislecev in piscev svojega časa in ga je [[Voltaire]] citiral kot »le philosophe militaire Ulloa«. Poleg Kraljeve družbe ga je sprejelo za člana več akademskih združenj, med njimi [[Kraljeva švedska akademija znanosti]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi enciklopedijo |author=Fuentes, Ventura |year=1912 |title=[[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/Antonio de Ulloa|Antonio de Ulloa]] |encyclopedia=The Catholic Encyclopedia |editor=Herbermann, Charles|location=New York |publisher=Robert Appleton Company}} * {{navedi revijo |author=Whitaker, Arthur P. |year=1935 |title=Antonio de Ulloa |url=http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/America/United_States/_Topics/history/_Texts/journals/HAHR/15/2/Antonio_de_Ulloa*.html |journal=Hispanic American Historical Review |volume=15 |issue=2 |pages=155–194}} * {{navedi splet| url=http://www.history.com/this-day-in-history/antonio-de-ulloa-tries-to-govern-louisiana |title=Mar 5, 1766: Antonio de Ulloa tries to govern Louisiana |work=This day in History |publisher=History.com |accessdate=18.6.2011}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.memoriachilena.cl/temas/index.asp?id_ut=noticiassecretasdeamerica,1735-1826 Jorge Juan y Antonio de Ulloa: Noticias secretas de América (1735-1826)] - digitalizirana zbirka na portalu Memoria Chilena {{ikona es}} {{portal|Vojaštvo}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ulloa, Antonio de}} [[Kategorija:Španski admirali]] [[Kategorija:Španski raziskovalci]] [[Kategorija:Španski astronomi]] [[Kategorija:Španski akademiki]] [[Kategorija:Španski politiki]] [[Kategorija:Guvernerji Louisiane]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] 9k1lxivyfcp7mhjl9y41voo3u0fx7tf 6660630 6660612 2026-04-17T06:26:43Z Yerpo 8417 druga slika 6660630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |nationality = [[Španci|Španec]] |known_for = opis [[platina|platine]], prvi španski guverner [[Louisiana|Louisiane]], poročila o naravi in družbi [[Južna Amerika|Južne Amerike]] |occupation = <!-- WD --> |}} '''Don Antonio de Ulloa y Garcia de La Torre''', [[Kraljeva družba|FRS]], [[Španci|španski]] [[admiral]], [[raziskovalec]], [[astronom]], [[akademik]] in [[politik]], * [[12. januar]] [[1716]], [[Sevilla]], [[Španija]], † [[5. julij]] [[1795]], Isla de Leon, [[Cádiz (provinca)|Cádiz]], Španija. De Ulloa, potomec ugledne španske družine, je najbolj znan po svojih raziskavah v Južni Ameriki in kot prvi španski [[Seznam guvernerjev Louisiane|guverner Louisiane]]. == Raziskovalna odprava v Peru == Leta 1733 se je pridružil španski mornarici. Dve leti kasneje je njega in še enega mladega Španca, [[Jorge Juan y Santacilia|Jorgeja Juana]], kralj poslal kot člana francoske geodetske odprave v organizaciji [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] v [[Peru]]. V ta namen sta bila oba povišana v čin [[poročnik]]a. V [[Quito]] so prispeli leta 1736 in pričeli z raziskavami. Tam je njuno pozornost med drugim pritegnila srebrnkasta kovina, ki so jo iskalci [[zlato|zlata]] pogosto našli med presejanjem proda. Ulloa je natančno opisal lastnosti snovi, ki so jo iskalci imenovali ''[[platina]]'' (dobesedno »majhno [[srebro]]«). Raziskave so otežili negostoljubno okolje, spori z lokalnimi oblastmi in nenazadnje tudi t. i. [[vojna Jenkinsovega ušesa]], ki je leta 1739 izbruhnila med Španijo in [[Anglija|Anglijo]]. Kot izkušena mornariška poveljnika sta sodelovala v obrambi Peruja in si prislužila povišanje v čin [[Kapitan bojne ladje|kapitana]]. Leta 1744 sta prekinila z vojaškimi aktivnostmi da bi končala raziskave in se nato odpravila nazaj proti Španiji. Zaradi varnosti sta potovala vsak s svojo ladjo. Na poti domov so Juanovo ladjo zajeli angleški pirati, kapitan ladje z de Ulloajem na krovu pa se je odločil zateči v [[Akadija|akadijsko]] pristanišče [[Louisbourg, Nova Škotska|Louisburg]] (danes [[Nova Škotska]], [[Kanada]]). Tam so prepozno spoznali, da so pristanišče zasedli Angleži in posadka je bila ujeta. De Ulloaja so poslali v ujetništvo v [[London]]. Tam so njegove raziskave pritegnile pozornost znanstvene skupnosti, spoprijateljil se je z nekaterimi uglednimi znanstveniki in pisatelji ter bil imenovan celo za člana [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. Po zaslugi vplivnih prijateljev so mu vrnili zapiske in ga izpustili, tako da se je julija 1746, 11 let po odhodu od doma, vrnil v [[Madrid]]. == Vmesno obdobje == [[slika:Paisaje silvestre de la Provincia de Panamá - AHG.jpg|thumb|left|»Divjina province [[Panama|Paname]]«, ilustracija iz knjige ''Relación histórica del Viage a la América meridional'']] Leta 1748 sta z Juanom, ki se je prav tako uspel vrniti v domovino, končala in objavila poročilo svojih raziskav. Delo je izšlo v petih knjigah, de Ulloa je napisal prve štiri s skupnim naslovom ''Relación histórica del Viage a la América meridional'', v katerih je podrobno opisal geografijo in naravo precejšnjega dela [[Južna Amerika|Južne Amerike]] ter kulturo njegovih prebivalcev. Delo je hitro postalo izjemno cenjeno in kopije so z dvora poslali vladarjem [[Francija|Francije]], [[Portugalska|Portugalske]], [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]] ter različnim združenjem učenjakov kot dokaz, da Španci še niso izgubili talenta za velika dela. Kasneje je bilo kot prvi izčrpen opis Južne Amerike evropskih avtorjev prevedeno v več evropskih jezikov. Po končanju tega dela sta de Ulloa in Juan sestavila še zaupno poročilo kralju z naslovom ''Noticias secretas de América'', v katerem sta poročala o vojaških zmožnostih Peruja in jasno izpostavila napake španske vladavine na tem območju (sodeč po slogu in pisavi je večino napisal de Ulloa sam). Poročilo je prišlo v javnost 80 let kasneje, ko se je do njega dokopal angleški trgovec in objavil prevod; ker je predstavljalo Špance v slabi luči pred svetom, so ga mnogi španski zgodovinarji poskušali diskreditirati, a danes velja, da njegova avtentičnost ni sporna. Ko so bila vsa poročila končana, je bil de Ulloa poslan na dvoletno nalogo v Francijo in na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Uradno je bil cilj potovanja študirati [[matematika|matematiko]], v resnici pa je moral zbirati podatke o mornariških in industrijskih zmožnostih teh držav ter spodbujati izučene obrtnike k emigraciji v Španijo. Pri tem je bil tako uspešen, da ga je španski dvor že po enem letu poklical nazaj, a je na njegovo prošnjo razširil nalogo še na [[Danska|Dansko]] in [[Švedska|Švedsko]]. V Madrid se je vrnil v začetku leta 1752 in se ponovno pridružil enotam Guardias Marinas v [[Cadiz]]u, kjer je služil do leta 1757. V tem času so ga pogosto prosili za svetovanje pri pomembnih projektih, na primer pri ustanavljanju prirodoslovnega muzeja in astronomskega observatorija. == Vrnitev v Ameriko == Leta 1757 je bil imenovan za kolonialnega guvernerja v perujski provinci Huancavélica in nadzornika tamkajšnjega rudnika [[živo srebro|živega srebra]]. To imenovanje dokazuje njegov ugled, saj je šlo za edini zanesljiv španski vir živega srebra, ki je bilo nujno za delovanje rudnikov srebra v [[Potosi]]ju. De Ulloa je vedel, da bo delo izjemno težavno, saj bi moral skrbeti za vzdrževanje produkcije rudnika, ki je deloval že skoraj 200 let, hkrati pa je okrog rudnika in dobičkov od prometa z živim srebrom nastala izjemno dobro organizirana ter vplivna mreža prevarantov. Kljub temu je nalogo sprejel ker so mu ponudili bistveno višjo plačo kot jo je dobival kot član Guardias Marinas. V Huancavélico je prispel 2. novembra 1758. Njegovi strahovi so se uresničili in ves čas svoje administracije se je bojeval z interesi vplivnih skupin, ki so uspele na svojo stran pridobiti celo podkralja. Maja 1762 je priznal svoj poraz in v pismu prosil španski dvor naj ga odpokliče. Korespondenco obeh strani z dvorom so poslali Jorgeju Juanu, ki se je v svojem poročilu postavil na de Ulloajevo stran, a hkrati podprl predlog odpoklica, saj je smatral, da je situacija nerešljiva. Tudi španski dvor je bil nemočen proti globoko usidrani mreži [[korupcija|korupcije]] na tem območju in uradni ukaz je pomagal le toliko, da je lahko de Ulloa ušel lokalnim oblastem, ki so ga hotele dokončno uničiti. Konec 1764 je odplul proti [[Havana|Havani]], kjer je moral počakati na nova navodila. Na njegovo veliko nezadovoljstvo mu je dvor našel novo zadolžitev v [[Novi svet|Novem svetu]]. Malo prej je Francija prepustila Španiji kolonijo [[Louisiana|Louisiano]] (danes del [[Združene države Amerike|ZDA]]) in kralj ga je, verjetno na račun de Ulloajevih izkušenj s Francozi, ki so sestavljali večino prebivalstva, imenoval za guvernerja. Tu se je moral znova spopadati z okoliščinami, ki niso bile pod njegovim vplivom. Španija mu je namreč namenila bistveno premalo vojaške moči in finančnih sredstev da bi lahko vzdrževal oblast nad [[kreoli]], ki so prezirali nove vladarje. Zaradi nemoči je bil prisiljen prepustiti administracijo zadnjemu francoskemu upravitelju in neodločnost Špancev je še podžgala uporne kreole, ki so želeli nazaj pod francosko vladavino. Situacijo je dodatno poslabšala njegova aroganca in nespoštovanje dogovorov, ki so jih z naseljenci sklenile francoske oblasti. Trgovska uredba dvora leta 1768 je sprožila vsesplošni upor, ki ga je pregnal iz [[New Orleans]]a in končal njegovo kariero kolonialnega upravitelja. Brez dovoljenja dvora je odplul nazaj proti Španiji. == Kasnejša leta == [[slika:Antonio de Ulloa por José Alcoverro (Madrid) 02.jpg|thumb|150px|De Ulloajev kip v niši Palače napredka (''Palacio de Fomento'') v Madridu]] Preostanek življenja je preživel razmeroma mirno. Dvor je sprejel razlago, da ni bil odgovoren za neuspeh v Louisiani in de Ulloaju je bilo dovoljeno nadaljevati kariero v mornarici. Kmalu je bil povišan v [[kontraadmiral]]a in v tej vlogi je med leti 1777 ter 1778 uspešno poveljeval zadnji od velikih flot, ki so prevažale zaklade iz Novega sveta. Leto kasneje je bil obtožen, da je kot poveljnik eskadre z nalogo patruljirati med [[Galicija (Španija)|Galicijo]] in [[Azori]] zaradi malomarnosti izgubil ladjo ter dopustil pobeg flote angleških trgovskih ladij, a ga je sodišče oprostilo vseh obtožb. Poleg poveljevanja se je v tem času posvečal predvsem pisanju. Objavil je še eno razmeroma uspešno poročilo o španskih ozemljih v Novem svetu, z razpravo o evropskih mornaricah pa je imel manj sreče. Pisanje je najprej prekinilo njegovo imenovanje za upravitelja v Huancavélici in Louisiani, ob končanju pa je delo naletelo na neodobravanje sekretarja za kolonije in ni bilo nikoli objavljeno. Po tistem ni napisal nič več bistvenega, je pa ostal aktiven na visokih položajih v mornarici do konca svojega življenja. O njegovem zasebnem življenju je malo znanega. Leta 1767 se je poročil s Franciscu Ramírez de Laredo, hčerko Condeje de San Javierja iz [[Lima|Lime]], in imel z njo devet otrok. Družina ni bila zelo premožna in njegova plača je komaj zadoščala da je vzdrževal za tiste čase spodoben status. Znan ostaja predvsem po svojih literarnih delih, s katerimi se je uveljavil kot eden vodilnih španskih mislecev in piscev svojega časa in ga je [[Voltaire]] citiral kot »le philosophe militaire Ulloa«. Poleg Kraljeve družbe ga je sprejelo za člana več akademskih združenj, med njimi [[Kraljeva švedska akademija znanosti]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi enciklopedijo |author=Fuentes, Ventura |year=1912 |title=[[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/Antonio de Ulloa|Antonio de Ulloa]] |encyclopedia=The Catholic Encyclopedia |editor=Herbermann, Charles|location=New York |publisher=Robert Appleton Company}} * {{navedi revijo |author=Whitaker, Arthur P. |year=1935 |title=Antonio de Ulloa |url=http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/America/United_States/_Topics/history/_Texts/journals/HAHR/15/2/Antonio_de_Ulloa*.html |journal=Hispanic American Historical Review |volume=15 |issue=2 |pages=155–194}} * {{navedi splet| url=http://www.history.com/this-day-in-history/antonio-de-ulloa-tries-to-govern-louisiana |title=Mar 5, 1766: Antonio de Ulloa tries to govern Louisiana |work=This day in History |publisher=History.com |accessdate=18.6.2011}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.memoriachilena.cl/temas/index.asp?id_ut=noticiassecretasdeamerica,1735-1826 Jorge Juan y Antonio de Ulloa: Noticias secretas de América (1735-1826)] - digitalizirana zbirka na portalu Memoria Chilena {{ikona es}} {{portal|Vojaštvo}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ulloa, Antonio de}} [[Kategorija:Španski admirali]] [[Kategorija:Španski raziskovalci]] [[Kategorija:Španski astronomi]] [[Kategorija:Španski akademiki]] [[Kategorija:Španski politiki]] [[Kategorija:Guvernerji Louisiane]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] 80ao4u9ofeoploz6adowqzcw8uq2zih 0 84412 6660319 6657665 2026-04-16T13:40:21Z ~2026-90770-6 254477 /* J */ 6660319 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * Rio [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086 &nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Střela]] (Češka) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romujija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] lzjdd7706stv77ewctzc3dofhxx4dbn 6660343 6660319 2026-04-16T14:16:15Z ~2026-90770-6 254477 /* F */ 6660343 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086 &nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Střela]] (Češka) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romujija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] n2oqiakeyioo9hlws8akyd470fil8de 6660346 6660343 2026-04-16T14:18:46Z ~2026-90770-6 254477 /* S */ 6660346 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086 &nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romujija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] 9aer5lbn11skmde0zhrr5k7nb1np3xr 0 85996 6660750 6648891 2026-04-17T10:54:27Z Sivimedved 235862 6660750 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |slika=WikiProject Scouting fleur-de-lis trefoil.svg |podpis= |oznaka_imena1=Kratica |ime1=(SZSO) |oznaka_imena2=Drugo ime |ime2=Slovenska Zamejska Skavtska Organizacija |oznaka_imena3=Slogan |ime3= |pravna_oblika=združenje |ustanovitelj= |starost_clanstva=8 - 30 let |stevilo_clanov= |stevilo_prostovoljcev= |sedez=Drevored XX. septembra 85, 34710 [[Gorica]], [[Italija]] |datum_ustanovitve=15. december 1976 |v_javnem_interesu=DA |naziv_vodje1=Deželna načelnica |vodja1= |naziv_vodje2=Deželni načelnik |vodja2= |mednarodno= |spletna_stran=http://www.szso.net/ }} '''Slovenska zamejska skavtska organizacija''' (SZSO), ({{jezik-it|Associazione scouts sloveni in Italia}}) je mladinska [[organizacija]], ki združuje [[Slovenci|slovenske]] [[skavt|skavtinje in skavte]] v zamejstvu. ==Zgodovina zamejskih skavtov== Zgodovina slovenskega zamejskega skavtstva (v zamejstvu: skavtizma) sega v leto 1951, ko so [[kaplan]] [[Lojze Zupančič]], prof. Oton Berce in prof. [[Ivan Theuerschuh]] ustanovili v [[Škedenj (Trst)|Škednju pri Trstu]] prvi vod [[Slovenci|slovenskih]] [[skavt|skavtov]], še ena skupina je nastala v župniji [[Rojan]]. Naslednje leto so izvedli skupni tabor na [[Svete Višarje|Sv.Višarjah]]. Leta 1953 je prišlo do uradne ustanovitve Združenja slovenskih tržaških skavtov, katerega duhovni vodja je postal kaplan [[Lojze Zupančič|Zupančič]], prvi načelnik prof. Oton Berce in starešina prof. [[Ivan Theuerschuh]]. Osem let kasneje, leta 1959, so na pobudo dr. [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jožeta Prešerna]] nastale tudi slovenske tržaške skavtinje.<ref>{{Navedi splet|title=70 let tržaških zamejskih skavtov {{!}} Družina Arhiv|url=https://arhiv.druzina.si/clanek/70-let-trzaskih-zamejskih-skavtov|website=70 let tržaških zamejskih skavtov {{!}} Družina Arhiv|accessdate=2026-03-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Po zgledih iz [[Trst|Trsta]] je tudi v [[Gorica|Gorici]] leta 1963 nastala prva, kratkotrajna skupina skavtinj. Naslednje leto so nastali slovenski goriški skavti, leta 1967 so se spet pojavile goriške skavtinje.<ref>{{Navedi splet|title=50 let slovenskega skavtizma na Goriškem » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/50-let-slovenskega-skavtizma-na-goriskem/|website=Noviglas|date=2015-06-05|accessdate=2026-03-05|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Že leta 1971 je izšla prva številka ''[[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambora]]'', glasila [[Trst|tržaških]] skavtinj (kasneje tudi skavtov), ki ga SZSO izdaja še sedaj <ref>{{Navedi revijo|date=1971|title=Jambor: list slovenskih tržaških skavtov in skavtinj|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/36092928|magazine=Jambor: list slovenskih tržaških skavtov in skavtinj}}</ref>. Poleti 1976 je v Pinedu pri [[Pordenone|Pordenonu]] potekal 1. slovenski zamejski jamboree, ki so se ga udeležili tudi slovenski koroški skavti, sledili so še slovenski zamejski Jamboree leta 1979 v Logu pod Mangartom, leta 1984 v Globasnici na Koroškem, leta 2006 v Terski dolini v Benečiji <ref>{{Navedi splet|title=Zaključil se je 5. slovenski zamejski skavtski jamboree|url=https://www.skavt.net/utrip-zdruzenja/Zakljucil-se-je-5-slovenski-zamejski-skavtski-jamboree|website=SkavtNET|accessdate=2024-10-11|archive-date=2024-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20241016082618/https://skavt.net/utrip-zdruzenja/Zakljucil-se-je-5-slovenski-zamejski-skavtski-jamboree|url-status=dead}}</ref>. == Ustanovitev SZSO == Z združitvijo sprva ločenih slovenskih skavtskih organizacij (Slovenskih tržaških skavtov (u. 1951), Slovenskih tržaških skavtinj (u. 1959), ter Slovenskih goriških skavtov in skavtinj (u. 1963 oz. 1964) je 30. marca 1976 neuradno nastala Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO), uradno pa je bila ustanovljena 15. decembra 1976. <ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Ivanič Martin|year=2011|title= Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504|pages=1360}}</ref> ==Namen SZSO in organiziranost== SZSO je slovenska mladinska katoliška vzgojna organizacija, izraz skavtskega gibanja med [[Slovenska skupnost v Italiji|Slovenci v Italiji]]. Temelji na vrednotah krščanstva, slovenstva in demokracije. Je nestrankarska organizacija in uresničuje svoje družbeno politično poslanstvo popolnoma neodvisno. Pri tem upošteva delo drugih vzgojnih organizacij in posameznikov v okolju in živi svojo krščansko izbiro znotraj cerkvene skupnosti. SZSO je nevladna neprofitna organizacija, ki jo vodijo prostovoljci. === Organiziranost=== Vrhovni organ SZSO predstavlja '''Deželno vodstvo''', v katerega so poleg deželne načelnice in načelnika vključeni še tajnik-blagajnik, poverjenik za stike z javnostmi, poverjeniki za metodologijo in poverjeniki za usposabljanje voditeljev. Regionalni nivo organiziranosti predstavljata '''Pokrajinsko vodstvo Trst''' in '''Pokrajinsko vodstvo Gorica''', v katera so poleg pokrajinske načelnice in načelnika vključeni še tajnik-blagajnik, gospodar in duhovni asistent. Temelj skavtske organiziranosti v [[Gorica|Gorici]] predstavlja steg Gorica, v [[Trst|Trstu]] in okolici pa stega Trst in Kraški steg. Poleg Trsta in Gorice nekatere od starostnih skupin SZSO delujejo na [[Opčine|Opčinah]], v [[Nabrežina|Nabrežini]], v [[Boljunec|Boljuncu]], v [[Devin, Italija|Devinu]], pri [[Štivan|sv.Ivanu]] in v [[Doberdob|Doberdobu]]. == Program == [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|desno|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br>(po skavtsko: Bi-Pi)]] SZSO si prizadeva prispevati k vsestranski rasti mladih, k njihovemu telesnemu, duševnem in duhovnemu razvoju, da v luči odhoda odrastejo v celostne osebe, sposobne svobodnih in odgovornih izbir. Obenem SZSO vzgaja svoje člane k odgovorni in dejavni življenjski drži, ki jo narekujejo dosledno krščanstvo, zvestoba narodu in domovini, pošteno državljanstvo in zavestna skavtska izbira. Zaradi svoje etnične specifike SZSO s posebno pozornostjo posreduje svojim članom slovenske narodne vrednote, jezik, kulturo in zgodovino in jih vzgaja k spoštovanju in ljubezni do njih. Da bi dosegla te cilje se ravna po načelih in metodi skavtstva, ki temelji na [[Robert Baden-Powell|Baden-Powellovi]] zamisli združevanja in vzgoje mladine, in ki je prilagojen današnji mladinski stvarnosti. === Veje (starostne skupine) === SZSO je organizirana v treh starostnih skupinah: {| class="wikitable" |- ! starostna skupina ! starost |- | '''volčiči in volkuljice''' (VV) | od 8 do 11 let |- | '''izvidniki in vodnice''' (IV) | od 11 do 16 let |- | '''popotniki in popotnice''' (PP) | od 17-20 do 21 let |} Voditelji posameznih skupin se zbirajo v skupnostih voditeljev. ==Skavtsko sodelovanje== SZSO ima s [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenjem slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) sklenjen sporazum o čezmejnem skavtskem sodelovanju. <ref>{{navedi splet| url= http://szso.skavt.net/sporazum-szso-zskss| title= Sporazum SZSO-ZSKSS| accessdate= 2019-06-22| archive-date= 2019-06-18| archive-url= https://web.archive.org/web/20190618075834/http://szso.skavt.net/sporazum-szso-zskss| url-status= dead}}</ref> SZSO ima tudi zelo dobre odnose z [http://www.fvgagesci.it/// italijansko katoliško skavtsko organizacijo AGESCI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190616173159/http://www.fvgagesci.it/// |date=2019-06-16 }} (Associazione Guide e Scout Cattolici Italiani) ter sklenjen medsebojni dogovor o sodelovanju.<ref>{{navedi splet | url=http://www.fvg.agesci.it/DOWNLOAD/nodino-6-99.zip | title=Memorandum tra AGESCI e SZSO | accessdate=2007-01-08 | url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20060511003927/http://www.fvg.agesci.it/DOWNLOAD/nodino-6-99.zip | archivedate=2006-05-11 | df= }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060511003927/http://www.fvg.agesci.it/DOWNLOAD/nodino-6-99.zip |date=2006-05-11 }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Leban, Mauro; Lojk, Aleš ''Mali skavtski priročnik'', Gorica 1983, Slovenski goriški skavti. {{COBISS|ID=19654656}} *{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782|pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Ivanič Martin|year=2011 |title=[[Slovenika|Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija]] |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} == Glej tudi == * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] ==Zunanje povezave== * [http://szso.net Uradna stran SZSO] * [https://www.noviglas.eu/enkrat-skavt-vedno-skavt/?fbclid=IwAR037uBVfQKE91qHQKSS8EMcbCXh2fMXRhwsHdJuLbN4YvzsDTfI1D7oluU 70. let skavtov v Trstu] pridobljeno 20.10.2021 [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Skavti]] [[Kategorija:Ustanove v Trstu]] [[Kategorija:Ustanove v Gorici]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] mc191y0ogxfqpl6xye7w7g964nvynmi 0 87880 6660330 5680987 2026-04-16T13:55:16Z ~2026-90770-6 254477 6660330 wikitext text/x-wiki {{Tableau dépt fr | logo=[[Slika:Blason département fr Hautes-Pyrénées.svg|100px]] | département=Hautes-Pyrénées (65) | région=[[Jug-Pireneji]] | Préfecture=[[Tarbes]] | Sous-préfectures=[[Argelès-Gazost]]<br />[[Bagnères-de-Bigorre]] | population=222 368 | DatePop=1999 | densité=50 | sup=4 464 | arr=3 | canton=34 | comm=474 | président=[[François Fortassin]] | loc=[[Slika:Hautes-Pyrénées-Position.png|Lega Visokih Pirenejov v Franciji]] }} '''Hautes-Pyrénées''' (tudi '''Visoki Pireneji'''; [[okcitanščina|oksitansko]]/[[gaskonjsko]] ''Hauts Pirenèus/los Nauts Pirenèus''; špansko: ''Altos Pirineos''; katalonsko: ''Alts Pirineus''; oznaka '''65''') je [[Francija|francoski]] [[departma]] ob meji s [[Španija|Španijo]], imenovan po [[Pireneji]]h. Nahaja se v francoski [[regija|regiji]] [[Oksitanija|Oksitaniji]] (nekdanja regija [[Jug-Pireneji]]). == Zgodovina == Departma je bil ustanovljen v času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] [[4. marec|4. marca]] [[1790]] iz dela nekdanje province [[Gaskonja|Gaskonje]]. == Upravna delitev == {{glavni|Seznam občin departmaja Hautes-Pyrénées}} == Geografija == Hautes-Pyrénées (''Visoki Pireneji'') ležijo na jugozahodu regije Jug-Pireneji. Na severu mejijo na departma [[Gers (departma)|Gers]], na vzhodu na [[Haute-Garonne|Zgornjo Garono]], na zahodu na departma regije [[Akvitanija|Akvitanije]] [[Pyrénées-Atlantiques|Pireneji - Atlantik]], medtem ko na jugu mejijo na [[Španija|špansko]] provinco [[Huesca]]. {{francoskiDep}} {{fr-geo-stub}} [[Kategorija:Jug-Pireneji]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] [[Kategorija:Hautes-Pyrénées|*]] {{normativna kontrola}} bsgp0fr92ixplhe2xi10eiimpfikv1b 2 88669 6660302 6659831 2026-04-16T13:04:57Z TadejM 738 +1 članek: [[Severna Italija]] 6660302 wikitext text/x-wiki {{pošlji uporabniku e-pismo}} __NOTOC__ <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pustite sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <br /> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" ! bgcolor="#aaaaff" align=center | [[Wikipedija:Babilon]] |- | {{uporabnik sl}} |- | {{uporabnik en-4}} |- | {{uporabnik fr-3}} |- | {{uporabnik de-3}} |- | {{uporabnik hr-2}} |- | {{uporabnik it-2}} |- | {{Uporabnik WPMed}} |- | {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}} |- | {{Uporabnik lua-1}} |- | {{Profesionalni prevajalec}} |- | {{Uporabnik zdravnik}} |- | {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}} |- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |- | {{Uporabnik trajnostnost}} |- | {{Uporabniški prispevki|100000}} |- | {{Uporabnik Chrome}} |- | {{Uporabnik wikEd}} |} ==O meni== V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 <span class="plainlinks">([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&diff=prev&oldid=139339 moje prvo urejanje])</span>. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator. ===Seznam ustvarjenih člankov=== [https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&range=all-time&sort=views&direction=1&view=list&user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (441). <div style="float:left; width:33em"> <inputbox> type=create preload=Template:New_page editintro= width=33 buttonlabel=Uredi članek </inputbox> </div>{{clear|left}} ===Prevodi=== * Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]] * Videoposnetki: ;Filozofija <gallery> File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]] File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]] File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]] File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]] File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]] File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]] File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]] File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]] File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]] File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]] File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]] File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]] File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]] File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]] </gallery> ;Znanost <gallery> File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]] File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]] File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]] File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa </gallery> ==Vodilo== {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}<div align="right"><small>– James Clear, 3-2-1 Newsletter</small> | {{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}<div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855</small></div> |} ==Podstrani== ===Orodja=== [[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij] ===Drugo=== [[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]] ==Priznanja== <gallery> Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST) Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET) Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET) Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET) Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET) Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET) Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST) Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:50, 19. november 2014 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 16. junij 2021 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:41, 6. junij 2022 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 12. junij 2023 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:57, 10. junij 2024 (CEST) Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~ </gallery> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Tehniška zvezda''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:44, 17. marec 2023 (CET) |} [[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]] qn44pgqiyqi8zjiq61cqnu529qau8w9 0 92234 6660748 6616035 2026-04-17T10:52:31Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6660748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | image =Celje sveta Cecilija 002.jpg | headquarters = Breg 18, [[Celje]] | established = 1960 | denomination = [[Rimskokatolištvo|rimskokatoliška]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje]] | archdiocese = | province = [[Metropolija Maribor]] | bishop = [[Maksimilijan Matjaž]] | dean = | priest = p. Miroslav Pavšek [[Kapucini|OFM Cap]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | assistant = p. Marjan Potočnik OFM Cap<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | organist = | splet = [https://www.cecilija.net župnija sv. Cecilija Celje] |drzava=[[Slovenija]]|parish_church=Cerkev sv. Cecilije, Celje}} '''Župnija Celje – Sveta Cecilija''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Župnijo vodijo [[kapucini]].<ref>{{Navedi splet|title=Kapucini v Celju {{!}} Župnija Celje – Sveta Cecilija|url=https://www.cecilija.net/kapucinski-samostan/|accessdate=2026-01-16|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|Škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ==Sakralni objekti== == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Sv. Cecilija]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Sveta Cecilija]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1960]] 67qoi7ljv05nu1xrxjofkkejd8zu057 0 92361 6660492 6396671 2026-04-16T19:37:01Z Kranjski Timijan 249731 /* Cerkve */ 6660492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = Župnijska cerkev sv. Vida | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Šentvid pri Stični]] 69,<br>1296 Šentvid pri Stični | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Šentvid pri Stični]] | dedication = [[sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat|IV.]] | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Izidor Grošelj | parish_administrator = | pastor = | chaplain = Aljaž Kraševec | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Franc Ksaver Kutnar]],<br>[[Evstahij Ozimek]]<br>[[Jernej Dolžan]],<br>[[Jožef Poklukar (mlajši)|Jožef Poklukar]],<br>[[Matej Vurnik]],<br>[[Ivan Nepomuk Zore]] | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} [[File:2013-10-Šentvid pri Stični 1.jpg|thumb|right|250px|Cerkev sv. Vida - glavna ladja]] '''Župnija Šentvid pri Stični''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Grosuplje|Dekanije Grosuplje]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovinski razvoj == Župnija Šentvid, ki ima sedež v naselju [[Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]], leži sredi kotline na [[Dolenjsko podolje|Dolenjskem podolju]]. Na severu vas meji na Metnajsko planoto, na jugu pa postopoma pokrajina prehaja pod kraški svet [[Suha krajina|Suhe krajine]]. Sama župnija sodi med eno izmed najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Prvi zanesljiv vir za njen obstoj najdemo že leta 1016, ko je [[cesar]] [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] obdaroval savinjskega grofa [[Viljem Savinjski|Viljema II]], z obsežnimi posesvi na obeh straneh reke Save. Tako izvemo, da so prvotno pod ozemlje Šentviške pražupnije z njenmi [[Vikar|vikariti]] v [[Župnija Višnja Gora|Višnji Gori]], [[Župnija Krka|Krki]] in [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartnem pri Litiji]], še župnije v [[Župnija Dobrnič|Dobrniču]] z vikariatom v [[Župnija Žužemberk|Žužemberku]], [[Župnija Šentrupert|Šentrupertu]] in [[Župnija Trebnje|Trebnjem]]. Že v drugi polovici 11. stoletja se je od Šentviške župnije odcepila župnija Šentrupert, kmalu zatem pa so sledile še župnije Trebnje in Dobrnič. Šentviška fara je tako dobila takšno obliko teritorija, kakršna je bila skozi srednji vek: raztezala se je od [[Sava|Save]] na severu in do [[Krka|Krke]] na jugu. Ozemlje Šentviške župnije je bilo tesno povezano z bližnjim [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskim samostanom v Stični]]. Z [[cistercijanci|belimi menihi]] je povezan tudi prvi podatek, ki župnijo omenja konkretno. Gre za ustanovitev stiškega samostana in posledično, s prihodom cistercijanov v Šentvid leta 1132. S svojo nastanitivijo v Šentvidu so nadzorovali gradnjo stiškega samostana, ki je bil dograjen leta [[1135]]. Zatem je bila župnija še tesneje povezana z [[opatija|opatijo]] Stična. Vse konca 14. stoletja je župnike v Šentvidu kot ustanovitelj šentviške župnije nastavljal [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. 27. marca 1389 pa je oglejski patriarh [[Ivan Sobieslav Moravski|Janez Moravski]] priključil župnijo z vsemi obstoječimi vikariati samostanu Stična. Takšno stanje je trajalo vse do leta 1784, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] razpustil samostan v Stični. Župnija je sprva pripadla [[Nadškofija Gorica|goriški nadškofiji]], tri leta kasneje pa ljubljanjski škofiji, katere del je še danes. Obseg župnije iz srednjega veka ni obstal do danes. Do razpustitve samostana sta najprej nastali še novi župniji v Višnji Gori in Krki. Ob razpustitvi samostana, pa se je oblikovala še [[Župnija Stična|župnija Stična]]. Kljub temu je imela župnija takrat še vedno 20 podružnic in večja v Ljubljanski škofiji je bila samo [[Župnija Stari Trg pri Ložu|župnija Stari trg pri Ložu]]. Večje spremmbe je župnija doživela nato v 20. stoletju. Leta 1970 se je izoblikovala nova župnija s središčem v [[Župnija Veliki Gaber|Velikem Gabru]] na vzhodu šentviške župnije, dvanajst let kasneje pa se je od Šenvida odcepila še [[Muljava|Muljava]], ki pa je v praksi že pred tem delovala samostojno s svojim duhovnikom. Danes ima župnija tako poleg župnijske cerkve sv. Vida še 12 podružnic. == Cerkve == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q56182695}} | [[Cerkev sv. Vida, Šentvid pri Stični|Cerkev sv. Vida]] <small>([[župnijska cerkev|župnijska]])</small> | [[Šentvid pri Stični]] |- | 2. | {{Slika d|Q56161554}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Bukovica|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Bukovica, Ivančna Gorica|Bukovica]] |- | 3. | {{Slika d|Q56184073}} | [[Cerkev sv. Petra, Dob pri Šentvidu|Cerkev sv. Petra]] | [[Dob pri Šentvidu]] |- | 4. | {{Slika d|Q56184431}} | [[Cerkev sv. Andreja, Hrastov Dol|Cerkev sv. Andreja]] | [[Hrastov Dol|Hrastov Dol]] |- | 5. | {{Slika d|Q56185520}} | [[Cerkev sv. Lamberta, Male Pece|Cerkev sv. Lamberta]] | [[Male Pece|Male Pece]] |- | 6. | {{Slika d|Q56182459}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Petrušnja vas|Cerkev sv. Nikolaja]] | [[Petrušnja vas|Petrušnja vas]] |- | 7. | {{Slika d|Q56186186}} | [[Cerekv sv. Lenarta, Pungert|Cerkev sv. Lenarta]] | [[Pungert, Ivančna Gorica|Pungert]] |- | 8. | {{Slika d|Q56186461}} | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Rdeči Kal|Cerkev sv. Antona Puščavnika]] | [[Rdeči Kal, Ivančna Gorica|Rdeči Kal]] |- | 9. | {{Slika d|Q56186938}} | [[Cerkev sv. Andreja, Sobrače|Cerkev sv. Andreja]] | [[Sobrače|Sobrače]] |- | 10. | {{Slika d|Q56185346}} | [[Cerkev sv. Pavla, Šentpavel|Cerkev sv. Pavla]] | [[Šentpavel na Dolenjskem|Šentpavel]] |- | 11. | {{Slika d|Q56183126}} | [[Cerkev sv. Roka, Šentvid pri Stični|Cerkev sv. Roka]] | [[Šentvid pri Stični]] |- | 12. | {{Slika d|Q56183596}} | [[Cerkev sv. Ane, Velike Češnjice|Cerkev sv. Ane]] | [[Velike Češnjice|Velike Češnjice]] |- | 13. | {{Slika d|Q56185937}} | [[Cerkev Marije Snežne, Velike Pece|Cerkev Marije Snežne]] | [[Velike Pece|Velike Pece]] |} == Osebnosti == * [[Franc Ksaver Kutnar]] (1793-1846), lavantinski škof == Zanimivosti == === Farne spominske plošče === V župniji so postavljene [[Nova slovenska zaveza#Farne spominske plošče|Farne spominske plošče]], na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi, ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah 201 ime<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref>. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} * Štepec, Dušan, in Matej Šteh. 2017. ''Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični''. Šentvid pri Stični : Župnijski urad. {{COBISS|ID=291454976}} * Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. ''Mati mngih cerkva''. Ljubljana: Družina. {{COBISS|ID=261200640}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Šentvid pri Stični]] [[Kategorija:Dekanija Grosuplje]] [[Kategorija:Šentvid pri Stični]] [[Kategorija:Župnija Šentvid pri Stični| ]] 7dz2d777lzqyhow7ar47jdulfjn8zii 0 92553 6660639 6660249 2026-04-17T07:00:37Z Shabicht 3554 6660639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | image = | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | established = 15. maj 2005 | denomination = [[Rimskokatolištvo|rimskokatoliška]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje]] | archdiocese = | province = [[Metropolija Maribor]] | bishop = [[Maksimilijan Matjaž]] | dean = | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | organist = | splet = [https://celje.donbosko.si/zupnija/ župnija Blaženi Martin Slomšek Celje] |parish_church=kapela Don Boskov center Celje}} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] ar12mkp7w1qdnadt45l6k4ykud99sq2 6660640 6660639 2026-04-17T07:01:13Z Shabicht 3554 6660640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | image = | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | established = 15. maj 2005 | denomination = [[Rimskokatolištvo|rimskokatoliška]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje]] | archdiocese = | province = [[Metropolija Maribor]] | bishop = [[Maksimilijan Matjaž]] | dean = | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | organist = | splet = [https://celje.donbosko.si/zupnija/ župnija Blaženi Martin Slomšek Celje] |parish_church=kapela Don Boskov center}} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] 8jwr9klmq5qp12u11d47p9n6oxypbui 6660645 6660640 2026-04-17T07:12:37Z Shabicht 3554 6660645 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Blaženi Anton Martin Slomšek | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] j3k2pfs6v6z736vc8rhlno1lel5mp6v 6660646 6660645 2026-04-17T07:14:31Z Shabicht 3554 6660646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] m7bvnjadcr2pdgsqvy1dr6glguh8gfo 6660649 6660646 2026-04-17T07:18:49Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6660649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v Ustanovni listini med drugim zapisal: Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi [[salezijanci]], ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005. Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] 3unvef51i7hn5wxdqv8bkff1rmvm3hu 6660650 6660649 2026-04-17T07:20:19Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6660650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v Ustanovni listini med drugim zapisal: Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi [[salezijanci]], ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005. Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== župnijski upravitelj: Slavko Pajk sdb župnik: Ciril Slapšak sdb župnik: Tone Lipar sdb župnik: Štefan Krampač sdb župnik: Viktor Ganc sdb == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] f0l9qqfyzxu82c3u18eb57v1xwr34o1 6660651 6660650 2026-04-17T07:28:35Z Shabicht 3554 /* Župniki in župnijski upravitelji */ 6660651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v Ustanovni listini med drugim zapisal: Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi [[salezijanci]], ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005. Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! slika ! cerkev |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] m3jdtkgjqiwo1bh2myynuprchdceycr 6660652 6660651 2026-04-17T07:29:50Z Shabicht 3554 /* Župniki in župnijski upravitelji */ 6660652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v Ustanovni listini med drugim zapisal: Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi [[salezijanci]], ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005. Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] folgvom4qpzdoam046r5irdttcc4cw1 6660658 6660652 2026-04-17T07:46:07Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6660658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v Ustanovni listini med drugim zapisal: Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi salezijanci<ref>{{navedi splet |url=https://donbosko.si/kdo-smo-don-boskovi-salezijanci/ |title=Don Boskovi salezijanci |accessdate=20. junij 2005 |date= |format= |work= }}</ref>, ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005. Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna stran župnije] * [http://www.donbosko.si/index.php?q=node/view/726 DonBosko.si - Ustanovljena župnija v Celju] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] mgsoxcs6aeekld4vfy9uaov27gtjiq1 6660659 6660658 2026-04-17T07:47:33Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6660659 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v Ustanovni listini med drugim zapisal: Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi salezijanci<ref>{{navedi splet |url=https://donbosko.si/kdo-smo-don-boskovi-salezijanci/ |title=Don Boskovi salezijanci |accessdate=20. junij 2005 |date= |format= |work= }}</ref>, ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005. Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna spletna stran župnije] pridobljeno 13. marca 2024 {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] mjcne8tajm3jpjl16m6thn9c82tbcui 6660667 6660659 2026-04-17T08:16:21Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6660667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v ustanovni listini med drugim zapisal: „Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi salezijanci<ref>{{navedi splet |url=https://donbosko.si/kdo-smo-don-boskovi-salezijanci/ |title=Don Boskovi salezijanci |accessdate=20. junij 2005 |date= |format= |work= }}</ref>, ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005.“ Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna spletna stran župnije] pridobljeno 13. marca 2024 {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] 2g7p3s6w18ucmkhys64tmf6fru3oj50 6660668 6660667 2026-04-17T08:18:31Z Shabicht 3554 6660668 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref name="Ganc">{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v ustanovni listini med drugim zapisal: „Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi salezijanci<ref>{{navedi splet |url=https://donbosko.si/kdo-smo-don-boskovi-salezijanci/ |title=Don Boskovi salezijanci |accessdate=20. junij 2005 |date= |format= |work= }}</ref>, ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005.“ Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB<ref name="Ganc">{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna spletna stran župnije] pridobljeno 13. marca 2024 {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] 1e1d7t3mm6v6yvfztp3ea5ozfyflbj5 6660672 6660668 2026-04-17T08:23:27Z Shabicht 3554 /* Župniki in župnijski upravitelji */ 6660672 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref name="Ganc">{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v ustanovni listini med drugim zapisal: „Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi salezijanci<ref>{{navedi splet |url=https://donbosko.si/kdo-smo-don-boskovi-salezijanci/ |title=Don Boskovi salezijanci |accessdate=20. junij 2005 |date= |format= |work= }}</ref>, ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005.“ Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB<ref name="">{{navedi splet |url=https://celje.donbosko.si/20-let-don-boskovega-centra-v-celju/ |title=20 let Don Boskovega centra v Celju |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB<ref name="Ganc">{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna spletna stran župnije] pridobljeno 13. marca 2024 {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] qtr2d6cs85jqzjklt03sgxzac8forn1 6660673 6660672 2026-04-17T08:24:10Z Shabicht 3554 /* Župniki in župnijski upravitelji */ 6660673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref name="Ganc">{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v ustanovni listini med drugim zapisal: „Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi salezijanci<ref>{{navedi splet |url=https://donbosko.si/kdo-smo-don-boskovi-salezijanci/ |title=Don Boskovi salezijanci |accessdate=20. junij 2005 |date= |format= |work= }}</ref>, ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005.“ Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB<ref name="">{{navedi splet |url=https://celje.donbosko.si/20-let-don-boskovega-centra-v-celju/ |title=20 let Don Boskovega centra v Celju |accessdate= |date=18. maj 2025 |format= |work= }}</ref> | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB<ref name="Ganc">{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna spletna stran župnije] pridobljeno 13. marca 2024 {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] 8zpfszkovh7wconz8ht9hllcqyqhjd7 6660678 6660673 2026-04-17T08:31:52Z Shabicht 3554 6660678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Don Boskov center Celje<br>Don Boskov trg 1<br>3000 Celje | parish_church = kapela Don Boskov center | dedication = [[Anton Martin Slomšek|blaženi Anton Martin Slomšek]] | established = 15. maj 2005 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = p. Viktor Ganc [[Salezijanci|SDB]]<ref name="Ganc">{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = p. Rafko Pinosa SDB<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]], ki je del [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena 15. maja 2005. Upravljajo jo [[salezijanci]]. Tedanji mariborski škof [[Franc Kramberger]] je v ustanovni listini med drugim zapisal: „Ker je z župniki Sv. Danijela v Celju, Svetega Duha v Celju in Sv. Jožefa v Ljubečni, ki bodo odstopile del svojega ozemlja in župljanov novi župniji, ter Don Boskovimi salezijanci<ref>{{navedi splet |url=https://donbosko.si/kdo-smo-don-boskovi-salezijanci/ |title=Don Boskovi salezijanci |accessdate=20. junij 2005 |date= |format= |work= }}</ref>, ki bodo novo župnijo upravljali, dosežen dogovor glede nove župnije, v letu svete evharistije in prvem letu pontifikata papeža Benedikta XVI., v blagor Božjega ljudstva, ustanavljam župnijo CELJE – BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK na binkoštni dan, 15. maja v letu Gospodovem 2005.“ Tedaj je mariborski škof župnijo izročil don Boskovim salezijancem v trajno upravo. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ===Župniki in župnijski upravitelji=== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija |- | p. Slavko Pajk SDB | župnijski upravitelj |- | p. Ciril Slapšak SDB | župnik |- | p. Tone Lipar SDB | župnik |- | p. Štefan Krampač SDB<ref name="">{{navedi splet |url=https://celje.donbosko.si/20-let-don-boskovega-centra-v-celju/ |title=20 let Don Boskovega centra v Celju |accessdate= |date=18. maj 2025 |format= |work= }}</ref> | župnik |- | p. Viktor Ganc SDB<ref name="Ganc">{{navedi splet |url=https://www.celje.info/aktualno/premestitve-duhovnikov-v-skofiji-celje-2025-z-novim-zupnikom-tudi-ena-izmed-celjskih-zupnij/ |title=Premestitev duhovnikov v Škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij |accessdate= |date=17. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | župnik |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.donbosko.si/celje/ Uradna spletna stran župnije] pridobljeno 13. marca 2024 {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Blaženi Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] sgx9ql287o3oynkrb6g8kpta1qmy9mi 2 96206 6660725 6654238 2026-04-17T10:08:59Z Shabicht 3554 6660725 wikitext text/x-wiki <div class="usermessage"><span class="plainlinks">Pustite sporočilo: / Contact me:'''{{URL|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Shabicht|Shabicht}}<font color="#5a3696"></font>'''</span></div> __NOTOC__ <div style="background-color:#d2e7f7;"> <div style="background-color: #d2e7f7; border: 1px solid #8888aa; padding: 5px;"> {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="right" | [[Slika:Commons-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-it.png|150px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; |} <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px"> <tr><td><center>'''[[Wikipedija:Babilon]]'''</center></td></tr> <tr><td>{{uporabnik Evropska unija-si-grb}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabniško polje|white|lightblue|[[Slika:Lucija-Lucia.JPG|60px]]|Uporabnik živi v<br>'''[[Lucija, Piran|Luciji]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik sl}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik en-3}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik it-2}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik hr-1}}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik moški}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik IČ|3 }}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik Ste vedeli|16}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik starost|15|11|1973}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik rimokatoličan}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik Sveto pismo}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik skavt}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik nekdanji član ZSKSS}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik knjigoljub}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik enoknižje}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik filatelist}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|violet|[[Slika:Slo hel.jpg|60px]]|'''Uporabnik je letel s [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Italy looking like the flag.svg|40px]]|Uporabnik je '''[[Italofil]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#ac2424|#cde4cc|[[Slika:Coca_cola_1-1-.jpg|45px]]|Uporabnik je '''odločen''' nasprotnik ameriške politične in '''[[kultura|nekulturne]] [[kolonizacija|kolonizacije]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|gold|[[Slika:Postcrossing - Logo.png|60px]]|'''Uporabnik je [[Postcrossing|Postcrosser]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#953F0F|[[Slika:Bar of Guittard chocolate.jpg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' vse, kar že samo diši po čokoladi.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Emojione 1F9C0.svg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' sire.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#CC9966|#FFFF99|[[Slika:Citroën C3 FEEL (ABA-B6HN01) front.jpg|45px]]|Uporabnik uporablja '''[[Citroen|Citroen C3 Automatic]] kot svoje osebno vozilo.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Tramway de Dijon DSC 0244.JPG|65px]]|Uporabnik je zagovornik uporabe med seboj povezanih vrst '''[[javni prevoz|javnega prevoza]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|lightblue|[[Image:IBM Thinkpad R51.jpg|60px]]|Uporabnik uporablja '''[[prenosnik]].'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Microsoft Edge logo (2015–2019).svg|45px]]|Uporabnik prispeva z Microsoft Edge.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Sony Cybershot DSC-RX100 II Front.jpg|65px]]|Uporabnik se amatersko ukvarja s '''[[fotografija|fotografijo]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik WP1000}}</td></tr> </table> [[Slika:Mestno jedro v Piranu 1.jpg|thumb|left|Slovenska Istra]] [[Slika:Gonobitz church.jpg|thumb|left|Slovenske Konjice]] [[Slika:Flag of Slovenia.svg|thumb|left|'''Slovenija''']] [[Slika:Flag_of_Europe.svg|thumb|left|'''Evropska unija''']] Sebastjan Habicht, * [[15. november]] [[1973]], [[Koper]]. '''Shabicht''' je vzdevek, ki ga uporabljam na internetu. == Ustvarjanje na Wikipediji == {{navedek|''Kar smo naredili le zase, bo umrlo z nami; kar smo naredili za druge in svet, bo ostalo in je nesmrtno.<br> — [[Albert Pike]]}} ''Članke v Wikipediji pišem iz čistega veselja in želje po pisanju, tudi zaradi poznavanja splošne in lokalne zgodovine. Med ostalim pišem o pomembnih osebnostih in o tistih, ki bi zaslužili, da se ljudje seznanijo z njihovim delom, dosežki ter zaslugami. Rad dopolnjujem članke, tudi s povezavami na različne vire in literaturo, sodelujem z nekaterimi tujimi wikipedisti, s katerimi imam podobne interese.'' == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" align=center ! !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Hrvaška}} || [[1974]] |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || [[1975]] |- | 3. || {{zastava|Italija}} || [[1978]] |- | 4. || {{zastava|Švica}} || [[1982]] |- | 5. || {{zastava|Nemčija}} || [[1982]] |- | 6. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || [[1989]] |- | 7. || {{zastava|Češka}} || [[1992]] |- | 8. || {{zastava|Madžarska}} || [[1992]] |- | 9. || {{zastava|Francija}} || [[1995]] |- | 10. || {{zastava|Monako}} || [[1995]] |- | 11. || {{zastava|Vatikan}} || [[1999]] |- | 12. || {{zastava|Španija}} || [[2001]] |- | 13. || {{zastava|Grčija}} || [[2003]] |- | 14. || {{zastava|Srbija}} || [[2015]] |- | 15 || {{zastava|Severna Makedonija}} || [[2018]] |- | 16. || {{zastava|Črna Gora}} || [[2022]] |- | 17 || {{zastava|Albanija}} || [[2022]] |} <div style="background-color:#d2e7f7;"> {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" |'''INTERESI, AKTIVNOSTI, PROSTI ČAS''' ''Zanimajo me narava, sukulente, [[filatelija]], zgodovina in vse kar je z njimi povezano. V prostem času (kolikor ga pač imam) pojem pri pevskem zboru, občasno fotografiram, sodelujem v [[Župnija Lucija|župniji]], bil sem [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtski]] voditelj. Sem član lokalnega zgodovinskega društva, občasno pišem članke za župnijsko glasilo, objavljam na portalu Kamra, tudi v lokalnem časopisju, pišem svoj [[blog]], trudim se biti čim bolj vsestransko aktiven in koristen... |} <gallery mode="packed"> Slika:Echinopsis unidentified.jpg Slika:Tabac logo.png Slika:Slovenske Konjice grb.gif Slika:Scuderia Ferrari Logo.png Slika:Logotip Cockte.svg Slika:Leonidas Logo.JPG Slika:Swiss chocolate bar "Giandor" (cropped).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Victorinox Deluxe Tinker (34454326856).jpg Slika:California (23796721).jpeg Slika:Spitfire LF9C MK356 5D4 0796 (28855167937).jpg Slika:Gonobitz church.jpg Slika:Piran, Slovenia (23441705423).jpg Slika:Beer mix Prague.jpg Slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg Slika:Grad Konjice stolp.jpg Slika:Lucija1.jpg </gallery> [[Slika:Graffiti by brons & isi, Schwendergasse.jpg|350px||right]] === Naj... === * [[barva]]: [[rumena]] [[Slika:MikadoYellow.jpg|border|24px]] * [[dosežek človeštva]]: [[Apollo 11|prvi pristanek na luni]] [[Slika:Aldrin Apollo 11.jpg |border|50px]] * [[film]]: [[Rimske počitnice]] [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|border|50px]] * [[glasba]]: [[pop 80' leta]] * [[knjiga]]: [[Sveto pismo]] * [[mesto]]: [[Rim]] * [[pesem]]: [[Eagles]] - [[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]] * [[svetnik]]: [[Sveti Boštjan|Sveti Sebastjan]] * [[hrana]]: [[Italijanska kuhinja]] in [[Mediteranska prehrana]] <div class="usermessage"></div> === Moji prispevki (za lastno evidenco, ne za bahanje) === ==Po abecedi== {{compactTOC2}} ===[[A]]=== [[Adria Transport]], [[Anato]], [[Italijanska tiskovna agencija|Italijanska tiskovna agencija (ANSA)]], [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrska vojna mornarica]], [[Carlo Acutis|sv. Carlo Acutis]], [[Avtobusno postajališče Lucija]], [[Avtobusna postaja Koper]], [[Avtobusna postaja Maribor]], ===[[B]]=== [[Batana]], [[Bracera]], [[Bitka pri Piranu]], [[Bitka pri Visu (1866)]], [[Blatacke zlato]], [[Buče]], ===[[C]]=== '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija (Slovenske Konjice)]]''', [[Cvetnonedeljska butarica]], [[Cerkev Srca Jezusovega, Tibidabo|Cerkev Srca Jezusovega (Tibidabo)]] ===[[Č]]=== [[Čupa]], ===[[D]]=== [[Dikasterij]] (in tudi vsi dikasteriji), [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]], [[Dnipro]], ===[[E]]=== [[Elija (prerok)]], [[Elij iz Koštabone]], [[Enota za protokol Slovenske vojske]], [[eskortni rušilec|eskortna rušilca]] [[RE-51 Triglav]] in [[USS Slater (DE-766)|USS Slater]], [[Eskvilin]], ===[[F]]=== [[Francoska Ekvatorialna Afrika]], [[Fondi]], [[Furlani]], ===[[G]]=== [[Gianicolo]], [[Gran Moravia|Gran Moravia (sir)]], [[Zvonarna Grassmayr]] ===[[I]]=== [[Istrobeneščina]], [[Istrsko narečje]], [[Istrski top]], [[Izseljenstvo]] ===[[J]]=== [[Jadran (jadrnica)]], [[Japonska kačja brada]], [[Dvorec Jelše]], ===[[K]]=== [[SMS Kaiserin Elisabeth]], [[Kanal svetega Jerneja]], [[Kapitolski grič]], [[Kinoto]], [[Kiosk K67]], [[Kivano]], [[HMS Mallow (K81)|Korveta Nada]], [[Križanec |Križanec (hibrid)]], [[Krivi Rog]], [[Kadenca orožja]], ===[[L]]=== [[LETOV]], [[LIBIS 180|Libis 180]], [[Lignano Sabbiadoro]], [[Ljubno ob Savinji]], [[Giovanni Losi]], [[Lucija, Piran]], ===[[M]]=== [[Družba hčera Marije pomočnice]], [[Maksimum karta]], [[Cerkev sv. Marjete, Planina|Cerkev sv. Marjete na Planini]], [[Masdamer|Masdamski sir]], [[Minoritski samostan Piran]], [[Mirni človek]], [[Modra rakovica]], [[Modro poletje]], [[Monald Koprski]], [[Montasio]], ===[[N]]=== [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]], '''[[Nadžupnija Slovenske Konjice]]''' ===[[O]]=== [[Onufrij Veliki]], ===[[P]]=== [[Plovilo]], [[Pokopališče Piran]], [[Portorož]], [[Postcrossing]], ===[[Q]]=== [[Qingdao]], ===[[R]]=== [[Raclette]], [[Vila Rafut]], [[Park Rastelli]], [[Rimska škofija]], [[Romanje]], ===[[S]]=== [[Sandokan]], [[Sedem rimskih gričev]], [[Sedisvakanca]], [[Antonio Sema]], [[Sirarstvo]], [[Skavtski center Andreis]], [[Skavtski okoljski center Kočevski Rog]], [[Slovenska Istra]], [[Slovenska potica]], [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSK]], '''[[Slovenske Konjice]]''', [[Splošna bolnišnica Izola]], [[Sveti sedež]], [[Svetovna poštna zveza]], ===[[Š]]=== [[Šavrinsko gričevje]], [[Švicarska garda]] ===[[T]]=== [[Tartinijev spomenik]], [[Wilhelm von Tegethoff]], [[Ternopil]], [[Tete de Moine|Tete de Moine]], [[Tomos|TOMOS]], [[Trabakola]] ===[[U]]=== [[Urbi et orbi]], ===[[V]]=== [[Vatikan]], [[Velikonočna vigilija]], [[Vila Rafut]], [[Viminal]], [[Večnamenska ladja Triglav 11|Večnamenska ladja Triglav 11]] ===[[W]]=== [[Windischgrätzi]], ===[[Z]]=== [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|ZSKSS]], [[Zvezdno mesto]], ===[[Ž]]=== [[Žička kartuzija]], [[Župnija Doberdob]] *[[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]] po merilih Wikipedije so zapisani '''krepko'''. == Priznanja == {{priznanje3|uredniška zvezda|komentar=Za tvoja tisočera dosedanja urejanja, za številne nove prispevke pa tudi za urejanje sloga že obstoječih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran3|komentar=Kar ne morem verjeti, da si že tri leta med nami in da si tako tiho in marljivo opravil izjemno obsežno delo. Kot članu, ki je le malo mlajši od mene, ti podeljujem 3-letno '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]]'''. Vse čestitke za dosedanje dosežke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran4|komentar=za štiri ... }}{{-}} {{priznanje3|veteran5|komentar=...in pet let delovanja! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:28, 24. februar 2012 (CET)}}{{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br> Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:30, 12. junij 2023 (CEST){{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br>Priznanje za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 10. junij 2024 (CEST){{-}}<br /> <div class="usermessage"></div> ==Projekti== *[[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije|Slovenske župnije]] ===Izbor lastnih fotografij=== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Shabicht%27s_pictures Shabicht's pictures] na [[Wikimedijina Zbirka|Zbirki]] == Uporabniške podstrani == * [[Uporabnik:Shabicht/peskovnik|peskovnik]] {{userpage}} ps4yst788fc1k75e7ie3ndmz4dqqwsx 0 97066 6660756 6656616 2026-04-17T11:03:29Z ~2026-13659-49 255600 /* Znane osebe */ 6660756 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Katja |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Katarina |name day = skupaj s Katarinami |related name = |fotonotes = }} '''Katja''' je žensko [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Katja je različica ženskega osebnega imena [[Katarina]]. Oziroma je ime variacija [[Ruščina|ruskega]] imena Katarina oziroma ''Katjuša''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Katja: 8.577. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Katja po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Katja|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Katja lahko [[god]]ujejo takrat kot Katarine.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * [[Katarina Katja Mihelič]], ekonomistka * [[Katarina Katja Predovnik]], arheologinja * [[Katja Adam]], biologinja * [[Katja Ajdnik]], evangeličanska duhovnica * [[Katja Ajster]] - Kataya, pop-pevka, fotomodel * [[Katja Alujevič]] * [[Katja Arhar]] (več oseb) * [[Katja Arsenovič]], galeristka * [[Katja Bajec Felc]], zborovodkinja * [[Katja Bašič]], kriminalistka * [[Katja Bednařik Sudec]], slikarka * [[Katja Berčič]], matematičarka * [[Katja Bergles Bricman]] * [[Katja Berk Bevc]] * [[Katja Bevk]], bibliotekarka * [[Katja Bidovec]], fotografinja * [[Katja Boh]], sociologinja, univ. profesorica in diplomatka * [[Katja Božič]], ekonomistka, strok. za finance, državna sekretarka * [[Katja Breskvar]], biokemičarka, univ. profesorica * [[Katja Brvar]] * [[Katja Budanova]] * [[Katja Cah]] * [[Katja Ceglar]], muzealka * [[Katja Cimermančič]] * [[Katja Cimperman]], arhitektka * [[Katja & Coby]] * [[Katja Colja]], zamejska filmska režiserka in scenaristka * [[Katja Čerenjak]], rokometašica * [[Katja Černela]], radijska voditeljica * [[Katja Činč]], pianistka * [[Katja Čoh Kragolnik]], inšpektorica * [[Katja Čvan Trobec]], farmacevtka * [[Katja Daneu]], košarkarica * [[Katja Debevec]], plezalka * [[Katja Delak]], plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja * [[Katja Depolli Steiner]], psihologinja * [[Katja Dolenc Batagelj]] * [[Katja Drnovšek]], pravnica, filozofinja in jezikoslovka * [[Katja Drobnič]], biokemičarka/genetičarka, forenzičarka * [[Katja Dular]], klinična psihologinja * [[Katja Eman]], kriminalistična psihologinja, literatka * [[Katja Fain]], plavalka * [[Katja Fašink]], pevka, vizažistka, podjetnica * [[Katja Feguš]], foto * [[Katja Felle]], slikarka * [[Katja Filipčič]], pravnica, univ. prof. * [[Katja Flint]], nemška igralka * [[Katja Franko]], pravnica, kriminologinja, univ. prof. * [[Katja Galle Toplak]], strokovnjakinja za zdravilne rastline * [[Katja Gartner Drofenik]], učiteljica plesa * [[Katja Geršak]] * [[Katja Gole]], novinarka * [[Katja Goljat]], umetniška fotografinja * [[Katja Gorečan]], pesnica in perofmerka * [[Katja Gornik]], pesnica * [[Katja Grabnar]] * [[Katja Gradišar]], zobozdravnica * [[Katja Groleger]], zdravnica * [[Katja Gruber]] * [[Katja Jenčič]], etnologinja, urednica, prevajalka * [[Katja Katarina Hleb]], psihologinja * [[Katja Hodošček]] * [[Katja Horvat]], alpska smučarka * [[Katja Hrobat Virloget]], arheologinja in etnologinja/kulturna antropologinja * [[Katja Hvala]] * [[Katja Istenič]], psihologinja * [[Katja Jazbec]], smučarka * [[Katja Jeras Ettore]] * [[Katja Jeretina]], kolesarka * [[Katja Jerman]], etnologinja/kulturna antropologinja * [[Katja Jevšek]], napovedovalka vremena * [[Katja Jeznik]], pedagoginja * [[Katja Jontes]], odbojkarica * [[Katja Jug]], prevajalka * [[Katja Juhart]] "Katka", tekačica maratonka * [[Katja Kabanova]] * [[Katja Kadič]], športna plezalka * [[Katja Kavkler]], restavratorka * [[Katja Kegl Vencelj]], gorska tekačica, ultratekačica * [[Katja Kipping]], nemška političarka * [[Katja Kleindienst]], [[Slovenska matica]] * [[Katja Klemenc]], pevka * [[Katja Klep]], plesalka * [[Katja Klinar]], strok. za strojništvo * [[Katja Klopčič Lavrenčič]], literarna publicistka, urednica * [[Katja Klun]], pesnica *[[Katja Klun]], [[Morska biološka postaja Piran]] * [[Katja Knez Steinbuch]] * [[Katja Kobolt]], dr. literarnih znanosti, feministična kuratorka, producentka * [[Katja Kodba]], STA * [[Katja Kogej]], etnologinja in enologinja, someljejka, naturopatinja * [[Katja Kokalj]], glasbenica * [[Katja Kolar]], biotehnologinja (Nem.) * [[Katja Kolšek]], filozofinja in sinologinja; prevajalka * [[Katja Konvalinka]], pianistka, operna in koncertna pevka sopranistka * [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]], pevka * [[Katja Koren]], alpska smučarka * [[Katja Korošec]], plesalka, pevka * [[Katja Koselj]], modna oblikovalka * [[Katja Kosi]], plesalka in prevajalka * [[Katja Košir]], psihologinja * [[Katja Kotnik]], model * [[Katja Kous]] * [[Katja Kovač]], po poroki [[Katja Gruber]] zborovodkinja * [[Katja Kovač, tenisačica]] * [[Katja Kovše]], slikarka, ilustratorka, ... * [[Katja Kozjek]], meteorologinja * [[Katja Kozlevčar]] * [[Katja Kraigher]], prevajalka * [[Katja Krajnik]], violinistka * [[Katja Kranjc]], umetnostna zgodovinarka, knjižničarka * [[Katja Krasavice]] * [[Katja Kristan]], farmacevtka in biokemičarka * [[Katja Križman]], biotehnološka podjetnica * [[Katja Kurent]]-Tatarovac, rokometašica * [[Katja Kušar]], poliotologinja * [[Katja Lapkovsky]] * [[Katja Lautar]] * [[Katja Legin]], plesalka, performerka ... * [[Katja Lenart]], novinarka, režiserka, voditeljica * [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]], pevka * [[Katja Lesjak]], alpska smučarka * [[Katja Levstik]], igralka in pevka, šansonjerka * [[Katja Loher]] * [[Katja Lozar Manfreda]], družboslovna informatičarka * [[Katja Lumbar Globočnik]], strokovnjakinja za odnose z javnostmi * [[Katja Mahnič]], umetnostna zgodovinarka * [[Katja Majer]], kiparka, krajinska umetnica *[[Katja Malovrh]], botaničarka *[[Katja Malovrh Rebec]], gradbena fizičarka * [[Katja Markič]], dramaturginja, dramatičarka, teatrologinja * [[Katja Meden]], zgodovinarka * [[Katja Mihelčič]] - [[Kami]], miss, pevka, svetovalka... * [[Katarina Katja Mihelič]], ekonomistka * [[Katja Mihurko Poniž|Katja Mihurko]], dramaturginja in literarna zgodovinarka * [[Katja Miklavčič]] * [[Katja Milič]], pianistka * [[Katja Nyberg]], norveška igralka rokometa * [[Katja Oblak]], kiparka, umetnica * [[Katja Obleščak]], pevka * [[Katja Oeljeklaus]], nemška teniška igralka * [[Katja Osolnik Stražiščar]], zdravnica * [[Katja Otrin]], pevka * [[Katja Pahor]] * [[Katja Pál]], slikarka * [[Katja Pasarit]], šolska sindikalistka v zamejstvu * [[Katja Pate]] * [[Katja Pavlič Škerjanc]], latinistka, sršol. prof. * [[Katja Pegan]], gledališka režiserka * [[Katja Perat]], pisateljica * [[Katja Piškur]] * [[Katja Pišot]], radijska voditeljica na Radiu Capris * [[Katja Plemenitaš]], jezikoslovka anglistka * [[Katja Plut]], pesnica * [[Katja Poboljšaj]], biolginja * [[Katja Pogačar]], golfistka * [[Katja Popovič]], pilotka * [[Katja Pori]], slikarka * [[Katja Porovne Silič]], kitaristka, prof. AG * [[Katja Povž]] * [[Katja Požun]], smučarska skakalka * [[Katja Praprotnik]], kustosinja * [[Katja Praznik]], profesorica na Oddelku za globalne študije spola in seksualnosti Univerze v Buffalu * [[Katarina Katja Predovnik]], arheologinja * [[Katja Prokšelj]], zdravnica, prof. MF * [[Katja Pušnik|Katj(uš)a Pušnik]] * [[Katja Rebolj]], biokemičarka, zeliščarica * [[Katja Repič Vogelnik]], arhitektka, urbanistka * [[Katja Riemann]], nemška igralka * [[Katja Rihtar Šušnik]], arhitektka * [[Katja Rojs]], defektologinja * [[Katja Rus]], restavratorka in konservatorka * [[Katja Seizinger]], nemška alpska smučarka * [[Katja Seme]] * [[Katja Sever Kržič]], pevka * [[Katja Sinkovič]], pianistka * [[Katja Sluga]] * [[Katja Smerdu]], kiparka * [[Katja Sreš]], ekologinja * [[Katja Stojnić]] * [[Katja Stamboldžioski]], urednica, režiserka in scenaristka * [[Katja Steblovnik]] * [[Katja Stergar]], direktorica Javne agencije za knjigo * [[Katja Stopar]], biologinja, genetičarka * [[Katja Strgar]] * [[Katja Sturm-Schnabl]], slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka v Avstriji * [[Katja Sudec]] * [[Katja Suding]], nemška političarka * [[Katja Šeruga]], novinarka in popotnica * [[Katja Šircelj]] * [[Katja Šivec]] * [[Katja Škofic]], igralka * [[Katja Škrubej]], pravna zgodovinarka * [[Katja Šmalc]], smučarka * [[Katja Šoba]], političarka * [[Katja Šoltes]], arhitektka * [[Katja Špur]], novinarka, pesnica, pisateljica, prevajalka * [[Katja Štefanec]], LGBTQ * [[Katja Štok]], novinarka * [[Katja Štravs]], jadralka * [[Katja Šugman Stubbs]], pravnica, psihologinja in univ. profesorica * [[Katja Šuklje Antalick]], agronomka * [[Katja Šuklje]], strokovnjakinja za vinogradništvo * [[Katja Šulc]], pevka * [[Katja Švab]], arhitektka * [[Katja Švarc]], arheologinja * [[Katja Tomažič]] * [[Katja Tomažin]], atletičarka, profesorica športne vzgoje, kineziologinja * [[Katja Tratnik]] * [[Katja Trdan]] * [[Katja Triller Vrtovec]], pravnica, prof. * [[Katja Turk]], nogometašica * [[Katja Utroša]], filozofinja * [[Katja Vadnal]], agrarna ekonomistka * [[Katja Verderber]] = [[Katarina Mala]], pevka * [[Katja Vidmar]], plezalka * [[Katja Vintar Mally]], geografinja * [[Katja Virant Iršič]], muzikologinja * [[Katja Višnar]], smučarska tekačica * [[Katja Vodopivec]], profesorica kazenskega prava * [[Katja Voncina]], prevajalka, lektorica * [[Katja Vučković Zinrajh]], pevka "Infected" * [[Katja Wirth]], avstrijska smučarka * [[Katja Zajc Kejžar]], mednarodna ekonomistka * [[Katja Zaletel]], zdravnica, prof. MF * [[Katja Zakrajšek]], prevajalka afriške književnosti * [[Katja Zdešar Kotnik]], antropologinja * [[Katja Zelinka Škerlevaj]], arhitektka * [[Katja Zver]] * [[Katja Žekar]], violistka * [[Katja Žlajpah]], arhitektka * [[Katja Žmitek]], kemičarka, nutricionistka * [[Katja Žolgar]] * [[Katja Žvan Eliott]], politologinja, feministka, prof. na maroški ameriški univerzi Al Akhawayn * [[Zora Rupena]] - Katja, aktivistka * [[Jekaterina Vedenejeva|Jekatarina "Katja" Vedenejeva]], ritmična gimnastičarka == Glej tudi == * imena [[Kaja]], [[Katka]], [[Katjuša (ime)|Katjuša]], [[Kati]], [[Keti]] * opera [[Katja Kabanova]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] h54buc5pwqw7yog51264btio1ok4l5o 0 103175 6660293 6438035 2026-04-16T12:59:08Z Sporti 5955 pos. 6660293 wikitext text/x-wiki '''Mihelčič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojz Mihelčič (zdravnik)|Alojz Mihelčič]] (1907—1974), partizanski zdravnik * [[Alojzij Mihelčič]] (1880—1975), cerkveni glasbenik, skladatelj in politik * [[Božo Mihelčič]] (1945—2024), violinist * [[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898—1977), biolog (duhovnik, salezijanec) * [[Franc Mihelčič]] (1925—1978), salezijanec (katehet, organist, pisec učbenikov, urednik) * [[Ivan Mihelčič]], gospodarstvenik, obrtni in planinski organizator * [[Janez Mihelčič]] (*1942), jezuit, jezikoslovec, misijonar (2016-17 apostolski administrator v Kirgiziji) * [[Jože Mihelčič (narodni heroj)|Jože Mihelčič]] (1904—1941), partizanski organizator, narodni heroj * [[Jože Mihelčič]] (*1947), član Državnega sveta RS * [[Katja Mihelčič]] - [[Kami]], miss, pevka, svetovalka... * [[Maksimilijan Mihelčič]] (1905—1958), nogometaš * [[Marija Mihelčič]] (*1940), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Marika Mihelčič]] (r. [[Kuzman]]), profesorica defektologije, surdopedagoginja * [[Marko Mihelčič]] (1939—2004)?, arhitekt * [[Matej Mihalčič|Matej Mihelčič]] (*1966), slikar, vizualni umetnik ([[Rdeči pilot]]; J.E.S.U.S. Ajaks) * Matej Mihelčič, astrofotograf, urednik ... * [[Matjaž Mihelčič]] (*1969), scenarist, režiser, producent *[[Matjaž Mihelčič (optik)|Matjaž Mihelčič]], psiholog, optometrik * [[Miran Mihelčič]] (*1942), ekonomist, univ. profesor * [[Pavel Mihelčič]] (1937—2026), skladatelj, glasbeni kritik, organizator in pedagog * [[Saša Mihelčič]] (*1973), igralka * [[Silvester Mihelčič]] (*1943), glasbeni šolnik (Črnomelj), skladatelj * [[Slavko Mihelčič]] (1912—2000), skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog * [[Stanko Mihelčič]], pravnik * [[Staša Mihelčič]], dramaturginja * [[Tatjana Mihelčič Gregorčič]] (*1957), glasbena pedagoginja/šolnica, zborovodkinja *[[Vida Mihelčič]] (prej [[Vida Perišič]]), športna gimnastičarka * [[Viktor Mihelčič]] (1913—2010), skladatelj, glasbeni pedagog == Glej tudi == * priimek [[Mihelič]], [[Mihelač]] * priimek [[Mihevc]], [[Miheuc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mihelčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] j8vst9ey529w6n54r1a8hwwan2amgdn 0 105653 6660274 6555367 2026-04-16T12:41:55Z ~2026-12727-63 255379 /* Nastanek, vrste in razvoj realizma po Evropi */ popravek tipkarske napake 6660274 wikitext text/x-wiki '''Realizem''' je literarno obdobje, ki se je začelo v [[Francija|Franciji]] okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19. stoletja in je trajalo do začetka 20. stoletja. Beseda realizem izhaja iz latinskega pojma ''realis'', kar pomeni stvaren. Oxfordska enciklopedija realizem opredeli kot literarni pojem, ki je rabljen tako široko, da je težko uporaben, razen kadar se rabi v nasprotju drugim literarnim gibanjem, npr. [[romantika|romantiki]] in [[ekspresionizem|ekspresionizmu]]. Realizem pomeni dvoje: obdobje ali pa književno metodo. Realizem kot književna metoda se pojavlja v vseh [[književnost]]ih od [[antika|antike]] do danes, ki prikazujejo stvarnost tako, kot v resnici je ali pa bi lahko bila po zakonu verjetnosti. Realizem kot obdobje se je v posameznih književnostih razvil ob različnem času in v neenakih socialnih, političnih in kulturnih razmerah, zato ni bil čisto enotno književno obdobje. [[Schiller Schledel|Schiller]] in [[Friedrich Schlegel]] sta prva govorila o realizmu, in sicer sta pojem realizma uporabljala kot nasprotje idealizmu. V francoskih razpravah se pojem realizma pojavi v člankih [[Champfleury]]a, ki so pozneje izšli v knjigi z naslovom ''Le Realisme'' (1857), in v časopisu ''Realisme'' (1856-1857). Tu se začne razpravljati o realizmu kot o obdobju. Njegove značilnosti so natančno prikazovanje resnice, objektivnost, neosebnost. Kot predstavnike so naštevali [[Stendhal]]a, [[Honore de Balzac|Balzaca]], Champfleurya, [[Gustave Flaubert|Flauberta]]. V Nemčiji [[Otto Ludwig]] govori o poetičnem realizmu, ampak ta pojem uporablja kot nasprotje »neosebnemu« realizmu, ki se je razvil v Franciji. [[Friedrich Engels|Engels]] v nekem osebnem pismu leta 1888 piše, da realizem zanj pomeni poleg natančnosti v podrobnostih tudi zvesto prikazovanje tipičnih značajev v tipičnih okoliščinah. Kot primer navede [[Honore de Balzac|Balzacove]] romane. V Italiji se v 80. letih 19. stoletja veljavi pojem verizem. V Rusiji pojem realizma uvede Pisarev z delom ''Realisty'' 1864. Vendar njemu ta pojem odraža ideološko usmeritev dela ruske inteligence. Na Poljskem se namesto realizma uveljavi pojem pozitivizem. na Slovenskem o pomenu pojma realizem razpravljata [[Janko Kersnik]] v razpravi ''Razvoj svetovne književnosti'' in [[Fran Celestin]] v delu ''Naše obzorje''. == Nastanek, vrste in razvoj realizma po Evropi == Realizem se začne po 1830 v Franciji, do 1848 pa se razmahne še v drugih državah – [[Anglija|Angliji]], [[Rusija|Rusiji]] in deloma [[Nemčija|Nemčiji]]. Prvo obliko je predstavljal '''romantični realizem''', ob njem pa so se pojavili še zametki psihološkega in socialnega realizma. V Franciji velja za začetnika realizma [[Honoré de Balzac|Honore de Balzac]] z delom ''Človeška komedija''. Prvi zgled '''psihološkega realizma''' je Stendhalovo delo ''Rdeče in črno''. V Rusiji je prehod iz romantike v realizem izvedel Nikolaj V. Gogolj z deli ''Plašč'', ''Mrtve duše'', ''Revizor''. Po letu 1848 se je pojavil '''objektivni realizem'''. Ta je skušal iz del izločiti vse elemente romantičnosti, namesto tega naj bi pisatelji podajali stvarno analizo dejstev, objektivnost, neprizadetost, zunanji in notranji svet, realnost, duševnost naj bi opisovali kot natančno in objektivno. V Franciji je to smer uvedel [[Gustave Flaubert]] z romanom ''Gospa Bovary'', v Angliji [[William Makepeace Thackeray|William Thackeray]] z romanom ''Semenj ničevosti'', v Rusiji Ivan S. Turgenjev z romanom ''Očetje in sinovi''. Hkrati se je uveljavil tudi psihološki realizem, ki se je osredotočil na natančno raziskavo duševnosti. Glavna predstavnika sta Fjodor M. Dostojevski z romani ''Idiot'', ''Besi'', ''Zločin in kazen'' in ''Bratje Karamazovi'' in Anton P. Čehov (''Češnjev vrt''). V dramatiki je prehod v realizem izvedel norveški dramatik [[Henrik Ibsen]] z dramami ''Stebri družbe'', ''Nora'' in ''Strahovi''. V nekaterih njegovih delih (''Rosmersholm'', ''Divja račka'') je prevladoval psihološki realizem. Razvije se tudi '''poetični realizem''', ki je pred objektivno analizo in družbeno stvarnost postavljal čustveno idilično in nadčasovno prikazovanje življenjskih pojavov. '''Socialni realizem''' je v angleški književnosti uveljavil [[Charles Dickens]] z delom ''Oliver Twist''. === Razvojne faze realizma === Flaker<ref>Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber 1976, str. 161-163.</ref> govori o treh razvojnih fazah realizma: zgodnjem, razvitem in visokem realizmu. Za zgodnji realizem je značilno, da nanj še vplivajo značilnosti prejšnjega obdobja. Kot primer navede [[Charles Dickens|Dickensa]], Balzaca (''Človeška komedija''), [[Stendhal]]a in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]] (''Mrtve duše''). Razviti realizem se pojavlja v 50. in 60. letih 19. stoletja. Zanj je značilna popolna objektivizacija, ni več vidnih vplivov prejšnjega obdobja. Predstavniki so brata [[Goncourt]], Flaubert, [[Alphonse Daudet|Daudet]], [[William Makepeace Thackeray|Thackeray]], [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjev]], [[Ivan Aleksandrovič Gončarov|Gončarov]], [[Gottfried Keller|Keller]]. V visoki realizem spadata [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]] (''Vojna in mir'', ''Ana Karenina'') in [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski]] (''Zločin in kazen'', ''Bratje Karamazovi''). Za visoki realizem navede, da že prinaša nekatere značilnosti, ki napovedujejo naslednje literarno obdobje, tj. [[naturalizem]]. [[Janko Kos]] v svoji duhovnozgodovinski periodizaciji povezuje realizem z naturalizmom, drugo polovico 19. stoletja pa obravnava tudi v okvirih duhovnozgodovinskega pojma postromantike (ta dvojna povezava je sicer jasno določena, pa vendar vseeno odpira pomembna vprašanja).<ref>Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2. izd., 2001, str. 135, 137, 174, 141.</ref> Nasprotno koncept moderne (npr. na Slovenskem, na nemško govorečem področju) povezuje naturalizem z novo romantiko (npr. v primeru Cankarja), realizem pa je tako ločen (tudi zaradi vprašanj t. i. romantičnega realizma).<ref>Evald Koren: Vprašanja ob periodizaciji slovenskega in evropskega naturalizma. Primerjalna književnost. Letn. 2, št. 1 (1979), str. 29-34.</ref> Aleš Vaupotič sledeč pragamticizmu C. S. Peircea (in komparativistu Hansu Vilmarju Geppertu) ločuje literarna realizem (učinkuje kot singuaren, indeksikalen, dicent znak) in naturalizem (legiznak, indeks, argument).<ref>Aleš Vaupotič: Vprašanje realizma. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2019.</ref> == Značilnosti realističnih del == Za realistična dela je značilna objektivnost, golo prikazovanje resnice. V realizmu ni neke napete, pestre zgodbe. Zgodba je namenjena opisu osebe in njegovemu razvoju. Oseba je opisana kot psihološko, intelektualno in družbeno bitje. Vtisnjen je v okolje, ki ga sestavljajo politična, družbena in ekonomska stvarnost. V realističnih delih se opisuje ljudi, stvari, naravo, naravne pojave, ni pa prisotnih nobenih višjih sil ali metafizike. [[Aleksandar Flaker|Flaker]] <ref>Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber 1976, str. 156-157.</ref> piše, da je za realistična dela značilno, da se pripovedovalec distancira od svojih oseb, kar pomeni, da se ne želi poistovetiti s svojim junakom, da ne komentira njegovih dejanj in obnašanja, da ne daje moralističnih kritik. Gre za objektivno pripovedovanje. Avtor pripoveduje zgodbo v [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] svojega časa, [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] oseb pa je odvisen od socialnega položaja, zato lahko v delo vključuje tudi [[žargon]], [[dialektika|dialektizme]], tuje besede. == Realizem na Slovenskem == Glavna predstavnika realizma na [[Slovenija|Slovenskem]] sta [[Janko Kersnik]] (''Kmetske slike'', ''Jara gospoda'') in [[Ivan Tavčar]] (''Cvetje v jeseni'', ''Med gorami''). Kersnikove ''Kmetske slike'' so izhajale v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' 1882-1891. Kersnik je napisal nekaj takih slik iz kmečkega sveta, v katerih je človek že popolnoma nesuveren, vklenjen v brutalne zakone materialne resničnosti, gre samo še za igro strahu in strasti v boju za goli obstanek. V sliki ''V zemljiški knjigi'' je glavni junak dokument oziroma uradni akt. Dogajanje je opisano zelo suho, brez čustvene vrednosti pripovedovalca je prikazana realnost. Gre za dokument, ki določa pogubno usodo celega rodu. Svojo idejo o idealističnem realizmu je najlepše pokazal v sliki ''Kmetska smrt''. Hotel je prikazati življenje tako kot je, vendar ne čisto golo resnico, ampak golo resnico pod zlato tančico idealizma. V tej sliki prikazuje smrt, vendar ne kot nekaj slabega, ampak kot nekaj heroičnega. Kmet Planjavec se opeče in opekline so tako hude, da ne bo preživel, vendar želi še pred smrtjo poskrbeti za stvari tega sveta, za družino. V ''Mačkovih očetih'' je realistična slika najbolj izostrena. Človek je le še žrtev golih strasti v boju za gmotni obstanek in je do kraja razčlovečen. O podobnih temah kot [[Kersnik]] v ''Kmetskih slikah'' je pisal tudi Ivan Tavčar. Primer je novela ''Šarevčeva sliva''. Gre za zgodbo o revnem, osamljenem kmečkem dekletu, ki ji je oče zapustil slivo in 100 goldinarjev. S to doto naj bi si pomagala skozi trdo samsko življenje. V Metino življenje se naseli strah – strah jo je, da bi izgubila dninarsko delo, da bi beračila na stara leta, da bi ji kdo vzel denar … Vendar pomemben preobrat v tej zgodbi naredi narava, ko v pomladni nevihti pride do plazu na bregu, kjer je imela Meta zakopan denar. Meta ima privid, da jo je okradel tat. Tedaj se prestraši za slivo in v svoji obsedenosti jo poseka. Sliva pade nanjo in jo ubije. Tako jo reši skrbi, da bi morala na stara beračiti. Tudi v tej zgodbi gre za goli boj za obstanek. Po mnenju [[Matjaž Kmecl|Kmecla]] je slovenska pripovedna [[proza]] v realizmu oblikovala nekaj značilnih ideoloških sistemov, ki so bili politično pomembni, [[književnost|literatura]] pa jim je služila za uresničitev. Prvi je povezan z narodovo močjo in pomembnostjo. Ta se pojavlja v vseh nacionalnih literaturah, predvsem tistih, ki so se oblikovala v zvezi z nacionalnim osvobajanjem. Drugi govori o očarljivosti in uspešnosti mladega, revnega slovenskega izobraženca (meščana), ki zmeša glavo in srce premožni gospodični s podeželske graščine. Na koncu se mlada zaljubljenca združita, kar simbolizira združitev meščanske sposobnosti in plemiškega kapitala. Zadnji je povezan z metafizičnim kaznovanjem vseh pregreh. Gre za to, da pravični bog kaznuje vse grehe na potomcih, če mu ne uspe že pri storilcih. Očitno je šlo za zanašanje na metafizično moč namesto fizično pri tistih, ki so bili družbeno šibkejši. === Problem periodizacije in teoretiki realizma na Slovenskem === Različni [[literarna zgodovina|literarni zgodovinarji]] različno datirajo to obdobje. Kot začetek se pojavljajo letnice 1848, 1854, 1868, 1878 in 1881. Razlog je med drugim tudi v tem, da je bil slovenski realizem precej neizrazit in nerazvit zaradi predhodnega pomanjkanja književne tradicije in družbenih razlogov, saj je bila v tem času literatura v prvi vrsti namenjena spodbujanju narodnega gibanja. [[Ivan Grafenauer]] v ''Kratki zgodovini slovenskega slovstva'' obdobje med 1868 in 1895 imenuje kot obdobje nove romantike in realizma. [[Ivan Prijatelj]] isti časovni izsek imenuje kot čas slovenskega realizma, razdeli pa ga na dve obdobji: romantični realizem (1868-1881) in poetični realizem (1881-1895). [[Anton Slodnjak]] v ''Zgodovini slovenskega slovstva'' razširi obdobje realizma od 1848 do 1899 in ga deli na več podobdobij: folklorizirajoči realizem (1848-1858), ironični in narodnostnooosrečujoči realizem (1858-1868), sentimentalni realizem z vzporednim optimističnim realizmom (1870-1881) in zreli ali klasični realizem (1881-1895). Odgovor na to delo je razprava [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] ''Ivan Prijatelj in slovenski realizem'', v kateri je dokazoval, da o realizmu v slovenski književnosti lahko govorimo šele pri [[Janko Kersnik|Janku Kersniku]] v letu 1878, pa še po tem letu je ideološko utesnjen in nenaklonjen socialni kritiki. [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] je v ''Zgodovini slovenskega slovstva'' realizem omejil med letnici 1854 in 1892. [[Janko Kersnik]] je v ''Razvoju svetovne poezije'' (1878) utemeljil razliko med [[romantika|romantiko]] in realizmom tako, da je prvo postavil na podlago mitičnega, drugega pa na podlago [[znanost|znanstvenega]] razmišljanja. Vendar je za Kersnika še vedno značilno načelo idealizacije, ki ga posebej izrazi v oceni [[Anton Aškerc|Aškerčeve]] zbirke ''Balade in Romance'' (1890). Pravi, da je treba opisovati vse, kakor v resnici je, vendar ne le kot golo življenje, ampak kot »golo resnico pod zlato prozorno tančico idealizma.« [[Fran Celestin]] je v delu ''Naše obzorje'' (1883) svojo teorijo realizma poimenoval idealni realizem oz. realni idealizem in tako izključil skrajne oblike realizma. Janko Kersnik gleda na človeka kot na bitje, ki je podvrženo [[narava|naravi]] in njenim zakonom. Novi čas je čas znanosti. Svet je treba spoznavati v njegovi objektivnosti. Za literarni razvoj je pomembna vednost. Življenju vladajo materialni zakoni, ki so zrušili predstavo o [[človek]]u kot izvirnem središču. To potrjuje z izjavo »na idealizem je prišel realizem.« Ta njegov materialističen pogled kaže v smer biološkega [[determinizem|determinizma]] in [[evolucionizem|evolucionizma]]. Nanj sta vplivala [[Henry Thomas Buckle|H. T. Buckle]] in [[John William Draper|W. Draper]]. Vendar v njegovih delih ni prevladala ta pripadnost, ampak so se materialistični pogledi obrnili v sociološko in psihološko smer. Nanj so pri tem vplivali ruski realisti [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolj]], Tolstoj in Turgenjev. Po njegovem je ravno v Turgenjevih delih najbolj prisoten »srebrni pajčolan zdravega idealizma«. Na koncu razprave kot bistveno lastnost literarne umetnosti navede njeno boleče občutje sveta, kakršen v resnici je, in zato opozori na njeno večno težnjo v srebrni pajčolan idealizma. Na [[Fran Celestin|Celestinove]] ideje v ''Našem obzorju'' so vplivali ruski realistični kritiki (Belinski, Hercen, Černiševski). Zagovarjal je realistično in kritično prikazovanje sodobnega življenja, še posebej na podeželju. Opozoril je tudi na gospodarske in socialne probleme, ki so uničevali kmečko ljudstvo, ki je predstavljalo največji del naroda. Glavni tematiki naj bi bili kmetstvo in malomeščanstvo, prikazani v realnih življenjskih razmerah. Navedel je tudi nekaj primerov: razmerje med kmetom in gospodo, vpliv duhovščine na kmete, splošno siromašenje ljudstva, odnos kmetov do oblasti … Pisateljev glavni namen bi moral biti prikazovanje slabih in dobrih strani resničnosti na tak način, da bo v bralcih budil željo, da se slabo konča in zamenja z dobrim. Kot primer za to navede delo ''Lovčevi zapiski'' [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjeva]], s katerimi je vzbudil zanimanje za ruskega kmeta tlačana in razširil misel o odpravi tlačanstva. Celestin je verjel, da človek lahko obvlada družbena protislovja. Bil je prepričan, da je možna dejavna preobrazba sveta, da človek lahko premaga sile, ki ga ogrožajo. Celestin je bil mnenja, da mora biti [[kultura]] množična, da ne sme biti več namenjena samo zabavi, ampak mora počasi postati »potreba«, nekaj, kar uči. Sam je svojo smer imenoval idealni realizem oziroma realni idealizem. == Najpomembnejši predstavniki realizma po Evropi == === Francija === * [[Stendhal]] * [[Honoré de Balzac]] * [[Gustave Flaubert]] * [[Guy de Maupassant]] === Nemčija === * [[Theodor Fontane]] * [[Theodor Storm]] * [[Otto Ludwig]] === Švica === * [[Gottfried Keller]] * [[Conrad Ferdinand Meyer]] === Avstrija === * [[Adalbert Stifter]] * [[Marie von Ebner-Eschenbach]] * [[Ferdinand von Saar]] === Rusija === * [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]] * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] * [[Ivan Sergejevič Turgenjev]] * [[Anton Pavlovič Čehov]] === Anglija === * [[Charles Dickens]] * [[Thomas Hardy]] * [[George Eliot]] * [[Anthony Trollope]] * [[William Makepeace Thackeray|William Thackeray]] === Norveška === * [[Henrik Ibsen]] * [[Björnstjerne Björnson]] === Švedska === * [[August Strindberg]] === Hrvaška === *[[August Šenoa]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Ante Kovačić]] *[[Janko Leskovar]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] *[[Vjenceslav Novak]] *[[Silvije Strahimir Kranjčević]] === Bosna in Hercegovina === * [[Ivo Andrić]] === Poljska === * [[Bolesław Prus]] * [[Maria Konopnicka]] * [[Henryk Sienkiewicz]] * Eliza Orzeszkowa == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Jože Pogačnik: Zgodovina slovenskega slovstva 4. Maribor: Obzorja, 1970. * Pesništvo slovenskega realizma, ur. Gregor Kocijan. Ljubljana: DZS, 1998. * Kratka proza slovenskega realizma. Ljubljana: DZS, 2000. * The Oxford Companion To English Literature, ur. Margaret Drabble. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. * Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 2000. * Janko Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, 2005. * Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. * Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in literaturi, Obdobja 3, ur. Boris Paternu. Ljubljana 1982. * Encyklopedia Britannica, CD. * Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, 1976. * Boris Paternu: Pogledi na slovensko književnost. Ljubljana 1974. * Aleš Vaupotič: Vprašanje realizma. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2019. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Realizem (umetniško gibanje)]] [[Kategorija:Književnost v 19. stoletju]] 2hwzcs3f1jptxkbpl771oblvw5ui2z6 0 106445 6660684 6628339 2026-04-17T08:50:04Z Shabicht 3554 /* Padna danes */ 6660684 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10122988_b4 | latd = 45 |latm = 29 |lats = 29.45 |latNS = N | longd = 13 |longm = 41 |longs = 3.24 |longEW = E |najdisi=Padna - Padena |slika= Padna - panoramio (1).jpg |povrsina=2,94 |prebivalstvo=216 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=208,4 |postna=6333 |posta=Sečovlje |obcina=Piran |pokrajina=Primorska |regija=Istrsko - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Padna - Vas | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 10. december 1983 | refšt = 508 | občina = Piran }} }} '''Padna''' ({{jezik-it|Padena}}) je [[naselje]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref>, ki upravno spada pod [[Občina Piran|Občino Piran]]. Slikovita gručasta, tesno pozidana vas v jugozahodnem koncu Šavrinskega gričevja se nahaja na ozkem pomolu na robu [[Sleme (geografija)|slemena]], ki se na zahodu strmo spušča v dolino potoka Drnice (Deringa) in na severu v dolino potoka Piševca. V dolini Drnice je ob cesti [[Koper]] - [[Dragonja]] [[zaselek]] Orešje. == Etimologija in prve omembe == Sodeč po srednjeveških zapisih se je kraj sprva imenoval '''Padina'''. Ime je nastalo iz pri nas pozabljenega občnega imena ''pádina'' s pomenom "strmina, pobočje", kar je sorodno z besedama ''padec'' in ''pasti''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> Prvi ohranjeni zapis o kraju je iz 5. julija 1186, tedaj se je vas imenovala Pedina. Pod imenom Padina je bila zapisana v [[piran]]skem mestnem statutu iz leta 1307. V piranskem arhivu je ohranjena tudi listina iz leta 1372, z zapisom, da je da je pirančan Franciscus v Padni oddal štiri [[vinograd]]e, z dogovorom da v petih letih zaslužek razdelijo na polovico in mu polovico vrnejo. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo območje naselja že od nekdaj rodovitno, saj so se prebivalci ukvarjali z [[poljedelstvo]]m in [[živinoreja|živinorejo]]. == Kratka zgodovina Istre == V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemško cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je bil leta 1283 priključen [[Beneška republika|Beneški republiki]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu je Istra v okviru [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri Waterloo-ju je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, ter med 2. svetovno vojno je bila Istra v okviru [[Kraljevina Italija|Italije]], po vojni, med letoma 1945 in 1954 pa je bila severni del Istre do reke Mirne del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. === Zgodovina Padne === Arheološke najdbe in ustno izročilo pričata o tem, da naj bi »Stara Padna« obsegala območje približno kilometer vzhodneje od današnje vasi. Pravi razlog za preselitev na današnjo lokacijo ni znan, obstaja pa več domnev. Padna je prej stala na skritem mestu in so se ljudje morda tja preselili zaradi vpadov sovražnikov, ali zaradi ugodnejše lege v bližini ceste, ki je vodila iz [[Trst]]a v notranjost [[Istra|Istre]]. Eden od možnih vzrokov za preselitev bi bila lahko tudi naravna nesreča, npr. [[požar]], o čemer pa ni ohranjenih pisnih virov. Z arheološkimi izkopavanji so odkrili ostanke, ki nam pričajo o življenju na tem področju že v [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. Te izkopanine so večinoma stare opeke in deli [[rimska cesta|rimske ceste]]. Najden je bil tudi fragment, na katerem piše ''»publi ituri sabini«.'' Iz najdb lahko sklepamo, da je naselje morda obstajalo že v [[antika|antiki]]. V starejših virih velikokrat zasledimo podatek o [[marmor]]natem podstavku pod kropilnikom v cerkvi sv. Blaža, ki je bila zgrajena v prvi polovici [[9. stoletje|9. stoletja]]. Ta kamen, ki je bil sprva del oltarne pregrade, danes le krasi [[cerkev (zgradba)|cerkveno stavbo]]. V knjigi »Cerkveni krajepis« koprskega škofa [[Paolo Naldini|Paola Naldinija]] je zapisano, da je bilo v [[17. stoletje|17. stoletju]] v Padni 40 ognjišč, kakor so tedaj pravili naseljenim [[hiša]]m. Po naravni nesreči okoli leta 1630 (verjetno [[kuga]]) se je to število zmanjšalo na 20. Leta 1744 je v vasi živelo 86 ljudi. Ker je bil v Istri sistem kolonata zelo razširjen, je večina domačinov obdelovala posestva plemiških družin. Leta 1807 se je Padna odcepila od [[Občina Koper|koprske občine]] in se pridružila [[Občina Izola|izolski]]. Takrat so manjše vasi večinoma spadale v katastrske občine. Tako je območje Padne spadalo v katastrsko občino Sv. Peter. Z letom 1849 so manjše katastrske občine počasi združevali, vas pa so upravno vključili v [[Občina Piran|občino Piran]]. Padna je že od nekdaj znana kot zelo dobra razgledna točka, ker omogoča pogled na okoliško pokrajino v vseh smereh, kar so [[Nemci]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] izkoristili s pomembno postojanko, leta 1944 pa so za svoje potrebe v Padno napeljali tudi elektriko, sicer zasilno in slabše kvalitete. Po osvoboditvi so [[elektrika|električno]] napeljavo nadomestili s sodobnejšo. Pred tem so prebivalci svetili z [[oljenka]]mi, svečami, [[Kalcijev karbid|karbidovka]]mi in [[petrolejka]]mi. Prvi vodovod so v vas napeljali leta 1954, od leta 1962 pa za stalno priskrbeli vodo iz [[izvir]]a pod hribom. == Padna danes == Kljub ponekod moderni arhitekturi je središče ohranilo značilno podobo strnjene istrske vasi. Za najstarejši del naselja ob cerkvi se je ohranilo ime Vas. Nekoliko dvignjen del vasi domačini imenujejo Vardo (ime izvira iz italijanske besede »guardia«, s pomenom straža), južni del vasi pa imenujejo Jugno. [[Kmetijstvo]] ni več glavna zaposlitvena panoga, saj so danes v ospredju druge storitvene in gospodarske panoge. Izseljevanje se je ustavilo, saj ima vas dokaj dobre življenjske razmere. Povojno obdobje je v vas prineslo veliko novosti tudi v [[stavbarstvo]]. Hiše, ki so bile tradicionalno grajene iz istrskega kamna, so bile po vojni večinoma obnovljene. Mnogi deli stavbne opreme so začeli izginjati, tako ni več ohranjenih veliko ognjišč. Skoraj izginile so tradicionalne skrinje, stare omare in posode. Od stare bivalne opreme se je povečini ohranila le nejka, ki je služila za mesenje kruha. Južno pobočje padenskega hriba je še danes poraščeno z [[oljka]]mi. Raziskave so pokazale, da so drevesa stara več kot 300 let, zato je Padna vključena v »Oljčno pot« po [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]]. [[Slika:Cerkev sv blaza.jpg|280px|right|thumb|cerkev sv. Blaža v Padni]] == Cerkveni spomeniki == Po zgodovinskih virih naj bi v Padni stale tri cerkve. V središču vasi stoji cerkev sv. Blaža, ki je zavetnik ali patron vasi. Druga [[cerkev (zgradba)|cerkev]] je na pokopališču izven vasi, posvečena sv. Sabi. Nekoč je obstajala tudi cerkev sv. Katarine, na lokaciji med obema prej omenjenima cerkvama. V bližini še stoji [[kapelica]] sv. Katarine in sv. Lucije, v kateri sta bila dragocena kipca teh dveh svetnic, ki pa sta bila ukradena. Vas je imela tudi svoje [[župnišče]], ki ga v pisnih virih prvič navajajo leta 1744. == Šolstvo == [[Šola|Šolstvo]] v Padni je na začetku potekalo v [[italijanščina|italijanskem jeziku]]. Viri pričajo, da je leta 1932 lokalna [[šola]] imela 53 šolarjev, ki so bili združeni v enem razredu. Poučeval pa jih je le en učitelj. Leta 1934 pa je bila v vasi zgrajena nova šola. Pouk je potekal v italijanskem jeziku, po končani vojni pa v slovenskem. Sedaj je v tej stavbi kulturni dom, z galerijo Božidarja Jakca, v njej je tudi sedež krajevne skupnosti. == Galerija Božidarja Jakca == [[Božidar Jakac]] je bil slovenski [[slikar]], katerega starši so 14 let živeli v Padni. Tu so imeli svojo gostilno in majhno trgovino. Na pokopališču v Padni je pokopan tudi njegov brat in stric, [[duhovnik]] v [[Kaštel]]u, ki je v vasi preživljal svoj pokoj. V galeriji so občasno na ogled nekatere grafike Božidarja Jakca. == Gospodarske dejavnosti nekoč == V preteklosti so prebivalci Padne ukvarjali z [[kmetijstvo|poljedelstvom]] in živinorejo. Pridelovali so oljčno olje, gojili [[vinska trta|vinsko trto]], sadno drevje, zgodnjo zelenjavo in razne poljščine. Vas je bila vedno znana po veliki količini pridelanega olja. Največji pridelek pa je bil leta 1929, ko je bila zelo bogata letina. V Padni sta delovali dve oljarni ali po domače torklji. Po osvoboditvi sta bili obe zapuščeni, ker so odprli modernejši oljarni v [[Puče|Pučah]] in [[Krkavče|Krkavčah]]. Oljčno olje so shranjevali v velikih kamnitih posodah, s prostornino od 300 do 400 litrov. Nekateri vaščani še vedno pridelujejo [[oljčno olje]], zaradi novejših metod je sedanji pridelek večji, vendar kot zmeraj včasih negotov. Vaščani že v preteklosti veliko zahajali na tako imenovane [[trg]]e, kjer so prodajali in izmenjevali pridelke. Ženske so nekoč s plinjerji, širokimi pletenimi košarami iz [[Vrba (drevo)|vrbe]], zahajale na tržnice in prodajale večinoma solato in radič. Kmetje so včasih njive obdelovali ročno in z [[boškarin]]i (istrsko govedo), danes pa to delo opravljajo z motornimi frezami (prekopalniki). Žito kmetje še danes sejejo ročno, ker je tako lažje, zaradi razdrobljenih obdelovalnih površin. S [[kombajn]]i in kosilnicami so skoraj v celoti zamenjali ročno žetev s srpi in košnjo s koso. V preteklosti so [[žito]] najprej mlatili ali mleli s cepci in šele nato z mlatilnico na ročni pogon. Velik vir dohodka je pomenilo žito oziroma [[moka]], za katero so lahko kupili zgolj najnujnejše, [[milo]], [[petrolej]], [[sol]] ali obleko. Zelo razvita dejavnost, podobno kot v drugih istrskih vaseh, je bila tudi peka kruha. Ženske so [[kruh]] večinoma pekle ponoči, da so ga lahko zjutraj odnesle prodat v obalna mesta. Za živinorejo v vasi je bila značilna skupna paša živine na gmajni (vaških travnikih). Gojili so predvsem istrsko govedo, svinje, konje in osle. Govedo in osle so vpregali v [[voz]]ove, krave pa so jim služile za pridobivanje mleka. [[Lončarstvo]] v vasi ni bilo razvito. Zato so take izdelke kupovali od potujočih lončarjev, ki so v Padno prihajali prodajat svoje izdelke. Od njih so kupovali tudi [[les]]ene izdelke, ki so jih dobili tudi na vsakoletnih šagrah v [[Buje, Istra|Bujah]]. Domačini so izdelovali lesene košare (''koščice''), ki so služile za prenašanje sena in listja. V vasi je živelo tudi več čevljarjev, ki so izdelovali večinoma usnjene čevlje. Znani so bili tudi po izdelavi delavnih in prazničnih čevljev ter čevljev za pokop mrličev. V vasi je bil včasih le en [[kovač]] in le dva [[mizar]]ja, ki sta izdelovala pohištvo za celo vas. Ženske se niso ukvarjale z [[obrt]]jo. Večinoma so le nosile pridelke naprodaj, ter pazile na otroke. == Ljudski običaji == === Glasba, petje in ples === V Padni so poznali dve vrsti godcev. Glasbenikov (muzikarjev), ki so igrali na [[pihala]], je bilo več, zingarji, ki jih je bilo običajno pet, so igrali na [[godala]]. Takšni godci so večinoma igrali na [[ples]]ih, ob cerkvenih procesijah, praznovanjih (šagrah), pa tudi ob [[pogreb]]ih. Zelo razširjeno je bilo tudi petje, saj so fantje vsako soboto hodili po vasi in prepevali pozno v noč. Znanih je tudi veliko tradicionalnih [[ples]]ov. Do danes so se ohranili dopaši, šepetaši, [[valček]], [[polka]] in špicpolka. Zanimivo je, da je [[tango]] vedno veljal za pohujšljiv ples in ga niso dovolili gledati otrokom. ==Prazniki in prireditve== === Vaški prazniki === * [[Šagra]], praznik [[sveti Blaž|sv. Blaža]], vaškega zavetnika, 3. februarja * [[Telovo|Sv. Rešnje telo]] ali Sv. Telo, drugo nedeljo v juniju, s procesijo po vasi * Padensko [[opasilo]], praznik, drugo nedeljo v oktobru<ref>{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/16140_padensko-opasilo-v-znamenju-400-letnice-vaske-hise- |title=Opasilo v Padni |accessdate=15. marec 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * god [[Sv. Štefan|Sv. Štefana]], prvega mučenca, 26. decembra, blagoslov soli === Turistične prireditve=== * vsakoletni tradicionalni praznik olja in bredeža (blitve), konec aprila<ref>{{navedi splet |url=https://www.portoroz.si/si/dozivi/dogodki/4419-11-praznik-olja-in-bledeza |title=Praznik olja in bledeža |accessdate=15. april 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2023-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230527092222/https://www.portoroz.si/si/dozivi/dogodki/4419-11-praznik-olja-in-bledeza |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Pucer, Alberto ''Zbirka slovenske istrske vasi'' št. 1 Padna, Koper, 1986 * Pucer, Alberto ''Padna'', Libris, Koper, 2009 * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana, 1996, {{COBISS|ID=72111104}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} == Glej tudi == *[[Hiška|Kažun]] *[[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == https://kspadna.wixsite.com/kspadna {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180823210438/https://kspadna.wixsite.com/kspadna |date=2018-08-23 }} {{Piran}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Piran]] 9cl5dkm8qkgu401vqoqmt8ja2ikk8hw 0 107739 6660563 6660085 2026-04-16T22:30:14Z G-Cup 10746 6660563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tone Kralj|nationality={{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|resting_place=[[Kostanjevica na Krki]]}} '''Anton''' ('''Tone''') '''Kralj''',<ref name=":992">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrepolje-videm/03817/?pg=162|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03817 {{!}} Dobrepolje-Videm {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-12-03|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [[slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[kipar]], * [[23. avgust]] [[1900]], [[Zagorica, Dobrepolje]], † [[9. september]] [[1975]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== Rodil se je očetu Janezu (po poklicu kmet, rezbar in podobar) in materi Marjeti (rojena Sever). Anton Kralj je med letoma 1920 in 1923 študiral [[kiparstvo]] v [[Praga|Pragi]], kasneje pa se je izpopolnjeval na [[Dunaj]]u, v [[Pariz]]u in [[Benetke|Benetkah]]. V [[Rim]]u je študiral tudi [[arhitektura|arhitekturo]], vendar ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil umetniškemu ustvarjanju. Bil je brat slikarja in kiparja [[France Kralj|Franceta Kralja]]. ===Umetniška pot=== [[Slika:Dinner by Tone Kralj 1975 Yugoslavia stamp.jpg|thumb|left|250px|Kraljeva slika ''Večerja'' na jugoslovanski znamki iz leta 1975]] Do konca dvajsetih let je na tem področju tesno sodeloval z bratom [[France Kralj|Francetom]], potem pa je razvil svoj stil monumentalnega [[realizem|realizma]]. V zgodnjih delih, ki kažejo odraz takratne dunajske in evropske umetnosti, prevladuje mehka, [[Secesija (obdobje)|secesijska]] linija, [[motiv]]i upodobitev pa so ekspresivno simbolični. Pri kasnejših delih figure postanejo močne, na neki način robustne (Pieta, 1934), s kompozicijskimi zasnovami in ostalimi likovnimi elementi pa dajejo specifičen stilni izraz. Kralj je teme za svoja dela iskal na različnih mestih. Njegov [[opus]], poleg družinskih [[portret]]ov (Avtoportret z ženo, 1932), zaobjema zgodovinske prizore [[kmečki upori|kmečkih uporov]] in vojn (grafika), kmečkega in delavskega življenja (Rudarska mati, 1937) ter raznolike biblijske prizore (Saloma, Judita). Kot velik primorski rodoljub in krščanski humanist se je zelo izpostavil kot protifašist. Veliko njegovih slik in cerkvenih poslikav upodablja fašiste kot zveri, [[Benito Mussolini|Mussolinija]] pa kot hudiča. Najbolj znane iz tega obdobja so: [[Rapalska pogodba|Rapallo]], Bičanje sv. Vida, Angelska gora 1942, nadangela Mihaela, odetega v barve slovenske trobojnice, ki prebada troglavega zmaja nadangela s simboli Italije, Nemčije in Japonske. Številni zavedni primorski duhovniki so ga sami vabili, da jim je s takšnimi motivi poslikal cerkve; evidenitanih je več kot 60. O tem največ piše zgodovinar Egon Pelikan v knjigi Tone Kralj in prostor meje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tone Kralj in prostor meje|last=Pelikan|first=Egon|publisher=|year=|isbn=9789612821876|location=|page=|cobiss=}}</ref> Nekaj dela s poslikavami posameznih cerkva slovenskega obrobja so za Kraljem nadaljevali [[Avgust Černigoj]], [[Zoran Mušič]] in [[Lojze Spacal]]. Leta 1954 je Kralj prispeval ponarodele [[ilustracija|ilustracije]] k [[ponatis]]u [[Fran Levstik|Levstikove]] zgodbe [[Martin Krpan]], s katerimi je utrdil svoj status velikega umetnika s širokim zornim kotom. V [[Galerija Božidar Jakac|Galeriji Božidar Jakac]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] je od leta 1974 odprta stalna razstava Toneta Kralja, retrospektivnega značaja, tam pa je razstavljenih okrog 100 del tega velikega slovenskega umetnika. Pregledna razstava njegovih slik, grafik in kipov je bila 15. aprila 2025 odprta v Narodni galeriji v Ljubljani. ==Stenske poslikave cerkva (izbor)== [[Slika:kralj.jpg|200px|thumb|Kraljeva freska na [[Svete Višarje|Svetih Višarjah]] ]] *[[Prem]], Cerkev sv. Helene, notranjost, najstarejša poslikava *[[Avber|Avber,]] Cerkev sv. Nikolaja, *[[Dornberk]], Cerkev sv. Danijela *[[Župnija Lokev|Lokev]], župnijska cerkev *[[Soča, Bovec|Soča]], Cerkev sv. Jožefa; Slovanski svetniki, Sv. Mihael * [[Ilirska Bistrica]], Cerkev sv. Petra [[http://www.burger.si/ToneKralj/IlirskaBistrica/vrp.html]] * Slivje, Cerkev sv. Martina [[http://www.burger.si/ToneKralj/Slivje/vrp.html]] *[[Višarje]], notranjost božjepotne cerkve * [[Mengore]], Cerkev Marijinega imena * [[Miren|Miren pri Gorici]], Cerkev Žalostne Matere božje, * [[Šturje]] pri Ajdovščini, Cerkev sv. Štefana, *[[Most na Soči|Most na Soč]]<nowiki/>i, Cerkev sv. Lucije [[http://www.google.si/imgres?q=%C5%BEupnija+biljana&um=1&hl=sl&client=firefox-a&sa=N&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&biw=1269&bih=883&tbm=isch&tbnid=_4-5ZwLprArpCM:&imgrefurl=http://www.ednevnik.si/%3Fw%3Dodsrcadosrca%26category%3DLjubljena%252Bslovenska%252Bhi%25B9a%26page%3D3%26thisy%3D%26thism%3D%26thisd%3D&docid=DAZgamc7xW3POM&w=450&h=600&ei=iG97Tt-DMYPBtAbS1OTKDw&zoom=1&iact=rc&dur=439&page=1&tbnh=166&tbnw=128&start=0&ndsp=23&ved=1t:429,r:17,s:0&tx=91&ty=109]] * Cerkev sv. Trojice, [[Katinara|Katinara pri Trstu]] * Cerkev sv. Matije, [[Slap, Vipava|Slap pri Vipavi]] * Cerkev Srca Jezusovega, [[Vrtojba]] * Cerkev sv. Andreja, [[Štandrež]] * Cerkev sv. Lenarta, [[Volče, Tolmin|Volče na Tolminskem]] * [[Orlec]] na otoku [[Cres]] (cerkev sv. Antona Puščavnika) * [[Tomaj]], Cerkev sv. Petra in Pavla, * [[Šmartno, Brda|Šmartno v Goriških Brdih,]] Cerkev sv. Martina; notranjost, Legenda sv. Martina, Križev pot == Nagrade == * [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo na področju likovne umetnosti, 1972 * [[Levstikova nagrada]] za ilustracijo, 1950 ==Razstave (izbor)== * ''XVII. umetnostna razstava'' (Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1920) * ''I. umetnostna razstava bratov Kralj'' (Akademski dom, Ljubljana, 1921) * ''II. umetnostna razstava bratov Kralj'' (Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1922) * ''IV. razstava Kluba mladih – Razstava bratov Kralj'' (Akademski dom, Ljubljana, 1923 * ''Razstava slovenskih umetnikov'' (Hodonin, 1924) * ''Mednarodna razstava dekorativne umetnosti in modernega industrijskega oblikovanja'' (Pariz, 1925) * ''IX. razstava Kluba mladih – Razstava bratov Kralj'' (Akademski dom, Ljubljana, 1925) * ''XV. beneški bienale'' (Benetke, 1926) * ''XVI. beneški bienale'' (Benetke, 1928) * ''Mednarodna razstava cerkvene umetnosti'' (Antwerpen, 1930) * ''Velika jugoslovanska umetnostna razstava'' (London, 1930) * ''XVII. beneški bienale'' (Benetke, 1930) * ''Mednarodna razstava moderne sakralne umetnosti'' (Padova, 1931) * ''Jugoslovanska razstava'' (Amsterdam, 1932) * ''Jugoslovanska grafična in narodna umetnost'' (Saarbrücken, Metz 1933) * Ljubljana, 1934 (Jakopičev paviljon) – samostojna * ''Tone Kralj in Mara Kraljeva'' (Hagenbund na Dunaju, 1935) * ''Razstava jugoslovanske umetnosti na svetovni razstavi'' (Pariz, 1937) * ''Mednarodna umetnostna razstava'' (Strasbourg, 1937) * ''Razstava jugoslovanskih umetnikov'' (Milano, 1939) * ''Jubilejna umetnostna razstava'' (Jakopičev paviljon, Ljubljana 1940) * Ljubljana, 1945, (Jakopičev paviljon, Ljubljana) – samostojna * ''Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije XIX. in XX. stoletja'' (1947: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Moskva (Muzej Puškin), Leningrad (Ermitaž), Bratislava; 1948: Varšava (Narodni muzej) * ''Sodobna jugoslovanska grafika'' (Ljubljana, 1950) * ''XXVII. beneški bienale'' (Benetke, 1954) * Ljubljana, 1954 (Mala galerija) – samostojna * ''XYLON, Mednarodna razstava lesorezov'' (Berlin, 1955; Zürich, 1956) * ''Sodobna jugoslovanska grafika'' (Peking, 1957) * ''Avtoportret na Slovenskem'' (Ljubljana, 1958) * ''1929–1950: nadrealizem, postnadrealizem, socialna umetnost, umetnost NOR-a, socialistični realizem'' (Beograd, 1969) * ''Lesorez na Slovenskem 1540–1970'' (Slovenj Gradec, 1970) * Kostanjevica na Krki, 1970, 1991 (Lamutov likovni salon) – samostojna * Kostanjevica na Krki, 1974, 1988 (Galeriji Božidar Jakac) – samostojna * ''Jugoslovanska grafika 1900–1950'' (Ljubljana, 1978) * ''Slovenska likovna umetnost 1945–1978'' (Ljubljana, 1979) * ''Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920–1930'' (Ljubljana, 1986; Beograd, 1987; Gradec, 1987) * Sežana, 1984 (Kosovelova knjižnica) – samostojna * ''Retrospektivna razstava Toneta Kralja'' (Moderna galerija, Ljubljana, 1998) * ''Obrazi ekspresionizma'' (Kostanjevica na Krki, 2018; Kutna Gora, 2019) * ''Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945'', Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Ljubljana, 2023) * Tone Kralj (1900 - 1975), Vizionarski mistik, Narodna galerija, Ljubljana, 2026. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih kiparjev]] == Zunanje povezave in viri == * {{SloBio|id=299895|avtor=Simonišek Robert|ime=Kralj Tone|vir=SBL}} * Pelikan, Egon: ''Tone Kralj in prostor meje''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016. * Verena Koršič Zorn: Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini = le pitture murali nelle chiese dell'area triestina, del Goriziano e della Val Canale, Goriška Mohorjeva, 2018 * Pelikan, Egon: ''Mussolini und Hitler in den Kirchen des slowenischen Küstenlandes. Der Widerstand des Malers Tone Kralj gegen Faschismus und Nationalsozialismus''. Celovec: Mohorjeva založba, 2023. * [http://www.galerija-bj.si Galerija Božidar Jakac]{{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, Tone}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] egir4s340pdw1veiojayz5wn7tq5xhz 2 108479 6660317 6659785 2026-04-16T13:29:57Z Pinky sl 2932 6660317 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} TURČIJA-ITALIJA (Turkish Airlines Flight 1476) {{Short description|2006 aircraft hijacking}} {{Infobox aircraft occurrence |name=Turkish Airlines Flight 1476 |image = File:266bd - Turkish Airlines Boeing 737-4Y0; TC-JET@ZRH;07.11.2003 (5127104056).jpg |caption = The aircraft involved in the hijacking, photographed in 2003. |date= {{start date text|3 October 2006}}<ref name="Detaylı Uçuş Bilgisi">{{cite web |url = http://www4.thy.com/deparr/flightExplanation.jsp;jsessionid=Fv1gDJdqqyVf12w0zMmbhGdNhR2wWZCJhYwtgcy3xpm6nktXWLJr!-496653018?arrivalActual=18%3A00&flightDate=03.10.2006&status=O&departureEstimated=15%3A30&departed=X&arrivalEstimated=18%3A08&arrivalScheduled=17%3A10&arrivalAirport=BDS&departureActual=16%3A20&departureScheduled=15%3A30&landed=X&departureAirport=TIA&flightNo=TK1476 |title = Detaylı Uçuş Bilgisi |accessdate = 2006-10-03 |language = Turkish |archive-url = https://web.archive.org/web/20070928005525/http://www4.thy.com/deparr/flightExplanation.jsp;jsessionid=Fv1gDJdqqyVf12w0zMmbhGdNhR2wWZCJhYwtgcy3xpm6nktXWLJr!-496653018?arrivalActual=18:00&flightDate=03.10.2006&status=O&departureEstimated=15:30&departed=X&arrivalEstimated=18:08&arrivalScheduled=17:10&arrivalAirport=BDS&departureActual=16:20&departureScheduled=15:30&landed=X&departureAirport=TIA&flightNo=TK1476 |archive-date = 2007-09-28 |url-status = dead }}</ref> |summary=[[Aircraft hijacking|Hijacking]] |occurrence_type=Hijacking |site=Hijacked in Greek air space, landed at [[Brindisi| Brindisi Airport]] in Italy |fatalities=0 |occupants=113 |aircraft_type=[[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] |operator=[[Turkish Airlines]] |IATA= TK1476 |ICAO= THY1476 |callsign= TURKISH 1476 |tail_number= TC-JET |passengers=107 (including hijacker) |crew=6 |survivors=113 |origin=[[Tirana International Airport Nënë Tereza]] |destination=[[Atatürk International Airport]] }} '''Turkish Airlines Flight 1476''' (TK1476)<ref name="Detaylı Uçuş Bilgisi"/> was a [[Turkish Airlines]] [[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] flying from Tirana to Istanbul that was [[Aircraft hijacking|hijacked]] by Hakan Ekinci in Greek airspace on 3 October 2006. Ekinci demanded to go to Rome to speak with the [[Pope]], but Greek and Italian [[F-16 Fighting Falcon]] jets intercepted and escorted the aircraft until it landed in [[Brindisi Airport|Brindisi]], Italy. Nobody was harmed, and Ekinci was jailed in Italy while awaiting trial. At first, the hijacking incident was linked with the envisaged visit of Pope [[Pope Benedict XVI|Benedict XVI]] to Turkey, but later, it was ascertained that Ekinci was seeking to request political asylum from Italy. On 4 October, a Turkish Airlines plane was sent to take the other passengers to Istanbul. == Hijacking == [[File:Turkish Airlines Flight 1476 Route.jpg|thumb|left|250px|Planned route from Tirana to Istanbul of the plane is shown with yellow, green is the demanded route from Thessaloniki to Rome by the hijacker, and purple is the actual route to Brindisi.]] On 3 October 2006, the [[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] took off from [[Tirana]] bound for [[Istanbul]]. It was hijacked by Hakan Ekinci in Greek airspace at 14:58 [[Coordinated Universal Time|UTC]] and was intercepted and forced by Italian [[F-16 Fighting Falcon]] interceptor jets to land at the southern Italian Adriatic port city of [[Brindisi]]. There were 113 people on board: 107 passengers and six crew members. At first, it was reported that there were two hijackers,<ref name="Reuters3">{{cite news |title = Only one Turkish hijacker confirmed so far |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyid=2006-10-03T193752Z_01_L03381955_RTRUKOT_0_TEXT0.xml&WTmodLoc=NewsArt-L1-RelatedNews-2 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> but later, it was confirmed that the sole hijacker lied about the existence of an accomplice.<ref name="BBC">{{cite news | title = Turkish airliner in hijack drama | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/5403976.stm | publisher = BBC | date = 2006-10-03 | access-date = 2006-10-03}}</ref> An official from [[Ministry of National Defence (Greece)|Greek Ministry of National Defence]] said the plane had entered Greek air space at 14:58 (UTC).<ref name="Reuters5">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&pageNumber=2&imageid=&cap=&sz=13&WTModLoc=NewsArt-C1-ArticlePage2 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-04 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> The pilots transmitted the hijack [[squawk code]] twice at 14:55 (UTC), while the aircraft was cruising about 25&nbsp;kilometres (15&nbsp;mi) north of [[Thessaloniki]].{{citation needed|date=May 2020}} Italian Interior Minister [[Giuliano Amato]] reported that the hijacker slipped into the cockpit with a package which could have been a bomb when flight attendants opened the cockpit door, and the pilots acted according to the international rules in the matter and did what the hijacker wanted.<ref name="CNN 2">{{cite news |title=Turkey: Pope safe despite hijack |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.pope.ap/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-05 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061025153459/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.pope.ap/index.html |archivedate=2006-10-25 |url-status=dead }}</ref><ref name="NTV">{{cite news |title = Yolcular kaçırıldıklarını bilmiyordu |url = http://www.ntv.com.tr/news/386833.asp |archive-url = https://archive.today/20130113192058/http://www.ntv.com.tr/news/386833.asp |url-status = dead |archive-date = 2013-01-13 |publisher = NTV |date = 2006-10-05 |accessdate = 2006-10-05 |language = Turkish }}</ref> The flight's captain reported in Istanbul that "while the chief stewardess entered the cockpit to ask if we needed anything, the terrorist entered by force. I tried to push him out but he was a big man and I failed to stop him". The captain went on to say that the hijacker said he had three friends and they had explosives.<ref name="CNN 3">{{cite news |title=Hijacker 'threatened to blow up jet' |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.reut/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061103113950/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.reut/index.html |archivedate=2006-11-03 |url-status=dead }}</ref> He wanted to go Rome to speak with the Pope,<ref name="NTV"/> and Italian Minister of the Interior [[Giuliano Amato]] reported that, the hijacker added there are other hijackers on another unspecified plane, "would blow that plane up if the missive didn't get to the pope".<ref name="CNN 2"/> Four Greek F-16 fighter jets took off and accompanied the plane until it left Greek airspace. Once in Italian airspace, two Italian F-16s intercepted, escorted, and forced it to land in [[Brindisi Airport]] in Brindisi.<ref name="MSNBC">{{cite news | title = Hijacker demands message to Pope | url = http://www.msnbc.msn.com/id/15118347/ | publisher = Msnbc | date = 2006-10-04 | accessdate = 2006-10-04}}{{dead link|date=August 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> The airline spokesman said that Greek officials had alerted their Italian counterparts about the hijacking incident.<ref name="CNN 1">{{cite news |title=Officers question Turkish hijacker |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/03/turkey.hijack/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-04 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061005002457/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/03/turkey.hijack/index.html |archivedate=2006-10-05 |url-status=dead }}</ref> == Passenger accounts == Passengers said that the hijacker used no violence. Sabri Abazi, an Albanian member of parliament, who was a passenger on the flight, spoke to ANSA news agency by mobile phone on board. Abazi said that there was one hijacker in the cockpit and another in the cabin, and added that he saw no weapons.<ref name="Reuters2">{{cite news |title = Hijack victim says saw no arms or violence |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyid=2006-10-03T175146Z_01_L03345629_RTRUKOT_0_TEXT0.xml&WTmodLoc=NewsArt-L1-RelatedNews-1 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Passenger Ergün Erköseoğlu said "I didn't see any suspicious behaviour of the hijacker. Airplane took off and after 20 minutes later, captain announced that due to technical malfunction we would land in Italy instead of Istanbul".<ref name="NTV"/> Aviation authorities said that after all the passengers had left the plane, police questioned the hijacker. Abazi said that he saw only one hijacker but had been told by a flight attendant that there were two hijackers on board.<ref name="Reuters2"/> Istanbul Governor [[Muammer Güler]] reported that the hijacker Ekinci lied to the airliner's pilots that he had at least one accomplice.<ref name="BBC"/> == Upon landing == <!-- Commented out because image was deleted: [[Image:Hakan Ekinci.jpg|thumb|right|Hakan Ekinci's mugshot by Izmir Police Department in 2003]] --> Italian police, military, and fire brigade vehicles surrounded the plane and the Italian news agency ANSA reported that police detained both hijackers. Brindisi Police Chief, Salvatore De Paolis, told [[Reuters]] "they will request political asylum".<ref name="Reuters1">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&WTmodLoc=NewsHome-C1-topNews-7 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> In an interview with reporters, a fire rescue official said "The two hijackers want to speak to journalists so they can send a message to the Pope and explain why they did this."<ref name="Reuters4">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&pageNumber=1&imageid=&cap=&sz=13&WTModLoc=NewsArt-C1-ArticlePage1 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-04 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Amoto reported that the hijacker wanted to deliver a message for Pope Benedict XVI, but stated he did not have a written letter.<ref name="CNN 2"/> Hijacker Hakan Ekinci's protest took six hours,<ref name="CNN Turk">{{cite news | title = Tiran'dan gelen THY uçağı kaçırıldı | url = http://www.cnnturk.com/DUNYA/haber_detay.asp?PID=319&HID=1&haberID=240788 | publisher = [[CNN Türk]] | date = 2006-10-03 | accessdate = 2006-10-04 | language = Turkish | archive-date = 2006-10-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061004165249/http://www.cnnturk.com/DUNYA/haber_detay.asp?PID=319&HID=1&haberID=240788 | url-status = dead }}</ref> and after his surrender, the hijacker apologized to the captain and shook his hand; he also apologized to the passengers.<ref name="CNN 3"/> [[CNN Türk]] reported that there were 107 passengers, 80 of them Albanian and five Turkish.<ref name="CNN Turk"/> After the incident, a Tirana airport video was released to Reuters showing Ekinci being checked by security. He was body searched and passed through a metal detector, then removed his belt, sweater, and emptied his pockets, but was cleared to proceed to his flight.<ref name="CNN 3"/> Ekinci was arrested in Italy after interrogation.<ref name="CNN Turk2">{{cite news | title = "Mehmet Ertaş'ın olayla ilgisi yok" | url = http://www.cnnturk.com/TURKIYE/haber_detay.asp?PID=318&HID=1&haberID=240821 | publisher = [[CNN Türk]] | date = 2006-10-04 | accessdate = 2006-10-04 | language = Turkish | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930015852/http://www.cnnturk.com/TURKIYE/haber_detay.asp?PID=318&HID=1&haberID=240821 | url-status = dead }}</ref> Turkish Minister of Justice [[Cemil Çiçek]] reported that there would not be a direct return request to the [[Italian Ministry of Justice]] until the Chief Public Prosecutor's Office and [[Ministry of Internal Affairs (Turkey)|Ministry of Internal Affairs]] had completed their work on the subject. They then requested the return of Ekinci.<ref name="CNN Turk2"/> Giuseppe Giannuzzi, prosecutor of the hijacking incident, said to [[The Associated Press]] in an interview that the hijacker would remain in jail until the end of the trial which would presumably take two years after inception.<ref name="ABC">{{cite news | title = Plane Hijacking Probe Said to Take Years | url = https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=2549950&CMP=OTC-RSSFeeds0312 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110629102819/https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=2549950&CMP=OTC-RSSFeeds0312 | url-status = dead | archive-date = 2011-06-29 | publisher = ABC News | date = 2006-10-10 | accessdate = 2006-10-21}}</ref> Giannuzzi charged Ekinci with hijacking and considered other charges like terrorism and kidnapping. Ekinci was sentenced to 3 years and 4 months for hijacking, and was released on September 14, 2009.<ref>{{Cite web |date=2009-11-03 |title=Hava korsanı Ekinci Türkiye'ye dönmek istiyor |url=https://www.cnnturk.com/dunya/hava-korsani-ekinci-turkiyeye-donmek-istiyor |access-date=2023-12-17 |website=CNN TÜRK |language=tr}}</ref> == Possible motives == [[File:Pope Benedictus XVI january,20 2006 (2) mod.jpg|thumb|right|At first, the hijacking was linked with [[Benedict XVI]]'s envisaged visit, but later it was ascertained that Ekinci wanted to give a letter to the Pope.]] Several theories have emerged as to the motives for the hijacking. At first, Turkish media reported police sources as saying the hijacking was in protest against the then envisaged [[List of pastoral visits of Pope Benedict XVI#2006|visit]] of [[Pope]] [[Pope Benedict XVI|Benedict XVI]], who had offended many [[Islam|Muslims]] with [[Pope Benedict XVI Islam controversy|a speech]] linking the spread of the Islamic faith to violence.<ref name="Reuters1"/> But later, it was reported that the hijacker sought political asylum in Italy due to his conscientious objection to serving in the military.<ref name="CNN 1"/><ref name="Reuters1"/> At first, Turkish media reported that there were two hijackers, Hakan Ekinci and Mehmet Ertaş, but later it was ascertained that Ekinci was alone and Ertaş was innocent.<ref name="NTV 1">{{cite news |title = Mehmet Ertaş korsan değil |url = http://www.ntv.com.tr/news/386892.asp |archive-url = https://archive.today/20130113230846/http://www.ntv.com.tr/news/386892.asp |url-status = dead |archive-date = 2013-01-13 |publisher = NTV |date = 2006-10-05 |accessdate = 2006-10-17 |language = Turkish }}</ref> According to the report of Turkey's [[Ministry of Justice]], first information about hijacking incident were retrieved via [[Interpol]] and authorities reported Ertaş's name as hijacker based on Interpol's report but after more investigations it was ascertained that Ertaş was innocent.<ref name="NTV 1"/> Turkish officials reported the hijacker's name as Hakan Ekinci, born in 1978 in [[Buca]],<ref name="CNN Turk"/> who is known to have written a letter to the [[Pope]] in August 2006.<ref name="Reuters1"/> He wrote, "I am a Christian and don't want to serve a Muslim army". He also wrote that he had been attending church since 1998.<ref name="CNN 1"/> Istanbul Governor [[Muammer Güler]] reported that, Ekinci, who has been identified as a [[Christianity|Christian]] convert by the Turkish media and by chief prosecutor Giuseppe Giannuzzi's reporting near Lecce,<ref name="Reuters3"/><ref name="Fox">{{cite news | title = Official: Man Who Hijacked Turkish Airliner Seeking Political Asylum | url = https://www.foxnews.com/story/official-man-who-hijacked-turkish-airliner-seeking-political-asylum | publisher = Fox News | date = 2006-10-03 | access-date = 2006-10-03}}</ref> is a [[conscientious objector]] [[Roman Catholic Church|Catholic]] and has [[draft dodger|dodged]] his military [[conscription]].<ref name="NTV"/> He left Istanbul on 6 May 2006 and went to Albania. Turkey's Consulate General in Tirana then filed for his deportation. If he had landed in Turkey, Hakan Ekinci was certain to be interned as a draft-dodger, since the Consulate had reported the order for his deportation to the police at [[Atatürk International Airport]]. Authorities had been investigating him since 1 September on the draft-dodging charge.<ref name="NTV"/> Pope Benedict XVI visited [[Ankara]], Istanbul, and [[Ephesus]] as a guest of the Turkish [[List of Presidents of Turkey|President]] [[Ahmet Necdet Sezer]] between 28 November and 1 December 2006.<ref name="Reuters5"/> [[Vatican City]] officials reported that the Pope was informed of the hijacking incident but the preparations for his trip would not be affected. == Passengers' compensation flight == Although the hijacker was found to have acted alone, Italian police took statements from passengers and searched the aircraft and baggage for a possible accomplice,<ref name="CNN 2"/> and due to this process, passengers stayed in Italy during the night. On 4 October, a Turkish Airlines [[Boeing 737]] was sent from Turkey to bring the passengers back to Istanbul.<ref name="CNN Turk2"/> The plane departed from Brindisi Airport at 4:15 (UTC) and landed in Istanbul at 5:40 (UTC) with 105 passengers, with the exception of the hijacker who had been arrested in Brindisi, and a passenger who wanted to remain in Italy.<ref name="NTV"/> == References == {{wikinews|Hijackers with message for Pope seize Turkish airliner}} {{reflist}} {{Aviation incidents and accidents in 2006}} {{Turkish Airlines}} {{Aviation accidents and incidents in Greece}} [[Category:Aircraft hijackings]] [[Category:Aviation accidents and incidents involving the Boeing 737 Classic]] [[Category:Aviation accidents and incidents in Greece]] [[Category:Aviation accidents and incidents in 2006]] [[Category:Turkish Airlines accidents and incidents|1476]] [[Category:Terrorist incidents in Europe in 2006]] [[Category:Italy–Turkey relations]] [[Category:October 2006 in Europe]] [[Category:Terrorist incidents in Greece]] [[Category:Terrorist incidents in Greece in the 2000s]] [[Category:2006 in Greece]] [[Category:2006 crimes in Greece]] [[Category:Hijackings in the 2000s]] srir6xf8purhe6yu4phduysibuwa2fe 6660322 6660317 2026-04-16T13:45:56Z Pinky sl 2932 6660322 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} TURČIJA-ITALIJA (Turkish Airlines Flight 1476) {{Short description|2006 aircraft hijacking}} {{Infobox aircraft occurrence |name=Turkish Airlines Flight 1476 |image = File:266bd - Turkish Airlines Boeing 737-4Y0; TC-JET@ZRH;07.11.2003 (5127104056).jpg |caption = The aircraft involved in the hijacking, photographed in 2003. |date= {{start date text|3 October 2006}}<ref name="Detaylı Uçuş Bilgisi">{{cite web |url = http://www4.thy.com/deparr/flightExplanation.jsp;jsessionid=Fv1gDJdqqyVf12w0zMmbhGdNhR2wWZCJhYwtgcy3xpm6nktXWLJr!-496653018?arrivalActual=18%3A00&flightDate=03.10.2006&status=O&departureEstimated=15%3A30&departed=X&arrivalEstimated=18%3A08&arrivalScheduled=17%3A10&arrivalAirport=BDS&departureActual=16%3A20&departureScheduled=15%3A30&landed=X&departureAirport=TIA&flightNo=TK1476 |title = Detaylı Uçuş Bilgisi |accessdate = 2006-10-03 |language = Turkish |archive-url = https://web.archive.org/web/20070928005525/http://www4.thy.com/deparr/flightExplanation.jsp;jsessionid=Fv1gDJdqqyVf12w0zMmbhGdNhR2wWZCJhYwtgcy3xpm6nktXWLJr!-496653018?arrivalActual=18:00&flightDate=03.10.2006&status=O&departureEstimated=15:30&departed=X&arrivalEstimated=18:08&arrivalScheduled=17:10&arrivalAirport=BDS&departureActual=16:20&departureScheduled=15:30&landed=X&departureAirport=TIA&flightNo=TK1476 |archive-date = 2007-09-28 |url-status = dead }}</ref> |summary=[[Aircraft hijacking|Hijacking]] |occurrence_type=Hijacking |site=Hijacked in Greek air space, landed at [[Brindisi| Brindisi Airport]] in Italy |fatalities=0 |occupants=113 |aircraft_type=[[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] |operator=[[Turkish Airlines]] |IATA= TK1476 |ICAO= THY1476 |callsign= TURKISH 1476 |tail_number= TC-JET |passengers=107 (including hijacker) |crew=6 |survivors=113 |origin=[[Tirana International Airport Nënë Tereza]] |destination=[[Atatürk International Airport]] }} '''Turkish Airlines Flight 1476''' (TK1476)<ref name="Detaylı Uçuş Bilgisi"/> e bil [[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] [[Turkish Airlines|letalske družbe Turkish Airlines,]] ki je letel iz Tirane v Istanbul in ga je 3. oktobra 2006 v grškem zračnem prostoru [[ugrabitev letala|ugrabil]] Hakan Ekinci. Ekinci je zahteval, da gre v Rim, da bi se pogovoril s [[Papež|papežem]], vendar so grška in italijanska letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] prestregla in spremljala letalo do pristanka v [[Brindisi Airport|Brindisiju]] v Italiji. Nihče ni bil poškodovan, Ekinci pa je bil v Italiji zaprt, medtem ko je čakal na sojenje. Sprva je bil incident ugrabitve povezan z načrtovanim obiskom papeža [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] v Turčiji, kasneje pa se je izkazalo, da je Ekinci želel zaprositi za politični azil v Italiji. 4. oktobra je bilo letalo Turkish Airlines poslano, da bi preostale potnike odpeljalo v Istanbul. == Ugrabitev == [[File:Turkish Airlines Flight 1476 Route.jpg|thumb|left|250px|Načrtovana pot letala iz Tirane v Istanbul je prikazana z rumeno, zelena je zahtevana pot iz Soluna v Rim s strani ugrabitelja, vijolična pa je dejanska pot do Brindisija.]] 3. oktobra 2006 je [[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] vzletel iz [[Tirana|Tirane]] proti [[Carigrad|Istanbulu]] . Hakan Ekinci ga je ugrabil v grškem zračnem prostoru ob 14:58 [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]], nato pa so ga prestregla italijanska prestreznika [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] in ga prisilila, da je pristal v južnoitalijanskem pristaniškem mestu [[Brindisi]] na Jadranu. Na krovu je bilo 113 ljudi: 107 potnikov in šest članov posadke. Sprva so poročali, da sta bila ugrabitelja dva,<ref name="Reuters3">{{cite news |title = Only one Turkish hijacker confirmed so far |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyid=2006-10-03T193752Z_01_L03381955_RTRUKOT_0_TEXT0.xml&WTmodLoc=NewsArt-L1-RelatedNews-2 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> kasneje pa je bilo potrjeno, da je edini ugrabitelj lagal o obstoju sostorilca.<ref name="BBC">{{cite news | title = Turkish airliner in hijack drama | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/5403976.stm | publisher = BBC | date = 2006-10-03 | access-date = 2006-10-03}}</ref> Uradnik [[ministrstvo za nacionalno obrambo|grškega ministrstva za nacionalno obrambo]] je povedal, da je letalo vstopilo v grški zračni prostor ob 14:58 (UTC).<ref name="Reuters5">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&pageNumber=2&imageid=&cap=&sz=13&WTModLoc=NewsArt-C1-ArticlePage2 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-04 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Piloti so dvakrat ob 14:55 (UTC) oddali [[Squawk code|signal za]] ugrabitev, medtem ko je letalo letelo približno 25 minut.&nbsp;kilometrov (15&nbsp;mi) severno od [[Solun|Soluna]] .{{citation needed|date=May 2020}} Italijanski notranji minister [[Giuliano Amato]] je poročal, da se je ugrabitelj, ko so stevardese odprle vrata pilotske kabine, izmuznil v pilotsko kabino s paketom, ki bi lahko bil bomba, piloti pa so ravnali v skladu z mednarodnimi pravili in storili, kar je ugrabitelj želel.<ref name="CNN 2">{{cite news |title=Turkey: Pope safe despite hijack |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.pope.ap/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-05 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061025153459/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.pope.ap/index.html |archivedate=2006-10-25 |url-status=dead }}</ref><ref name="NTV">{{cite news |title = Yolcular kaçırıldıklarını bilmiyordu |url = http://www.ntv.com.tr/news/386833.asp |archive-url = https://archive.today/20130113192058/http://www.ntv.com.tr/news/386833.asp |url-status = dead |archive-date = 2013-01-13 |publisher = NTV |date = 2006-10-05 |accessdate = 2006-10-05 |language = Turkish }}</ref> Kapitan letala je v Istanbulu poročal, da je »medtem ko je glavna stevardesa vstopila v pilotsko kabino, da bi vprašala, ali kaj potrebujemo, terorist vstopil na silo. Poskušal sem ga poriniti ven, a je bil velik moški in ga nisem uspel ustaviti«. Kapitan je nadaljeval, da je ugrabitelj rekel, da ima tri prijatelje in da imajo eksploziv.<ref name="CNN 3">{{cite news |title=Hijacker 'threatened to blow up jet' |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.reut/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061103113950/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.reut/index.html |archivedate=2006-11-03 |url-status=dead }}</ref> Želel je iti v Rim, da bi se pogovoril s papežem,<ref name="NTV"/> italijanski notranji minister [[Giuliano Amato]] pa je poročal, da je ugrabitelj dodal, da so na drugem nedoločenem letalu še drugi ugrabitelji, »ki bi to letalo razstrelili, če sporočilo ne bi prišlo do papeža«.<ref name="CNN 2"/> Štirje grški lovci F-16 so vzleteli in spremljali letalo, dokler ni zapustilo grškega zračnega prostora. Ko je letalo prispelo v italijanski zračni prostor, sta ga dva italijanska letala F-16 prestregla, pospremila in prisilila k pristanku na [[Brindisi Airport|letališču Brindisi]] v Brindisiju.<ref name="MSNBC">{{cite news | title = Hijacker demands message to Pope | url = http://www.msnbc.msn.com/id/15118347/ | publisher = Msnbc | date = 2006-10-04 | accessdate = 2006-10-04}}{{dead link|date=August 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> iskovni predstavnik letalske družbe je dejal, da so grški uradniki o ugrabitvi opozorili svoje italijanske kolege.<ref name="CNN 1">{{cite news |title=Officers question Turkish hijacker |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/03/turkey.hijack/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-04 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061005002457/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/03/turkey.hijack/index.html |archivedate=2006-10-05 |url-status=dead }}</ref> == Potniški računi == Potniki so povedali, da ugrabitelj ni uporabil nasilja. Sabri Abazi, albanski poslanec, ki je bil potnik na letalu, je z tiskovno agencijo ANSA govoril po mobilnem telefonu na krovu. Abazi je povedal, da je bil v pilotski kabini en ugrabitelj in drugi v kabini, ter dodal, da ni videl nobenega orožja.<ref name="Reuters2">{{cite news |title = Hijack victim says saw no arms or violence |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyid=2006-10-03T175146Z_01_L03345629_RTRUKOT_0_TEXT0.xml&WTmodLoc=NewsArt-L1-RelatedNews-1 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Potnik Ergün Erköseoğlu je dejal: »Nisem videl nobenega sumljivega vedenja ugrabitelja. Letalo je vzletelo in 20 minut kasneje je kapitan sporočil, da bomo zaradi tehnične okvare pristali v Italiji namesto v Istanbulu.«<ref name="NTV"/> Letalske oblasti so sporočile, da je policija po tem, ko so vsi potniki zapustili letalo, zaslišala ugrabitelja. Abazi je dejal, da je videl le enega ugrabitelja, vendar mu je stevardesa povedala, da sta na krovu dva ugrabitelja.<ref name="Reuters2"/> Istanbulski guverner [[Muammer Güler]] je poročal, da je ugrabitelj Ekinci pilotom letala lagal, da ima vsaj enega sostorilca.<ref name="BBC"/> == Ob pristanku == Letalo so obkolila vozila italijanske policije, vojske in gasilcev, italijanska tiskovna agencija ANSA pa je poročala, da je policija pridržala oba ugrabitelja. Načelnik policije Brindisija, Salvatore De Paolis, je [[Reuters|za Reuters]] povedal, da "bosta zaprosila za politični azil".<ref name="Reuters1">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&WTmodLoc=NewsHome-C1-topNews-7 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V intervjuju z novinarji je uradnik gasilske reševalne službe dejal: "Ugrabitelja želita govoriti z novinarji, da bi lahko papežu poslala sporočilo in pojasnila, zakaj sta to storila."<ref name="Reuters4">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&pageNumber=1&imageid=&cap=&sz=13&WTModLoc=NewsArt-C1-ArticlePage1 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-04 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Amoto je poročal, da je ugrabitelj želel dostaviti sporočilo za papeža Benedikta XVI., vendar je izjavil, da nima pisnega pisma.<ref name="CNN 2" />Protest ugrabitelja Hakana Ekincija je trajal šest ur,<ref name="CNN Turk">{{cite news | title = Tiran'dan gelen THY uçağı kaçırıldı | url = http://www.cnnturk.com/DUNYA/haber_detay.asp?PID=319&HID=1&haberID=240788 | publisher = [[CNN Türk]] | date = 2006-10-03 | accessdate = 2006-10-04 | language = Turkish | archive-date = 2006-10-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061004165249/http://www.cnnturk.com/DUNYA/haber_detay.asp?PID=319&HID=1&haberID=240788 | url-status = dead }}</ref> po predaji pa se je ugrabitelj opravičil kapitanu in mu stisnil roko; opravičil se je tudi potnikom.<ref name="CNN 3" /> [[CNN Türk]] je poročal, da je bilo 107 potnikov, od tega 80 Albancev in pet Turkov.<ref name="CNN Turk" /> Po incidentu je bil Reutersu objavljen posnetek z letališča v Tirani, na katerem je prikazano, kako Ekincija preverja varnostna služba. Preiskali so ga telesno in ga peljali skozi detektor kovin, nato pa si je snel pas, pulover in izpraznil žepe, a so mu dovolili, da nadaljuje pot na let.<ref name="CNN 3" /> Ekincija so po zaslišanju aretirali v Italiji.<ref name="CNN Turk2">{{cite news | title = "Mehmet Ertaş'ın olayla ilgisi yok" | url = http://www.cnnturk.com/TURKIYE/haber_detay.asp?PID=318&HID=1&haberID=240821 | publisher = [[CNN Türk]] | date = 2006-10-04 | accessdate = 2006-10-04 | language = Turkish | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930015852/http://www.cnnturk.com/TURKIYE/haber_detay.asp?PID=318&HID=1&haberID=240821 | url-status = dead }}</ref> Turški minister za pravosodje [[Cemil Çiçek]] je poročal, da neposredne zahteve za vrnitev [[Minister za pravosodje Italijanske republike|italijanskemu ministrstvu za pravosodje]] ne bodo vložili, dokler glavno državno tožilstvo in [[Ministry of Internal Affairs (Turkey)|ministrstvo za notranje zadeve]] ne bosta zaključila svojega dela v zvezi s to zadevo. Nato sta zahtevala vrnitev Ekincija.<ref name="CNN Turk2" /> Giuseppe Giannuzzi, tožilec v primeru ugrabitve, je v intervjuju za [[Associated Press]] povedal, da bo ugrabitelj ostal v zaporu do konca sojenja, ki bo predvidoma trajalo dve leti od začetka.<ref name="ABC">{{cite news | title = Plane Hijacking Probe Said to Take Years | url = https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=2549950&CMP=OTC-RSSFeeds0312 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110629102819/https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=2549950&CMP=OTC-RSSFeeds0312 | url-status = dead | archive-date = 2011-06-29 | publisher = ABC News | date = 2006-10-10 | accessdate = 2006-10-21}}</ref> Giannuzzi je Ekincija obtožil ugrabitve in obravnaval druge obtožbe, kot sta terorizem in ugrabitev. Ekinci je bil zaradi ugrabitve obsojen na 3 leta in 4 mesece zapora, izpuščen pa je bil 14. septembra 2009.<ref>{{Cite web |date=2009-11-03 |title=Hava korsanı Ekinci Türkiye'ye dönmek istiyor |url=https://www.cnnturk.com/dunya/hava-korsani-ekinci-turkiyeye-donmek-istiyor |access-date=2023-12-17 |website=CNN TÜRK |language=tr}}</ref> == Možni motivi == [[File:Pope Benedictus XVI january,20 2006 (2) mod.jpg|thumb|right|Sprva je bila ugrabitev povezana z načrtovanim obiskom [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI]] ., kasneje pa se je izkazalo, da je Ekinci želel papežu izročiti pismo.]] Pojavilo se je več teorij o motivih za ugrabitev. Turški mediji so sprva poročali o policijskih virih, ki naj bi bila ugrabitev protest proti takrat predvidenemu [[seznam pastoralnih obiskov papeža Benedikta XVI. zunaj Italije|obisku]] [[Papež|papeža]] [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]], ki je z [[Vera, um in univerza - spomini in refleksije|govorom,]] v katerem je širjenje islamske vere povezal z nasiljem, užalil številne [[Islam|muslimane]].<ref name="Reuters1" /> Kasneje pa so poročali, da je ugrabitelj zaradi ugovora vesti služenju vojske zaprosil za politični azil v Italiji.<ref name="CNN 1" /><ref name="Reuters1" /> Turški mediji so sprva poročali, da sta bila ugrabitelja dva, Hakan Ekinci in Mehmet Ertaş, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je bil Ekinci sam in da je bil Ertaş nedolžen.<ref name="NTV 1">{{cite news |title = Mehmet Ertaş korsan değil |url = http://www.ntv.com.tr/news/386892.asp |archive-url = https://archive.today/20130113230846/http://www.ntv.com.tr/news/386892.asp |url-status = dead |archive-date = 2013-01-13 |publisher = NTV |date = 2006-10-05 |accessdate = 2006-10-17 |language = Turkish }}</ref> Po poročilu turškega [[ministrstvo za pravosodje|ministrstva za pravosodje]] so bile prve informacije o ugrabitvi pridobljene prek [[Interpol|Interpola]], oblasti pa so na podlagi Interpolovega poročila kot ugrabitelja navedle Ertaşovo ime, vendar je bilo po nadaljnjih preiskavah ugotovljeno, da je bil Ertaş nedolžen.<ref name="NTV 1" /> Turški uradniki so poročali, da je ime ugrabitelja Hakan Ekinci, rojen leta 1978 v [[Buca|Buci]],<ref name="CNN Turk" /> za katerega je znano, da je avgusta 2006 napisal pismo [[Papež|papežu]].<ref name="Reuters1" /> Zapisal je: »Sem kristjan in nočem služiti muslimanski vojski.« Zapisal je tudi, da obiskuje cerkev od leta 1998.<ref name="CNN 1" /> IIstanbulski guverner [[Muammer Güler]] je poročal, da je Ekinci, ki so ga turški mediji in poročanje glavnega tožilca Giuseppeja Giannuzzija v bližini Lecceja označili za [[Krščanstvo|krščanskega]] spreobrnjenca,<ref name="Reuters3" /><ref name="Fox">{{cite news | title = Official: Man Who Hijacked Turkish Airliner Seeking Political Asylum | url = https://www.foxnews.com/story/official-man-who-hijacked-turkish-airliner-seeking-political-asylum | publisher = Fox News | date = 2006-10-03 | access-date = 2006-10-03}}</ref> [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan,]] [[ugovornik vesti|ki ugovarja vesti]] in se je [[izogibanje vpoklicu|izognil]] vojaškemu [[Nabor|naboru]].<ref name="NTV" /> Istanbul je zapustil 6. maja 2006 in odšel v Albanijo. Turški generalni konzulat v Tirani je nato vložil zahtevo za njegovo deportacijo. Če bi pristal v Turčiji, bi bil Hakan Ekinci zagotovo interniran kot izogibalec vpoklicu, saj je konzulat policiji na [[letališče Istanbul-Atatürk|mednarodnem letališču Atatürk]] sporočil odredbo o njegovi deportaciji. Oblasti so ga od 1. septembra preiskovale zaradi obtožbe izogibanja vpoklicu.<ref name="NTV" /> Papež Benedikt XVI. je med 28. novembrom in 1. decembrom 2006 kot gost turškega [[seznam predsednikov Turčije|predsednika]] [[Ahmet Sezer|Ahmeta Necdeta Sezerja]] obiskal [[Ankara|Ankaro]], Istanbul in [[Efez|Efez.]]<ref name="Reuters5" /> Uradniki [[Vatikan|Vatikana]] so poročali, da je bil papež obveščen o ugrabitvi letala, vendar to ne bo vplivalo na priprave na njegovo potovanje. == Kompenzacijski let za potnike == Čeprav se je izkazalo, da je ugrabitelj deloval sam, je italijanska policija vzela izjave potnikov ter preiskala letalo in prtljago za morebitnega sostorilca,<ref name="CNN 2" /> zaradi česar so potniki ponoči ostali v Italiji. 4. oktobra je bil iz Turčije poslan [[Boeing 737]] letalske družbe Turkish Airlines, da bi potnike pripeljal nazaj v Istanbul.<ref name="CNN Turk2" /> Letalo je z letališča Brindisi vzletelo ob 4:15 (UTC) in pristalo v Istanbulu ob 5:40 (UTC) s 105 potniki, z izjemo ugrabitelja, ki je bil aretiran v Brindisiju, in potnika, ki je želel ostati v Italiji.<ref name="NTV" /> == Sklici == {{reflist}} {{Aviation incidents and accidents in 2006}} {{Turkish Airlines}} {{Aviation accidents and incidents in Greece}} <!-- [[Category:Aircraft hijackings]] [[Category:Aviation accidents and incidents involving the Boeing 737 Classic]] [[Category:Aviation accidents and incidents in Greece]] [[Category:Aviation accidents and incidents in 2006]] [[Category:Turkish Airlines accidents and incidents|1476]] [[Category:Terrorist incidents in Europe in 2006]] [[Category:Italy–Turkey relations]] [[Category:October 2006 in Europe]] [[Category:Terrorist incidents in Greece]] [[Category:Terrorist incidents in Greece in the 2000s]] [[Category:2006 in Greece]] [[Category:2006 crimes in Greece]] [[Category:Hijackings in the 2000s]] --> 2285vgf96k46c0g4jiwfhgkb1f4ljcc 6660663 6660322 2026-04-17T08:10:07Z Pinky sl 2932 6660663 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} TURČIJA-ITALIJA (Turkish Airlines Flight 1476) {{Short description|2006 aircraft hijacking}} {{Infobox aircraft occurrence |name=Let Turkish Airlines 1476 |image = File:266bd - Turkish Airlines Boeing 737-4Y0; TC-JET@ZRH;07.11.2003 (5127104056).jpg |caption = The aircraft involved in the hijacking, photographed in 2003. |date= {{start date text|3 October 2006}}<ref name="Detaylı Uçuş Bilgisi">{{cite web |url = http://www4.thy.com/deparr/flightExplanation.jsp;jsessionid=Fv1gDJdqqyVf12w0zMmbhGdNhR2wWZCJhYwtgcy3xpm6nktXWLJr!-496653018?arrivalActual=18%3A00&flightDate=03.10.2006&status=O&departureEstimated=15%3A30&departed=X&arrivalEstimated=18%3A08&arrivalScheduled=17%3A10&arrivalAirport=BDS&departureActual=16%3A20&departureScheduled=15%3A30&landed=X&departureAirport=TIA&flightNo=TK1476 |title = Detaylı Uçuş Bilgisi |accessdate = 2006-10-03 |language = Turkish |archive-url = https://web.archive.org/web/20070928005525/http://www4.thy.com/deparr/flightExplanation.jsp;jsessionid=Fv1gDJdqqyVf12w0zMmbhGdNhR2wWZCJhYwtgcy3xpm6nktXWLJr!-496653018?arrivalActual=18:00&flightDate=03.10.2006&status=O&departureEstimated=15:30&departed=X&arrivalEstimated=18:08&arrivalScheduled=17:10&arrivalAirport=BDS&departureActual=16:20&departureScheduled=15:30&landed=X&departureAirport=TIA&flightNo=TK1476 |archive-date = 2007-09-28 |url-status = dead }}</ref> |summary=[[Aircraft hijacking|Hijacking]] |occurrence_type=Hijacking |site=Hijacked in Greek air space, landed at [[Brindisi| Brindisi Airport]] in Italy |fatalities=0 |occupants=113 |aircraft_type=[[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] |operator=[[Turkish Airlines]] |IATA= TK1476 |ICAO= THY1476 |callsign= TURKISH 1476 |tail_number= TC-JET |passengers=107 (including hijacker) |crew=6 |survivors=113 |origin=[[Tirana International Airport Nënë Tereza]] |destination=[[Atatürk International Airport]] }} '''Let Turkish Airlines 1476''' (TK1476)<ref name="Detaylı Uçuş Bilgisi"/> je bil let letala [[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] letalske družbe [[Turkish Airlines]], ki ga je 3. oktobra 2006 v grškem zračnem prostoru [[ugrabitev letala|ugrabil]] Hakan Ekinci. Letalo je bilo na poti iz Tirane v Istanbul. Ekinci je zahteval polet v Rim, saj se je želel sestati s [[Papež|papežem]]. Grška in italijanska lovska letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] so letalo prestregla in ga pospremila do letališča v mestu v [[Brindisi Airport|Brindisiju]] v Italiji. Med ugrabitvijo nihče ni bil poškodovan, storilec pa je bil v Italiji pridržan do sojenja. Čeprav so ugrabitev sprva povezovali z načrtovanim obiskom papeža [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] v Turčiji, da je bil Ekincijev dejanski namen pridobitev [[Politični azil|političnega azila]] v Italiji. Preostali potniki so pot proti Istanbulu nadaljevali naslednji dan z nadomestnim letalom. == Ugrabitev == [[File:Turkish Airlines Flight 1476 Route.jpg|thumb|left|250px|Načrtovana pot letala iz Tirane v Istanbul je prikazana z rumeno, zelena barva označuje pot od Soluna do Rima, ki jo je zahteval ugrabitelj, vijolična pa dejansko pot do Brindisija.]] 3. oktobra 2006 je letalo [[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] vzletelo iz [[Tirana|Tirane]] proti [[Carigrad|Istanbulu]]. Hakan Ekinci ga je ugrabil v grškem zračnem prostoru ob 14:58 [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]], nato pa so ga prestregla italijanska lovska letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] in ga prisilila k pristanku v južnoitalijanskem jadranskem pristaniškem mestu [[Brindisi]]. Na krovu je bilo 113 ljudi: 107 potnikov in šest članov posadke. Sprva so poročali o dveh ugrabiteljih,<ref name="Reuters3">{{cite news |title = Only one Turkish hijacker confirmed so far |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyid=2006-10-03T193752Z_01_L03381955_RTRUKOT_0_TEXT0.xml&WTmodLoc=NewsArt-L1-RelatedNews-2 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> vendar je bilo kasneje potrjeno, da se je edini ugrabitelj lagal o obstoju sostorilca.<ref name="BBC">{{cite news | title = Turkish airliner in hijack drama | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/5403976.stm | publisher = BBC | date = 2006-10-03 | access-date = 2006-10-03}}</ref> Uradnik grškega ministrstva za nacionalno obramboje sporočil, da je letalo vstopilo v grški zračni prostor ob 14:58 (UTC).<ref name="Reuters5">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&pageNumber=2&imageid=&cap=&sz=13&WTModLoc=NewsArt-C1-ArticlePage2 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-04 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Piloti so dvakrat ob 14:55 (UTC) oddali [[signal za ugrabitev]], medtem ko je letalo letelo približno 25 kilometrov severno od [[Solun|Soluna]].{{citation needed|date=May 2020}} Italijanski notranji minister [[Giuliano Amato]] je poročal, da se je ugrabitelj, ko so stevardese odprle vrata pilotske kabine, izmuznil v pilotsko kabino s paketom, ki bi lahko bil bomba. Piloti so ravnali v skladu z mednarodnimi pravili in upoštevali ugrabiteljeve zahteve.<ref name="CNN 2">{{cite news |title=Turkey: Pope safe despite hijack |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.pope.ap/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-05 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061025153459/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.pope.ap/index.html |archivedate=2006-10-25 |url-status=dead }}</ref><ref name="NTV">{{cite news |title = Yolcular kaçırıldıklarını bilmiyordu |url = http://www.ntv.com.tr/news/386833.asp |archive-url = https://archive.today/20130113192058/http://www.ntv.com.tr/news/386833.asp |url-status = dead |archive-date = 2013-01-13 |publisher = NTV |date = 2006-10-05 |accessdate = 2006-10-05 |language = Turkish }}</ref> Kapitan leta je v Istanbulu povedal: »Medtem ko je glavna stevardesa vstopila v pilotsko kabino, da bi vprašala, ali kaj potrebujeva, je terorist vdrl s silo. Poskušal sem ga potisniti ven, vendar je bil velik človek in mi ga ni uspelo ustaviti.«. Kapitan je še dodal, da je ugrabitelj trdil, da ima tri prijatelje in da imajo razstrelivo.<ref name="CNN 3">{{cite news |title=Hijacker 'threatened to blow up jet' |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.reut/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061103113950/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.reut/index.html |archivedate=2006-11-03 |url-status=dead }}</ref> Želel je odleteti v Rim, da bi govoril s papežem,<ref name="NTV"/> italijanski notranji minister [[Giuliano Amato]] pa je poročal, da je ugrabitelj še dodal, da so na drugem neimenovanem letalu še drugi ugrabitelji, ki »bodo tisto letalo razstrelili, če njegovo sporočilo ne pride do papeža«.<ref name="CNN 2"/> Štiri grška lovska letala F-16 so vzletela in spremljala letalo, dokler ni zapustilo grškega zračnega prostora. Ko je letalo vstopilo v italijanski zračni prostor, sta ga prestregla dva italijanska lovca F-16, ga spremljala in prisilila k pristanku na letališču na [[Brindisi Airport|letališču Brindisi]] v Brindisiju.<ref name="MSNBC">{{cite news | title = Hijacker demands message to Pope | url = http://www.msnbc.msn.com/id/15118347/ | publisher = Msnbc | date = 2006-10-04 | accessdate = 2006-10-04}}{{dead link|date=August 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Tiskovni predstavnik letalske družbe je povedal, da so grški uradniki o ugrabitvi obvestili svoje italijanske kolege.<ref name="CNN 1">{{cite news |title=Officers question Turkish hijacker |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/03/turkey.hijack/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-04 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061005002457/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/03/turkey.hijack/index.html |archivedate=2006-10-05 |url-status=dead }}</ref> == Izpovedi potnikov == Potniki so povedali, da ugrabitelj ni uporabil nasilja. Sabri Abazi, poslanec v albanskem parlamentu in potnik na tem letu, je za tiskovno agencijo ANSA govoril prek mobilnega telefona neposredno z letala. Abazi je sprva dejal, da je en ugrabitelj v pilotski kabini, drugi pa v potniški kabini, ter dodal, da ni videl nobenega orožja.<ref name="Reuters2">{{cite news |title = Hijack victim says saw no arms or violence |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyid=2006-10-03T175146Z_01_L03345629_RTRUKOT_0_TEXT0.xml&WTmodLoc=NewsArt-L1-RelatedNews-1 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Potnik Ergün Erköseoğlu je povedal: »Nisem opazil nobenega sumljivega vedenja ugrabitelja. Letalo je vzletelo in po 20 minutah je kapitan sporočil, da bomo zaradi tehnične napake namesto v Istanbulu pristali v Italiji.«<ref name="NTV"/> Letalske oblasti so sporočile, da je policija ugrabitelja zaslišala šele po tem, ko so vsi potniki zapustili letalo. Abazi je kasneje pojasnil, da je videl le enega ugrabitelja, vendar mu je stevardesa rekla, da sta na krovu dva.<ref name="Reuters2"/> Guverner Istanbular [[Muammer Güler]] je poročal, da je ugrabitelj Ekinci pilotom letala lagal, da ima vsaj enega sostorilca.<ref name="BBC"/> == Ob pristanku == Letalo so obkolila vozila italijanske policije, vojske in gasilcev, italijanska tiskovna agencija ANSA pa je poročala, da je policija pridržala oba ugrabitelja. Načelnik policije Brindisija, Salvatore De Paolis, je [[Reuters|za Reuters]] povedal, da "bosta zaprosila za politični azil".<ref name="Reuters1">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&WTmodLoc=NewsHome-C1-topNews-7 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V intervjuju z novinarji je uradnik gasilske reševalne službe dejal: "Ugrabitelja želita govoriti z novinarji, da bi lahko papežu poslala sporočilo in pojasnila, zakaj sta to storila."<ref name="Reuters4">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&pageNumber=1&imageid=&cap=&sz=13&WTModLoc=NewsArt-C1-ArticlePage1 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-04 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Amoto je poročal, da je ugrabitelj želel dostaviti sporočilo za papeža Benedikta XVI., vendar je izjavil, da nima pisnega pisma.<ref name="CNN 2" />Protest ugrabitelja Hakana Ekincija je trajal šest ur,<ref name="CNN Turk">{{cite news | title = Tiran'dan gelen THY uçağı kaçırıldı | url = http://www.cnnturk.com/DUNYA/haber_detay.asp?PID=319&HID=1&haberID=240788 | publisher = [[CNN Türk]] | date = 2006-10-03 | accessdate = 2006-10-04 | language = Turkish | archive-date = 2006-10-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061004165249/http://www.cnnturk.com/DUNYA/haber_detay.asp?PID=319&HID=1&haberID=240788 | url-status = dead }}</ref> po predaji pa se je ugrabitelj opravičil kapitanu in mu stisnil roko; opravičil se je tudi potnikom.<ref name="CNN 3" /> [[CNN Türk]] je poročal, da je bilo 107 potnikov, od tega 80 Albancev in pet Turkov.<ref name="CNN Turk" /> Po incidentu je bil Reutersu objavljen posnetek z letališča v Tirani, na katerem je prikazano, kako Ekincija preverja varnostna služba. Preiskali so ga telesno in ga peljali skozi detektor kovin, nato pa si je snel pas, pulover in izpraznil žepe, a so mu dovolili, da nadaljuje pot na let.<ref name="CNN 3" /> Ekincija so po zaslišanju aretirali v Italiji.<ref name="CNN Turk2">{{cite news | title = "Mehmet Ertaş'ın olayla ilgisi yok" | url = http://www.cnnturk.com/TURKIYE/haber_detay.asp?PID=318&HID=1&haberID=240821 | publisher = [[CNN Türk]] | date = 2006-10-04 | accessdate = 2006-10-04 | language = Turkish | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930015852/http://www.cnnturk.com/TURKIYE/haber_detay.asp?PID=318&HID=1&haberID=240821 | url-status = dead }}</ref> Turški minister za pravosodje [[Cemil Çiçek]] je poročal, da neposredne zahteve za vrnitev [[Minister za pravosodje Italijanske republike|italijanskemu ministrstvu za pravosodje]] ne bodo vložili, dokler glavno državno tožilstvo in [[Ministry of Internal Affairs (Turkey)|ministrstvo za notranje zadeve]] ne bosta zaključila svojega dela v zvezi s to zadevo. Nato sta zahtevala vrnitev Ekincija.<ref name="CNN Turk2" /> Giuseppe Giannuzzi, tožilec v primeru ugrabitve, je v intervjuju za [[Associated Press]] povedal, da bo ugrabitelj ostal v zaporu do konca sojenja, ki bo predvidoma trajalo dve leti od začetka.<ref name="ABC">{{cite news | title = Plane Hijacking Probe Said to Take Years | url = https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=2549950&CMP=OTC-RSSFeeds0312 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110629102819/https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=2549950&CMP=OTC-RSSFeeds0312 | url-status = dead | archive-date = 2011-06-29 | publisher = ABC News | date = 2006-10-10 | accessdate = 2006-10-21}}</ref> Giannuzzi je Ekincija obtožil ugrabitve in obravnaval druge obtožbe, kot sta terorizem in ugrabitev. Ekinci je bil zaradi ugrabitve obsojen na 3 leta in 4 mesece zapora, izpuščen pa je bil 14. septembra 2009.<ref>{{Cite web |date=2009-11-03 |title=Hava korsanı Ekinci Türkiye'ye dönmek istiyor |url=https://www.cnnturk.com/dunya/hava-korsani-ekinci-turkiyeye-donmek-istiyor |access-date=2023-12-17 |website=CNN TÜRK |language=tr}}</ref> == Možni motivi == [[File:Pope Benedictus XVI january,20 2006 (2) mod.jpg|thumb|right|Sprva je bila ugrabitev povezana z načrtovanim obiskom [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI]] ., kasneje pa se je izkazalo, da je Ekinci želel papežu izročiti pismo.]] Pojavilo se je več teorij o motivih za ugrabitev. Turški mediji so sprva poročali o policijskih virih, ki naj bi bila ugrabitev protest proti takrat predvidenemu [[seznam pastoralnih obiskov papeža Benedikta XVI. zunaj Italije|obisku]] [[Papež|papeža]] [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]], ki je z [[Vera, um in univerza - spomini in refleksije|govorom,]] v katerem je širjenje islamske vere povezal z nasiljem, užalil številne [[Islam|muslimane]].<ref name="Reuters1" /> Kasneje pa so poročali, da je ugrabitelj zaradi ugovora vesti služenju vojske zaprosil za politični azil v Italiji.<ref name="CNN 1" /><ref name="Reuters1" /> Turški mediji so sprva poročali, da sta bila ugrabitelja dva, Hakan Ekinci in Mehmet Ertaş, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je bil Ekinci sam in da je bil Ertaş nedolžen.<ref name="NTV 1">{{cite news |title = Mehmet Ertaş korsan değil |url = http://www.ntv.com.tr/news/386892.asp |archive-url = https://archive.today/20130113230846/http://www.ntv.com.tr/news/386892.asp |url-status = dead |archive-date = 2013-01-13 |publisher = NTV |date = 2006-10-05 |accessdate = 2006-10-17 |language = Turkish }}</ref> Po poročilu turškega [[ministrstvo za pravosodje|ministrstva za pravosodje]] so bile prve informacije o ugrabitvi pridobljene prek [[Interpol|Interpola]], oblasti pa so na podlagi Interpolovega poročila kot ugrabitelja navedle Ertaşovo ime, vendar je bilo po nadaljnjih preiskavah ugotovljeno, da je bil Ertaş nedolžen.<ref name="NTV 1" /> Turški uradniki so poročali, da je ime ugrabitelja Hakan Ekinci, rojen leta 1978 v [[Buca|Buci]],<ref name="CNN Turk" /> za katerega je znano, da je avgusta 2006 napisal pismo [[Papež|papežu]].<ref name="Reuters1" /> Zapisal je: »Sem kristjan in nočem služiti muslimanski vojski.« Zapisal je tudi, da obiskuje cerkev od leta 1998.<ref name="CNN 1" /> IIstanbulski guverner [[Muammer Güler]] je poročal, da je Ekinci, ki so ga turški mediji in poročanje glavnega tožilca Giuseppeja Giannuzzija v bližini Lecceja označili za [[Krščanstvo|krščanskega]] spreobrnjenca,<ref name="Reuters3" /><ref name="Fox">{{cite news | title = Official: Man Who Hijacked Turkish Airliner Seeking Political Asylum | url = https://www.foxnews.com/story/official-man-who-hijacked-turkish-airliner-seeking-political-asylum | publisher = Fox News | date = 2006-10-03 | access-date = 2006-10-03}}</ref> [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan,]] [[ugovornik vesti|ki ugovarja vesti]] in se je [[izogibanje vpoklicu|izognil]] vojaškemu [[Nabor|naboru]].<ref name="NTV" /> Istanbul je zapustil 6. maja 2006 in odšel v Albanijo. Turški generalni konzulat v Tirani je nato vložil zahtevo za njegovo deportacijo. Če bi pristal v Turčiji, bi bil Hakan Ekinci zagotovo interniran kot izogibalec vpoklicu, saj je konzulat policiji na [[letališče Istanbul-Atatürk|mednarodnem letališču Atatürk]] sporočil odredbo o njegovi deportaciji. Oblasti so ga od 1. septembra preiskovale zaradi obtožbe izogibanja vpoklicu.<ref name="NTV" /> Papež Benedikt XVI. je med 28. novembrom in 1. decembrom 2006 kot gost turškega [[seznam predsednikov Turčije|predsednika]] [[Ahmet Sezer|Ahmeta Necdeta Sezerja]] obiskal [[Ankara|Ankaro]], Istanbul in [[Efez|Efez.]]<ref name="Reuters5" /> Uradniki [[Vatikan|Vatikana]] so poročali, da je bil papež obveščen o ugrabitvi letala, vendar to ne bo vplivalo na priprave na njegovo potovanje. == Kompenzacijski let za potnike == Čeprav se je izkazalo, da je ugrabitelj deloval sam, je italijanska policija vzela izjave potnikov ter preiskala letalo in prtljago za morebitnega sostorilca,<ref name="CNN 2" /> zaradi česar so potniki ponoči ostali v Italiji. 4. oktobra je bil iz Turčije poslan [[Boeing 737]] letalske družbe Turkish Airlines, da bi potnike pripeljal nazaj v Istanbul.<ref name="CNN Turk2" /> Letalo je z letališča Brindisi vzletelo ob 4:15 (UTC) in pristalo v Istanbulu ob 5:40 (UTC) s 105 potniki, z izjemo ugrabitelja, ki je bil aretiran v Brindisiju, in potnika, ki je želel ostati v Italiji.<ref name="NTV" /> == Sklici == {{reflist}} {{Aviation incidents and accidents in 2006}} {{Turkish Airlines}} {{Aviation accidents and incidents in Greece}} <!-- [[Category:Aircraft hijackings]] [[Category:Aviation accidents and incidents involving the Boeing 737 Classic]] [[Category:Aviation accidents and incidents in Greece]] [[Category:Aviation accidents and incidents in 2006]] [[Category:Turkish Airlines accidents and incidents|1476]] [[Category:Terrorist incidents in Europe in 2006]] [[Category:Italy–Turkey relations]] [[Category:October 2006 in Europe]] [[Category:Terrorist incidents in Greece]] [[Category:Terrorist incidents in Greece in the 2000s]] [[Category:2006 in Greece]] [[Category:2006 crimes in Greece]] [[Category:Hijackings in the 2000s]] --> icqbjdr1yi7icl4m9sbz6t3a1bz6hr2 6660674 6660663 2026-04-17T08:26:21Z Pinky sl 2932 /* Izpovedi potnikov */ 6660674 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} TURČIJA-ITALIJA (Turkish Airlines Flight 1476) {{Short description|2006 aircraft hijacking}} {{Infobox aircraft occurrence |name=Let Turkish Airlines 1476 |image = File:266bd - Turkish Airlines Boeing 737-4Y0; TC-JET@ZRH;07.11.2003 (5127104056).jpg |caption = Letalo, vpleteno v ugrabitev, fotografirano leta 2003. |date= {{start date text|3 October 2006}}<ref name="Detaylı Uçuş Bilgisi">{{cite web |url = http://www4.thy.com/deparr/flightExplanation.jsp;jsessionid=Fv1gDJdqqyVf12w0zMmbhGdNhR2wWZCJhYwtgcy3xpm6nktXWLJr!-496653018?arrivalActual=18%3A00&flightDate=03.10.2006&status=O&departureEstimated=15%3A30&departed=X&arrivalEstimated=18%3A08&arrivalScheduled=17%3A10&arrivalAirport=BDS&departureActual=16%3A20&departureScheduled=15%3A30&landed=X&departureAirport=TIA&flightNo=TK1476 |title = Detaylı Uçuş Bilgisi |accessdate = 2006-10-03 |language = tu |archive-url = https://web.archive.org/web/20070928005525/http://www4.thy.com/deparr/flightExplanation.jsp;jsessionid=Fv1gDJdqqyVf12w0zMmbhGdNhR2wWZCJhYwtgcy3xpm6nktXWLJr!-496653018?arrivalActual=18:00&flightDate=03.10.2006&status=O&departureEstimated=15:30&departed=X&arrivalEstimated=18:08&arrivalScheduled=17:10&arrivalAirport=BDS&departureActual=16:20&departureScheduled=15:30&landed=X&departureAirport=TIA&flightNo=TK1476 |archive-date = 2007-09-28 |url-status = dead }}</ref> |summary=[[Ugrabitev letala|Ugrabitev]] |occurrence_type=Ugrabitev |site=Ugrabljeno v grškem zračnem prostoru, pristalo na [[Brindisi|letališču Brindisi]] v Italiji |fatalities=0 |occupants=113 |aircraft_type=[[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] |operator=[[Turkish Airlines]] |IATA= TK1476 |ICAO= THY1476 |callsign= TURKISH 1476 |tail_number= TC-JET |passengers=107 (vključno z ugrabiteljem) |crew=6 |survivors=113 |origin=[[Tirana International Airport Nënë Tereza]] |destination=[[Mednarodno letališče Atatürk]] }} '''Let Turkish Airlines 1476''' (TK1476)<ref name="Detaylı Uçuş Bilgisi"/> je bil let letala [[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] letalske družbe [[Turkish Airlines]], ki ga je 3. oktobra 2006 v grškem zračnem prostoru [[ugrabitev letala|ugrabil]] Hakan Ekinci. Letalo je bilo na poti iz Tirane v Istanbul. Ekinci je zahteval polet v Rim, saj se je želel sestati s [[Papež|papežem]]. Grška in italijanska lovska letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] so letalo prestregla in ga pospremila do letališča v mestu v [[Brindisi Airport|Brindisiju]] v Italiji. Med ugrabitvijo nihče ni bil poškodovan, storilec pa je bil v Italiji pridržan do sojenja. Čeprav so ugrabitev sprva povezovali z načrtovanim obiskom papeža [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] v Turčiji, da je bil Ekincijev dejanski namen pridobitev [[Politični azil|političnega azila]] v Italiji. Preostali potniki so pot proti Istanbulu nadaljevali naslednji dan z nadomestnim letalom. == Ugrabitev == [[File:Turkish Airlines Flight 1476 Route.jpg|thumb|left|250px|Načrtovana pot letala iz Tirane v Istanbul je prikazana z rumeno, zelena barva označuje pot od Soluna do Rima, ki jo je zahteval ugrabitelj, vijolična pa dejansko pot do Brindisija.]] 3. oktobra 2006 je letalo [[Boeing 737 Classic|Boeing 737-4Y0]] vzletelo iz [[Tirana|Tirane]] proti [[Carigrad|Istanbulu]]. Hakan Ekinci ga je ugrabil v grškem zračnem prostoru ob 14:58 [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]], nato pa so ga prestregla italijanska lovska letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] in ga prisilila k pristanku v južnoitalijanskem jadranskem pristaniškem mestu [[Brindisi]]. Na krovu je bilo 113 ljudi: 107 potnikov in šest članov posadke. Sprva so poročali o dveh ugrabiteljih,<ref name="Reuters3">{{cite news |title = Only one Turkish hijacker confirmed so far |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyid=2006-10-03T193752Z_01_L03381955_RTRUKOT_0_TEXT0.xml&WTmodLoc=NewsArt-L1-RelatedNews-2 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> vendar je bilo kasneje potrjeno, da se je edini ugrabitelj lagal o obstoju sostorilca.<ref name="BBC">{{cite news | title = Turkish airliner in hijack drama | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/5403976.stm | publisher = BBC | date = 2006-10-03 | access-date = 2006-10-03}}</ref> Uradnik grškega ministrstva za nacionalno obrambo je sporočil, da je letalo vstopilo v grški zračni prostor ob 14:58 (UTC).<ref name="Reuters5">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&pageNumber=2&imageid=&cap=&sz=13&WTModLoc=NewsArt-C1-ArticlePage2 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-04 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Piloti so dvakrat ob 14:55 (UTC) oddali [[signal za ugrabitev]], medtem ko je letalo letelo približno 25 kilometrov severno od [[Solun|Soluna]].{{citation needed|date=May 2020}} Italijanski notranji minister [[Giuliano Amato]] je poročal, da se je ugrabitelj, ko so stevardese odprle vrata pilotske kabine, izmuznil v pilotsko kabino s paketom, ki bi lahko bil bomba. Piloti so ravnali v skladu z mednarodnimi pravili in upoštevali ugrabiteljeve zahteve.<ref name="CNN 2">{{cite news |title=Turkey: Pope safe despite hijack |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.pope.ap/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-05 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061025153459/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.pope.ap/index.html |archivedate=2006-10-25 |url-status=dead }}</ref><ref name="NTV">{{cite news |title = Yolcular kaçırıldıklarını bilmiyordu |url = http://www.ntv.com.tr/news/386833.asp |archive-url = https://archive.today/20130113192058/http://www.ntv.com.tr/news/386833.asp |url-status = dead |archive-date = 2013-01-13 |publisher = NTV |date = 2006-10-05 |accessdate = 2006-10-05 |language = Turkish }}</ref> Kapitan leta je v Istanbulu povedal: »Medtem ko je glavna stevardesa vstopila v pilotsko kabino, da bi vprašala, ali kaj potrebujeva, je terorist vdrl s silo. Poskušal sem ga potisniti ven, vendar je bil velik človek in mi ga ni uspelo ustaviti.«. Kapitan je še dodal, da je ugrabitelj trdil, da ima tri prijatelje in da imajo razstrelivo.<ref name="CNN 3">{{cite news |title=Hijacker 'threatened to blow up jet' |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.reut/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061103113950/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/04/turkey.hijack.reut/index.html |archivedate=2006-11-03 |url-status=dead }}</ref> Želel je odleteti v Rim, da bi govoril s papežem,<ref name="NTV"/> italijanski notranji minister [[Giuliano Amato]] pa je poročal, da je ugrabitelj še dodal, da so na drugem neimenovanem letalu še drugi ugrabitelji, ki »bodo tisto letalo razstrelili, če njegovo sporočilo ne pride do papeža«.<ref name="CNN 2"/> Štiri grška lovska letala F-16 so vzletela in spremljala letalo, dokler ni zapustilo grškega zračnega prostora. Ko je letalo vstopilo v italijanski zračni prostor, sta ga prestregla dva italijanska lovca F-16, ga spremljala in prisilila k pristanku na letališču na [[Brindisi Airport|letališču Brindisi]] v Brindisiju.<ref name="MSNBC">{{cite news | title = Hijacker demands message to Pope | url = http://www.msnbc.msn.com/id/15118347/ | publisher = Msnbc | date = 2006-10-04 | accessdate = 2006-10-04}}{{dead link|date=August 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Tiskovni predstavnik letalske družbe je povedal, da so grški uradniki o ugrabitvi obvestili svoje italijanske kolege.<ref name="CNN 1">{{cite news |title=Officers question Turkish hijacker |url=http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/03/turkey.hijack/index.html |publisher=CNN |date=2006-10-04 |accessdate=2006-10-04 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061005002457/http://www.cnn.com/2006/WORLD/europe/10/03/turkey.hijack/index.html |archivedate=2006-10-05 |url-status=dead }}</ref> == Izpovedi potnikov == Potniki so povedali, da ugrabitelj ni uporabil nasilja. Sabri Abazi, poslanec v albanskem parlamentu in potnik na tem letu, je za tiskovno agencijo [[ANSA]] govoril prek mobilnega telefona neposredno z letala. Abazi je sprva dejal, da je en ugrabitelj v pilotski kabini, drugi pa v potniški kabini, ter dodal, da ni videl nobenega orožja.<ref name="Reuters2">{{cite news |title = Hijack victim says saw no arms or violence |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyid=2006-10-03T175146Z_01_L03345629_RTRUKOT_0_TEXT0.xml&WTmodLoc=NewsArt-L1-RelatedNews-1 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Potnik Ergün Erköseoğlu je povedal: »Nisem opazil nobenega sumljivega vedenja ugrabitelja. Letalo je vzletelo in po 20 minutah je kapitan sporočil, da bomo zaradi tehnične napake namesto v Istanbulu pristali v Italiji.«<ref name="NTV"/> Letalske oblasti so sporočile, da je policija ugrabitelja zaslišala šele po tem, ko so vsi potniki zapustili letalo. Abazi je kasneje pojasnil, da je videl le enega ugrabitelja, vendar mu je stevardesa rekla, da sta na krovu dva.<ref name="Reuters2"/> Guverner Istanbula [[Muammer Güler]] je poročal, da je ugrabitelj Ekinci pilotom letala lagal, da ima vsaj enega sostorilca.<ref name="BBC"/> == Ob pristanku == Letalo so obkolila vozila italijanske policije, vojske in gasilcev, italijanska tiskovna agencija ANSA pa je poročala, da je policija pridržala oba ugrabitelja. Načelnik policije v Brindisiju, Salvatore De Paolis, je za [[Reuters]] povedal, da »bosta zaprosila za politični azil«.<ref name="Reuters1">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&WTmodLoc=NewsHome-C1-topNews-7 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-03 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Uradnik gasilske reševalne službe je v intervjuju z novinarji dejal: »Ugrabitelja želita govoriti z novinarji, da bi lahko poslala sporočilo papežu in pojasnila, zakaj sta to storila.«<ref name="Reuters4">{{cite news |title = Turkish hijackers, looking to Pope, give up in Italy |url = http://today.reuters.com/news/articlenews.aspx?type=topNews&storyID=2006-10-03T194646Z_01_L03336796_RTRUKOC_0_US-TRANSPORT-HIJACK.xml&pageNumber=1&imageid=&cap=&sz=13&WTModLoc=NewsArt-C1-ArticlePage1 |publisher = Reuters |date = 2006-10-03 |accessdate = 2006-10-04 }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Amoto je poročal, da je ugrabitelj želel papežu Benediktu XVI. predati sporočilo, vendar je navedel, da nima pisnega pisma.<ref name="CNN 2" /> Protest ugrabitelja Hakana Ekincja je trajal šest ur.<ref name="CNN Turk">{{cite news | title = Tiran'dan gelen THY uçağı kaçırıldı | url = http://www.cnnturk.com/DUNYA/haber_detay.asp?PID=319&HID=1&haberID=240788 | publisher = [[CNN Türk]] | date = 2006-10-03 | accessdate = 2006-10-04 | language = Turkish | archive-date = 2006-10-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061004165249/http://www.cnnturk.com/DUNYA/haber_detay.asp?PID=319&HID=1&haberID=240788 | url-status = dead }}</ref> Po svoji predaji se je ugrabitelj opravičil kapitanu in mu stisnil roko, opravičil pa se je tudi potnikom.<ref name="CNN 3" /> [[CNN Türk]] je poročal, da je bilo na krovu 107 potnikov, od tega 80 Albancev in pet Turkov.<ref name="CNN Turk" /> Po incidentu je bil agenciji Reuters posredovan videoposnetek z letališča v Tirani, ki prikazuje varnostni pregled Ekincja. Opravljen je bil telesni pregled in šel je skozi detektor kovin, nato je odložil pas, pulover in izpraznil žepe, vendar je dobil dovoljenje za nadaljevanje poti na svoj let.<ref name="CNN 3" /> Ekinci je bil po zaslišanju v Italiji aretiran.<ref name="CNN Turk2">{{cite news | title = "Mehmet Ertaş'ın olayla ilgisi yok" | url = http://www.cnnturk.com/TURKIYE/haber_detay.asp?PID=318&HID=1&haberID=240821 | publisher = [[CNN Türk]] | date = 2006-10-04 | accessdate = 2006-10-04 | language = Turkish | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930015852/http://www.cnnturk.com/TURKIYE/haber_detay.asp?PID=318&HID=1&haberID=240821 | url-status = dead }}</ref> Turški minister za pravosodje [[Cemil Çiçek]] je poročal, da neposredne zahteve za vrnitev [[Minister za pravosodje Italijanske republike|italijanskemu ministrstvu za pravosodje]] ne bodo vložili, dokler glavno državno tožilstvo in [[Ministry of Internal Affairs (Turkey)|ministrstvo za notranje zadeve]] ne bosta zaključila svojega dela v zvezi s to zadevo. Nato sta zahtevala vrnitev Ekincija.<ref name="CNN Turk2" /> Giuseppe Giannuzzi, tožilec v primeru ugrabitve, je v intervjuju za [[Associated Press]] povedal, da bo ugrabitelj ostal v zaporu do konca sojenja, ki bo predvidoma trajalo dve leti od začetka.<ref name="ABC">{{cite news | title = Plane Hijacking Probe Said to Take Years | url = https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=2549950&CMP=OTC-RSSFeeds0312 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110629102819/https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=2549950&CMP=OTC-RSSFeeds0312 | url-status = dead | archive-date = 2011-06-29 | publisher = ABC News | date = 2006-10-10 | accessdate = 2006-10-21}}</ref> Giannuzzi je Ekincija obtožil ugrabitve in obravnaval druge obtožbe, kot sta terorizem in ugrabitev. Ekinci je bil zaradi ugrabitve obsojen na 3 leta in 4 mesece zapora, izpuščen pa je bil 14. septembra 2009.<ref>{{Cite web |date=2009-11-03 |title=Hava korsanı Ekinci Türkiye'ye dönmek istiyor |url=https://www.cnnturk.com/dunya/hava-korsani-ekinci-turkiyeye-donmek-istiyor |access-date=2023-12-17 |website=CNN TÜRK |language=tr}}</ref> == Možni motivi == [[File:Pope Benedictus XVI january,20 2006 (2) mod.jpg|thumb|right|Sprva je bila ugrabitev povezana z načrtovanim obiskom [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI]] ., kasneje pa se je izkazalo, da je Ekinci želel papežu izročiti pismo.]] Pojavilo se je več teorij o motivih za ugrabitev. Turški mediji so sprva poročali o policijskih virih, ki naj bi bila ugrabitev protest proti takrat predvidenemu [[seznam pastoralnih obiskov papeža Benedikta XVI. zunaj Italije|obisku]] [[Papež|papeža]] [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]], ki je z [[Vera, um in univerza - spomini in refleksije|govorom,]] v katerem je širjenje islamske vere povezal z nasiljem, užalil številne [[Islam|muslimane]].<ref name="Reuters1" /> Kasneje pa so poročali, da je ugrabitelj zaradi ugovora vesti služenju vojske zaprosil za politični azil v Italiji.<ref name="CNN 1" /><ref name="Reuters1" /> Turški mediji so sprva poročali, da sta bila ugrabitelja dva, Hakan Ekinci in Mehmet Ertaş, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je bil Ekinci sam in da je bil Ertaş nedolžen.<ref name="NTV 1">{{cite news |title = Mehmet Ertaş korsan değil |url = http://www.ntv.com.tr/news/386892.asp |archive-url = https://archive.today/20130113230846/http://www.ntv.com.tr/news/386892.asp |url-status = dead |archive-date = 2013-01-13 |publisher = NTV |date = 2006-10-05 |accessdate = 2006-10-17 |language = Turkish }}</ref> Po poročilu turškega [[ministrstvo za pravosodje|ministrstva za pravosodje]] so bile prve informacije o ugrabitvi pridobljene prek [[Interpol|Interpola]], oblasti pa so na podlagi Interpolovega poročila kot ugrabitelja navedle Ertaşovo ime, vendar je bilo po nadaljnjih preiskavah ugotovljeno, da je bil Ertaş nedolžen.<ref name="NTV 1" /> Turški uradniki so poročali, da je ime ugrabitelja Hakan Ekinci, rojen leta 1978 v [[Buca|Buci]],<ref name="CNN Turk" /> za katerega je znano, da je avgusta 2006 napisal pismo [[Papež|papežu]].<ref name="Reuters1" /> Zapisal je: »Sem kristjan in nočem služiti muslimanski vojski.« Zapisal je tudi, da obiskuje cerkev od leta 1998.<ref name="CNN 1" /> IIstanbulski guverner [[Muammer Güler]] je poročal, da je Ekinci, ki so ga turški mediji in poročanje glavnega tožilca Giuseppeja Giannuzzija v bližini Lecceja označili za [[Krščanstvo|krščanskega]] spreobrnjenca,<ref name="Reuters3" /><ref name="Fox">{{cite news | title = Official: Man Who Hijacked Turkish Airliner Seeking Political Asylum | url = https://www.foxnews.com/story/official-man-who-hijacked-turkish-airliner-seeking-political-asylum | publisher = Fox News | date = 2006-10-03 | access-date = 2006-10-03}}</ref> [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan,]] [[ugovornik vesti|ki ugovarja vesti]] in se je [[izogibanje vpoklicu|izognil]] vojaškemu [[Nabor|naboru]].<ref name="NTV" /> Istanbul je zapustil 6. maja 2006 in odšel v Albanijo. Turški generalni konzulat v Tirani je nato vložil zahtevo za njegovo deportacijo. Če bi pristal v Turčiji, bi bil Hakan Ekinci zagotovo interniran kot izogibalec vpoklicu, saj je konzulat policiji na [[letališče Istanbul-Atatürk|mednarodnem letališču Atatürk]] sporočil odredbo o njegovi deportaciji. Oblasti so ga od 1. septembra preiskovale zaradi obtožbe izogibanja vpoklicu.<ref name="NTV" /> Papež Benedikt XVI. je med 28. novembrom in 1. decembrom 2006 kot gost turškega [[seznam predsednikov Turčije|predsednika]] [[Ahmet Sezer|Ahmeta Necdeta Sezerja]] obiskal [[Ankara|Ankaro]], Istanbul in [[Efez|Efez.]]<ref name="Reuters5" /> Uradniki [[Vatikan|Vatikana]] so poročali, da je bil papež obveščen o ugrabitvi letala, vendar to ne bo vplivalo na priprave na njegovo potovanje. == Kompenzacijski let za potnike == Čeprav se je izkazalo, da je ugrabitelj deloval sam, je italijanska policija vzela izjave potnikov ter preiskala letalo in prtljago za morebitnega sostorilca,<ref name="CNN 2" /> zaradi česar so potniki ponoči ostali v Italiji. 4. oktobra je bil iz Turčije poslan [[Boeing 737]] letalske družbe Turkish Airlines, da bi potnike pripeljal nazaj v Istanbul.<ref name="CNN Turk2" /> Letalo je z letališča Brindisi vzletelo ob 4:15 (UTC) in pristalo v Istanbulu ob 5:40 (UTC) s 105 potniki, z izjemo ugrabitelja, ki je bil aretiran v Brindisiju, in potnika, ki je želel ostati v Italiji.<ref name="NTV" /> == Sklici == {{reflist}} {{Aviation incidents and accidents in 2006}} {{Turkish Airlines}} {{Aviation accidents and incidents in Greece}} <!-- [[Category:Aircraft hijackings]] [[Category:Aviation accidents and incidents involving the Boeing 737 Classic]] [[Category:Aviation accidents and incidents in Greece]] [[Category:Aviation accidents and incidents in 2006]] [[Category:Turkish Airlines accidents and incidents|1476]] [[Category:Terrorist incidents in Europe in 2006]] [[Category:Italy–Turkey relations]] [[Category:October 2006 in Europe]] [[Category:Terrorist incidents in Greece]] [[Category:Terrorist incidents in Greece in the 2000s]] [[Category:2006 in Greece]] [[Category:2006 crimes in Greece]] [[Category:Hijackings in the 2000s]] --> qz5fmwonzh7a61usw09z5ct1amk0i1o 0 115319 6660573 6505728 2026-04-16T23:28:20Z ~2026-13659-49 255600 6660573 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Zakopáne | image_skyline = Zakopane T58.jpg | imagesize = 250px | image_caption = Pogled na Zakopane iz Butorowy Wierch | image_shield = POL Zakopane COA.svg | pushpin_map = Poland | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstva Poljske]] | subdivision_name1 = [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljsko]] | subdivision_type2 = Okrožje (''powiaty'') | subdivision_name2 = Tatra | subdivision_type3 = Občina (''gmina'') | subdivision_name3 = Zakopane <small>(mestna občina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Leszek Dorula | established_title = Ustanovitev | established_date = 17. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = 1933 | elevation_min_m = 750 | elevation_max_m = 1126 | area_total_km2 = 84 | population_as_of = 2017 | population_total = 27.266<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/ludnosc/ludnosc/powierzchnia-i-ludnosc-w-przekroju-terytorialnym-w-2017-r-,7,14.html|title=Powierzchnia i ludność w przekroju terytorialnym w 2017 r.|last=GUS|website=stat.gov.pl|accessdate=10 April 2019}}</ref> | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = |latd= 49|latm=18 |lats=0 |latNS=N |longd=19 |longm=57 |longs=0 |longEW=E | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 34-500 do 34-504 | area_code = +48 18 | blank_name = Avtomobilska oznaka | blank_info = KTT | website = http://www.zakopane.eu }} '''Zakopáne''' so mesto na skrajnem jugu [[Poljska|Poljske]], na južnem delu regije Podhale ob vznožju gorovja [[Tatre (gorovje)|Tatre]], dela [[Karpati|Karpatov]]. Od leta 1975 do 1998 so bile del vojvodstva Nowy Sącz; od leta 1999 so del [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskega vojvodstva]] (''województwo małopolskie''). Leta 2017 so štele 27.266 prebivalcev. Zakopane so središče kulture [[Gorali|Goralov]] in jih pogosto imenujejo 'zimska prestolnica Poljske'. So priljubljena destinacija za [[pohodništvo]], [[smučanje]] in [[turizem]] na splošno <ref>{{navedi splet|url=https://www.adventurous-travels.com/posts/zakopane-what-to-see-in-polands-winter-capital|title=Zakopane - What To See in Poland's Winter Capital|website=Adventurous-Travels.com|accessdate=18 September 2019}}</ref> Mesto leži v bližini meje s [[Slovaška|Slovaško]], v dolini med Tatrami in hribom Gubałówka. Do mesta se lahko pride z vlakom ali avtobusom iz glavnega mesta vojvodstva [[Krakov]], ki je oddaljen približno dve uri. Mesto leži na nadmorski višini 800–1000 metrov s centrom okoli križišča ulic Krupówki in Kościuszko. == Zgodovina == [[File:Zakopane....jpg|thumb|left|Razglednica Zakopanov iz 1916]] Najstarejši dokumenti, ki omenjajo Zakopane, segajo v 17. stoletje, v katerih je opisana jasa z imenom ''Zakopisko''. Leta 1676 je imela vas 43 prebivalcev. Leta 1818 so bile Zakopane majhno mesto, ki se je še razvijalo. Imelo je le 340 domov, v katerih je bilo 445 družin. V tem času je bilo v Zakopanah 1805 prebivalcev od tega 934 žensk in 871 moških <ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/zakopane/3,local-history/#footnote_2|title=Local history - Information about the town - Zakopane - Virtual Shtetl|website=www.sztetl.org.pl|language=pl|access-date=2017-05-04}}</ref>. Prvo cerkev je leta 1847 postavil Józef Stolarczyk. Zakopane so postale središče rudarske in metalurške industrije v regiji; v 19. stoletju je bilo tukaj največje metalurško središče v [[Galicija|Galiciji]]. Razširila se je v 19. stoletju, saj je podnebje privabilo več prebivalcev. Do leta 1889 se je iz majhne vasi razvilo klimatsko zdravilišče. Železniški prevoz do Zakopanov se je začel 1. oktobra 1899. V poznih 1800-ih so Zakopane zgradile cesto, ki je šla do mesta Nowy Targ in železnico, ki je prihajala iz Chabówke. Zaradi lažjega prevoza se je število prebivalcev Zakopanov do konca 1900-ih povečalo na približno 3000 ljudi. V 19. stoletju je bila ulica Krupówki le ozka odročna pot, ki naj bi ljudi pripeljala iz osrednjega dela kraja v vas Kuźnice. Smučarska skakalnica na Wielki Krokiew je bila odprta leta 1925. Žičnica do Kasprowy Wierch je bila dokončana leta 1936. Vzpenjača je leta 1938 povezala Zakopane in vrh Gubałówke. Mesto je zaradi priljubljenih smučišč pridobilo na popularnosti, zato se je število turistov do leta 1930 povečalo na približno 60.000 ljudi. Marca 1940 so se predstavniki sovjetske [[NKVD]] in nacističnega [[Gestapo|Gestapa]] en teden mudili v zakopanski Vili Tadeusz, da bi uskladili pomiritev upora na Poljskem. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so Zakopane služile kot ilegalna postojanka med Poljsko in Madžarsko. Od leta 1942 do 1943 je bilo 1000 zapornikov iz nemškega koncentracijskega taborišča Krakov-Płaszów nameščenih za delo v kamnolomu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sztetl.org.pl/pl/article/zakopane/13,miejsca-martyrologii/21317,zakopane-oboz-pracy-przymusowej-na-terenie-kamieniolomow/|title=Zakopane|work=sztetl.org.pl}}</ref> == Arhitektura == {{glavni|Zakopanski arhitekturni slog}} [[Zakopanski arhitekturni slog]] je arhitekturni način, ki ga navdihuje regionalna umetnost poljskega visokogorskega območja, znanega kot Podhale <ref>{{navedi splet|url=http://www.zakopane-life.com/culture/culture_details/95-Zakopane_Style_Museum |title=Zakopane Style Museum Zakopane &#124; Poland |publisher=Zakopane Life |date= |accessdate=2011-06-03}}</ref>. Z motivi in tradicijami [[ljudska arhitektura Karpatov|stavbarstva Karpatov]] je slog uvedel [[Stanisław Witkiewicz]] in danes velja za jedro tradicije ljudstva Goralov <ref>{{navedi splet|url=http://www.muzeumtatrzanskie.com.pl/?strona,menu,pol,glownaen,0,0,1445,the_museum_of_the_zakopane_style,ant.html |title=The Tatra Museum - The Museum of the Zakopane Style |publisher=Muzeumtatrzanskie.com.pl |date= |accessdate=2011-06-03}}</ref>. == Športi == Tatre so priljubljena destinacija med pohodniki, smučarji, turnimi smučarji in plezalci. === Pohodništvo in alpinizem === V Tatrah je mreža dobro označenih pohodniških poti, ki se jih morajo pohodniki držati v skladu s predpisi narodnega parka. Večina teh poti je preobljudena, zlasti v poletni sezoni. [[Visoke Tatre]] ponujajo odlične možnosti za plezanje (do razreda X [[Plezalne ocene|UIAA]]). [[File:Panorama Tatr z Gubałówki.jpg|thumb|center|700px|Zakopane in Tatre v ozadju. Pogled iz Gubałówke]] Poleti sta strela in sneg potencialni nevarnosti za plezalce, vreme se lahko hitro spremeni. Popoldne so pogoste nevihte. Pozimi je sneg lahko tudi do nekaj metrov globok. === Smučanje === Pozimi v Zakopane prihaja na tisoče smučarjev, še posebej okoli božiča in februarja. Najbolj priljubljeni smučarski območji sta Kasprowy Wierch in Gubałówka <ref>{{navedi splet|url=http://seattletimes.nwsource.com/html/traveloutdoors/2002822417_poland26.html|title=Seattle Times - Scenic Zakopane|publisher=|accessdate=10 April 2019}}</ref>. V okoliških gozdovih je več prog za tek na smučeh. Zakopane so v letih 1929, 1939 in 1962 gostile: *[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju |svetovna prvenstva v nordijskih disciplinah]]; *zimske [[univerzijada|univerzijade]] 1956, 1993 in 2001; *svetovno prvenstvo v [[biatlon]]u; *več svetovnih pokalov v [[smučarski skoki|smučarskih skokih]] in *več nordijskih kombinacij, nordijskih in alpskih evropskih pokalov. Leta 1939 je gostilo [[svetovno prvenstvo v alpskem smučanju]], prvo zunaj [[Alpe|Alp]] in zadnje uradno svetovno prvenstvo pred drugo svetovno vojno. Zakopane so neuspešno kandidirale za pripravo zimskih olimpijskih iger 2006 in alpskega svetovnega smučarskega prvenstva 2011 in 2013. == Turizem == [[File:Zakopane kolej na Gubalowke 3.jpg|thumb|Vlečnica Gubałówka]] Zakopane na leto obišče preko 2.500.000 turistov. Pozimi turiste zanimajo zimske športne dejavnosti, kot so smučanje, deskanje na snegu, smučarski skoki, sankanje, vožnja s sanmi, krpljanje in drsanje na ledu <ref name=":1">{{navedi splet|url=http://www.discoverzakopane.com/things-to-do-in-zakopane.html|title=Things to do in Zakopane and Tatra Mountains.|last=altius|website=www.discoverzakopane.com|access-date=2017-05-04}}</ref>. Poleti turisti prihajajo na aktivnosti, kot so pohodništvo, plezanje, kolesarjenje in jahanje po Tatrah, kjer je veliko možnosti. Turisti se vozijo s štirikolesniki in gorskimi kolesi, ki jih lahko tudi najamejo. Plavanje in vožnja s čolni po reki Dunajec je priljubljeno. Mnogi izkusijo kulturo Goralcev, ki je bogata s svojimi edinstvenimi slogi hrane, govora, arhitekture, glasbe in kostumov. Zakopane so še posebej priljubljene med zimskimi prazniki, ki jih praznujemo v tradicionalnem slogu, s plesi, okrašenimi sanmi s konjsko vprego, imenovanimi ''kulig'' in pečeno jagnjetino. Priljubljena turistična dejavnost je sprehajanje po najbolj priljubljeni ulici v mestu: Krupówki. Obkrožena s trgovinami, restavracijami, karnevali in performerji. V zimskih in poletnih sezonah je ulica Krupówki polna turistov, ki obiskujejo trgovine in restavracije. Poleti lokalna tržnica ob Krupówki ulici ponuja tradicionalna oblačila Goralcev, usnjene jakne, krznene plašče, čevlje in torbice. Prodajalci prodajajo tudi hrano, kot je znani ''oscipek'' - dimljeni ovčji sir, sadje, zelenjavo in meso. Obstajajo tudi številne stojnice s spominki. Zakopane so priljubljene za nočno življenje. Ponoči se po mestu vedno sprehajajo ljudje, ki preverjajo različne bare in plesne klube. Večina teh barov in plesnih klubov se nahaja na ulici Krupowki. To so bari, ki se nahajajo v Zakopanah: Paparazzi, Cafe Piano, Anemone, Anemone, Cafe Antrakt, Literatka, Winoteka Pod Berlami in Karczma u Ratownikow. To so plesni klubi v Zakopanah: Vavaboom, Finlandia Arctic, Genesis, Rockus, Morskie Oko in Cocomo Go Go Club. [1] V Zakopanah je bil posnet prizor v filmu [[Andrzej Wajda|Andrzeja Wajde]] ''Človek iz marmorja'' (''Człowiek z marmuru''), ki je mesto predstavil svetovni publiki. Gorski prizori iz bollywoodskega filma ''Fanaa'' so bili posneti okoli Zakopanov. [[File:02638Zakopane.JPG|thumb|Ulica Krupówki]] [[File:Zakopane, kościół pw. Najświętszej Rodziny 1.jpg|thumb|Neoromanska cerkev sv. Družine]] ===Pobratena mesta=== Zakopane so pobratene z: *{{flagicon|BUL}} [[Bansko]], [[Bolgarija]] *{{flagicon|ARG}} [[San Carlos de Bariloche]], [[Argentina]] *{{flagicon|NED}} Bavel, [[Nizozemska]] *{{flagicon|TUR}} Polonezköy, [[Turčija]] *{{flagicon|SVK}} [[Poprad]], [[Slovaška]] *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Dié-des-Vosges]], [[Francija]] *{{flagicon|POL}} Sopot, [[Poljska]] *{{flagicon|UKR}} Stryi, [[Ukrajina]] *{{flagicon|SVK}} Vysoké Tatry, Slovaška *{{flagicon|GER}} Siegen, [[Nemčija]] == Pomembni objekti == * drsališče COS Zakopane * Vspenjača Gubałówka hrib * Žičnica Kasprowy Wierch * smučarska skakalna ploščad Wielka Krokiew == Galerija == <gallery> File:Willa drewn. „Staszeczkówka”, Zakopane, A-1128 M 02.jpg|Hotel Villa Staszeczkówka File:Willa „Oksza”, Zakopane, A-68 M 02.jpg|Galerija ''Villa Oksza'' File:Zakopane-Koliba-2006-Ejdzej.jpg|Koliba villa File:Koliba002.JPG|Notranjost Kolibe File:Kaplica w Jaszczurówce.jpg|Jaszczurówka kapela File:Willa Pod Jedlami.JPG|Vila ''Pod Jedlami'' File:Muzeum Karola Szymanowskiego w willi Atma w Zakopanem, fot. K. Schubert MIK 2019 (49141306542).jpg|Muzej Karola Szymanowskega v Villa Atma </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Stanisław Kasztelowicz and Stanisław Eile, Stefan Żeromski: kalendarz życia i twórczości (Stefan Żeromski: A Calendar of His Life and Work), Kraków, Wydawnictwo Literackie, 1961. *Zdzisław Najder, Joseph Conrad: A Life, translated by Halina Najder, Rochester, New York, Camden House, 2007, ISBN 1-57113-347-X. *Krystyna Tokarzówna and Stanisław Fita, Bolesław Prus, 1847–1912: Kalendarz życia i twórczości (Bolesław Prus, 1847–1912: A Calendar of His Life and Work), edited by Zygmunt Szweykowski, Warsaw, Państwowy Instytut Wydawniczy, 1969. == Zunanje povezave == {{commons category}} {{Wikivoyage|Zakopane}} * [http://www.zakopane.eu/ Uradna spletna stran] * [http://www.ezakopane.pl/poland/ Zakopane] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081015003932/http://www.ezakopane.pl/poland/ |date=2008-10-15 }} * [http://www.sztetl.org.pl/en/city/zakopane/ Judovska skupnost v Zakopane] on Virtual Shtetl * [http://www.promocja.zakopane.pl/?strona,podserwis,pol,turystyka,0,0,mainpage,english,ant.html Splošne informacije] * [http://www.polandexplorer.com/zakopane-travel-and-tourist-guide/ An English guide to Zakopane] * [https://www.zakopane.eu/artykuly/miasta-partnerskie/miasta-partnerskie Pobratena mesta] [[Kategorija:Karpati]] [[Kategorija:Šport na Poljskem]] [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Zakopane| ]] [[Kategorija:Malopoljsko vojvodstvo]] {{normativna kontrola}} 2swggwr2mcefiypibmmt8xn17gwxv4l 0 115387 6660567 6637099 2026-04-16T22:46:20Z G-Cup 10746 6660567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Jemec''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], univerzitetni profesor, akademik * [[29. november]] [[1934]], [[Vižmarje]], [[Ljubljana]].<ref name="sazu">[http://www.sazu.si/o-sazu/clani/andrej-jemec.html Jemec, Andrej], spletna stran [[SAZU]], pridobljeno 15. avgusta 2014</ref><ref name="page">[https://andrejjemec.si/ spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220116172913/https://andrejjemec.si/ |date=2022-01-16 }}, spletna stran</ref> Na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (zdaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]) je študiral slikarstvo pri profesorjih [[Marij Pregelj|Mariju Preglju]], [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]] in grafiko pri [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] ter [[Riko Debenjak|Riku Debenjaku]]. Diplomiral je leta 1958. Delal je krajši čas kot osnovnošolski profesor in v samostojnem poklicu. Bil je med najbolj stalnimi in uglednimi ustvarjalci Grupe 69. Ta je postavila povsem nove standarde kakovostne likovne ustvarjalnosti v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Od 1973 je poučeval na ALU v Ljubljani, od 1984 kot redni profesor za risanje in slikanje (do upokojitve 1999). V dveh mandatih (1977–1981) je bil tudi dekan akademije. Prizadeval si je za vključitev študija oblikovanja. 1995 je bil izvoljen za izrednega in 2001 za rednega člana [[SAZU]]. Tajnik V. razreda SAZU (za umetnosti) je bil od 2002 do 2008, nato član predsedstva SAZU. Njegovi izrazni mediji so slikarstvo, grafika in risba, pa tudi tapiserija, skulptura, barvna stekla ter grafično oblikovanje. Sodeloval je pri vprašanjih barvnega skladja notranje opreme v arhitekturi ([[Cankarjev dom]] v Ljubljani od 1980, prenova notranjosti cerkve v [[Trnovo|Trnovem]] v Ljubljani 1999). Po 1978 je vodil ustanavljanje in sodeloval pri oblikovanju študijskega programa oddelka za oblikovanje na ALU v Ljubljani, katerega prvi predstojnik je bil (do 1988), in pri prenovi likovne vzgoje v slovenskih šolah; občasno se v zvezi s tem pojavlja tudi kot publicist. Za svoje grafične stvaritve, razstavljene 1964, je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] (1965), nagrajen je bil mdr. še z Grand Prix International na 4. mednarodni bienalni razstavi grafik v Tokiu (1964), dobil je častno medaljo na 3. mednarodnem bienalu grafike v Frechnu (1974), [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevo nagrado]] (1975), 1. premijo na 11. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1975), srebrno nagrado na mednarodnem trienalu grafike v Osaki (1991), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo (1994) in zlato plaketo [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1998). 2005 je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost, 2010 pa še avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda. Leta 2022 je izšla obširna monografija ''Andrej Jemec: Slike'' (440 strani) z uvodnimi besedili akademikov Tonka Maroevića, Milčka [[Milček Komelj|Komelja]] in Nika [[Niko Grafenauer|Grafenauerja]]. Ob njegovi devetdesetletnici je bilo pripravljenih več razstav (Kregarjev atrij in Meršolov atrij Zavoda sv. Stanislava, Galerija Gunclje, Galerija Družina). Leta 2025 je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica v [[Čopova spominska hiša|Čopovi rojstni hiši]] pripravil manjšo razstavo Jezik barv \ Govorica slik. Vzporedno je nastal dokumentarni film Živa plast: Čopova rojstna hiša in sodobni utrip dediščine \ The Living Layer: Čop’s Birth House and the Contemporary Pulse of Heritage.<ref>youtube.com/watch?v=AHsANvVQyOs&embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Fhousemuseumnerd.com%2F&source_ve_path=MjM4NTE</ref> Premierno je bil prikazan na International Symposium Museology of Montenegro 2025 v Petrovcu na moru.<ref>https://pmcg.co.me/wp-content/uploads/2025/10/Program-ISMM2025.pdf</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/jezik-barv-govorica-slik-poletna-razstava-jemcevih-del-v-zirovnici|title=Jezik barv – govorica slik, poletna razstava Jemčevih del v Žirovnici|date=4. 8. 2025|website=druzina.si|publisher=Družina|last=Pavlič|first=Jožef|accessdate=6.11.2025}}</ref> V letu 2025 sta žirovniški občinski svet in župan Občine Žirovnica akademiku Jemcu podelila naziv častnega občana, najvišjo nagrado občine.<ref>https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/castni-obcan-bo-slikar-andrej-jemec-313847/</ref> == Sklici == {{refsez}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam Prešernovih nagrajencev]] {{commons}} {{-}} {{painter-stub}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jemec, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] rv79ygc79sf0ms21bw68rwbpr8pxhsd 6660568 6660567 2026-04-16T22:48:37Z G-Cup 10746 6660568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Jemec''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], univerzitetni profesor, akademik * [[29. november]] [[1934]], [[Vižmarje]], [[Ljubljana]].<ref name="sazu">[http://www.sazu.si/o-sazu/clani/andrej-jemec.html Jemec, Andrej], spletna stran [[SAZU]], pridobljeno 15. avgusta 2014</ref><ref name="page">[https://andrejjemec.si/ spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220116172913/https://andrejjemec.si/ |date=2022-01-16 }}, spletna stran</ref> Na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (zdaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]) je študiral slikarstvo pri profesorjih [[Marij Pregelj|Mariju Preglju]], [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]] in grafiko pri [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] ter [[Riko Debenjak|Riku Debenjaku]]. Diplomiral je leta 1958. Delal je krajši čas kot osnovnošolski profesor in v samostojnem poklicu. Bil je med najbolj stalnimi in uglednimi ustvarjalci Grupe 69. Ta je z izjemno kakovostjo in s pomočjo koordinatorja Z. Kržišnika postavila povsem nove standarde kakovostne likovne ustvarjalnosti v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Od 1973 je poučeval na ALU v Ljubljani, od 1984 kot redni profesor za risanje in slikanje (do upokojitve 1999). V dveh mandatih (1977–1981) je bil tudi dekan akademije. Prizadeval si je za vključitev študija oblikovanja. 1995 je bil izvoljen za izrednega in 2001 za rednega člana [[SAZU]]. Tajnik V. razreda SAZU (za umetnosti) je bil od 2002 do 2008, nato član predsedstva SAZU. Njegovi izrazni mediji so slikarstvo, grafika in risba, pa tudi tapiserija, skulptura, barvna stekla ter grafično oblikovanje. Sodeloval je pri vprašanjih barvnega skladja notranje opreme v arhitekturi ([[Cankarjev dom]] v Ljubljani od 1980, prenova notranjosti cerkve v [[Trnovo|Trnovem]] v Ljubljani 1999). Po 1978 je vodil ustanavljanje in sodeloval pri oblikovanju študijskega programa oddelka za oblikovanje na ALU v Ljubljani, katerega prvi predstojnik je bil (do 1988), in pri prenovi likovne vzgoje v slovenskih šolah; občasno se v zvezi s tem pojavlja tudi kot publicist. Za svoje grafične stvaritve, razstavljene 1964, je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] (1965), nagrajen je bil mdr. še z Grand Prix International na 4. mednarodni bienalni razstavi grafik v Tokiu (1964), dobil je častno medaljo na 3. mednarodnem bienalu grafike v Frechnu (1974), [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevo nagrado]] (1975), 1. premijo na 11. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1975), srebrno nagrado na mednarodnem trienalu grafike v Osaki (1991), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo (1994) in zlato plaketo [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1998). 2005 je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost, 2010 pa še avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda. Leta 2022 je izšla obširna monografija ''Andrej Jemec: Slike'' (440 strani) z uvodnimi besedili akademikov Tonka Maroevića, Milčka [[Milček Komelj|Komelja]] in Nika [[Niko Grafenauer|Grafenauerja]]. Ob njegovi devetdesetletnici je bilo pripravljenih več razstav (Kregarjev atrij in Meršolov atrij Zavoda sv. Stanislava, Galerija Gunclje, Galerija Družina). Leta 2025 je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica v [[Čopova spominska hiša|Čopovi rojstni hiši]] pripravil manjšo razstavo Jezik barv \ Govorica slik. Vzporedno je nastal dokumentarni film Živa plast: Čopova rojstna hiša in sodobni utrip dediščine \ The Living Layer: Čop’s Birth House and the Contemporary Pulse of Heritage.<ref>youtube.com/watch?v=AHsANvVQyOs&embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Fhousemuseumnerd.com%2F&source_ve_path=MjM4NTE</ref> Premierno je bil prikazan na International Symposium Museology of Montenegro 2025 v Petrovcu na moru.<ref>https://pmcg.co.me/wp-content/uploads/2025/10/Program-ISMM2025.pdf</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/jezik-barv-govorica-slik-poletna-razstava-jemcevih-del-v-zirovnici|title=Jezik barv – govorica slik, poletna razstava Jemčevih del v Žirovnici|date=4. 8. 2025|website=druzina.si|publisher=Družina|last=Pavlič|first=Jožef|accessdate=6.11.2025}}</ref> V letu 2025 sta žirovniški občinski svet in župan Občine Žirovnica akademiku Jemcu podelila naziv častnega občana, najvišjo nagrado občine.<ref>https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/castni-obcan-bo-slikar-andrej-jemec-313847/</ref> == Sklici == {{refsez}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam Prešernovih nagrajencev]] {{commons}} {{-}} {{painter-stub}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jemec, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] bny5irc2x9yc418tgqw6pcdyh3p790n 0 116630 6660536 6550736 2026-04-16T21:21:25Z Kranjski Timijan 249731 6660536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=46|latm=0|lats=44 |latNS=N |longd=14|longm=10|longs=22.36 |longEW=E |najdisi=Vrh+sv.+Treh+Kraljev |slika= |povrsina=14,54 |prebivalstvo=54 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=884 |postna=1373 |posta=Rovte |obcina=Logatec |pokrajina=Notranjska |regija=Osrednjeslovenska regija |zgodovinsko ime=Vrh nad Rovtami (1955–1992) <br> Vrh Svetih Treh Kraljev}} [[Slika:Vrh svetih Treh Kraljev, cerkev.jpg|sličica|župnijska cerkev Svetih treh kraljev]] '''Vrh Svetih Treh Kraljev''' je [[naselje]] v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Modri z Vzhoda|Svetih treh kraljih]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Vrh Svetih Treh Kraljev''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Vrh nad Rovtami''”. Od leta 1955 do leta 1992 se je naselje imenovalo “''Vrh nad Rovtami''”. Leta 1992 so naselju vrnili prvotno ime, tako se naselje imenuje “Vrh ''Svetih Treh Kraljev”.''<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> == Opis == Naselje je prvič omenjeno v urbarju freizinške škofije v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] za leto 1501. Takrat je skupaj z [[Dole|Dolami]], [[Zavratec|Zavratcem]], [[Izgorje|Izgorjami]], [[Opale|Opalam]], [[Račeva|Račevo]] in [[Hlevni Vrh|Hlevnim Vrhom]] spadal v hlevnovrško župnijo. Vrh se je tedaj imenoval Stanimirjev Hrib. Verjetno so se prvi prebivalci priselili s [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Sedež samostojne župnije je postal leta 1875, redna šola se je začela leta 1894. V vasi se je rodil podobar in slikar [[Jernej Jereb]]. Pred drugo svetovno vojno so gradili [[Rupnikova linija|Rupnikovo linijo]], med gradnjo utrdbe so našli naravno jamo. Kraj je znan po igrah na prostem, do sedaj so bile uprizorjene: Prisega ob polnoči, Deseti brat, Divji lovec, Rokovnjači, Pernjakovi, Plavž. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Vrh Svetih Treh Kraljev|Vrh svetih Treh Kraljev}} *[https://www.geopedia.world/#T12_L362_F2473:735_x1577311.4635016243_y5782735.692993328_s15_b2345 Vrh Svetih Treh Kraljev na Geopedii] *http://www.vrh-sv-treh-kraljev.si/ {{Logatec}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Logatec]] [[Kategorija:Vrh svetih Treh Kraljev|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] tbhwhjtaoc0vxsk71nyiluj24g6s30n 0 120740 6660355 6469372 2026-04-16T14:40:27Z Upwinxp 126544 na Ustjah 6660355 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Ustje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Ustje |slika=Ustje Slovenia 3.jpg |regija=Goriška regija |pokrajina=Primorska |obcina=Ajdovščina |povrsina=2,77 |nadmorska=101,9 |prebivalstvo=342 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5270 |posta=Ajdovščina |geopedia=#L410_T13_F10084466_b4 |najdisi=Ustje | latd = 45 |latm = 52 |lats = 12.84 |latNS = N | longd = 13 |longm = 53 |longs = 42.3 |longEW = E }} '''Ustje''' so [[naselje]] v [[Občina Ajdovščina|Občini Ajdovščina]]. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 380 (100 %) ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Italijanski vojni zločini druge svetovne vojne]] ==Zunanje povezave== *[http://www2.arnes.si/~ljeimv11/e8aug.html THE VILLAGE USTJE WITH THE MEMORIES OF 8thAUGUST, 1942 ] {{Ajdovščina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ajdovščina]] 709ujo7dum4mt3q93z945yrn9x99gjo 0 121442 6660548 6463204 2026-04-16T21:43:40Z Kranjski Timijan 249731 6660548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105447_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 38.15 |latNS = N | longd = 15 |longm = 26 |longs = 37.73 |longEW = E |najdisi=Straža+pri+Krškem |slika= |povrsina=0,58 |prebivalstvo=33 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=387,5 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija |zgodovinsko ime=Straža Svetega Lovrenca (do 1955)|ime=Straža pri Krškem}} '''Straža pri Krškem''' (do leta 1955 '''Straža Svetega Lovrenca''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Lovrenc|svetem]] [[Sveti Lovrenc|Lovrencu]], ki je v sosednji vasi [[Gora, Krško|Gora]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Straža Svetega Lovrenca''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Straža pri Krškem''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] s0dlp6wnpz7uu9jiiozif1jx9xdy4u4 6660552 6660548 2026-04-16T21:54:02Z Kranjski Timijan 249731 6660552 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105447_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 38.15 |latNS = N | longd = 15 |longm = 26 |longs = 37.73 |longEW = E |najdisi=Straža+pri+Krškem |slika= |povrsina=0,58 |prebivalstvo=33 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=387,5 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija |zgodovinsko ime=Straža Svetega Lovrenca (do 1955)|ime=Straža pri Krškem}} '''Straža pri Krškem''' (do leta 1955 '''Straža Svetega Lovrenca''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Lovrenc|svetem]] [[Sveti Lovrenc|Lovrencu]], ki je v sosednji vasi [[Gora, Krško|Gora]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Straža Svetega Lovrenca''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Straža pri Krškem''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] sl6raw79eqat9775q29lf5mgwol9ym6 0 121443 6660551 6463205 2026-04-16T21:53:34Z Kranjski Timijan 249731 6660551 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105455_b4 | latd = 45 |latm = 55 |lats = 32.97 |latNS = N | longd = 15 |longm = 24 |longs = 42.06 |longEW = E |najdisi=Straža+pri+Raki |slika=Sveti Valentin na Straži pri Raki.jpg |povrsina=1,37 |prebivalstvo=132 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=210,5 |postna=8274 |posta=Raka |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija |zgodovinsko ime=Straža Svetega Valentina (do 1955)|ime=Straža pri Raki}} '''Straža pri Raki''' (do leta 1955 '''Straža Svetega Valentina''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Valentinu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Straža Svetega Valentina''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Straža pri Raki''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 6anctephfb98d6az3e5v2lpqqcgo81o 6660714 6660551 2026-04-17T09:44:10Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6660714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105455_b4 | latd = 45 |latm = 55 |lats = 32.97 |latNS = N | longd = 15 |longm = 24 |longs = 42.06 |longEW = E |najdisi=Straža+pri+Raki |slika=Sveti Valentin na Straži pri Raki.jpg |povrsina=1,37 |prebivalstvo=132 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=210,5 |postna=8274 |posta=Raka |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija |zgodovinsko ime=Straža Svetega Valentina (do 1955)|ime=Straža pri Raki}} '''Straža pri Raki''' (do leta 1955 '''Straža Svetega Valentina''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Valentinu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Straža Svetega Valentina''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Straža pri Raki''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] gxp4po7il2e9h2f6ov1kurw9d0i2fxf 0 122054 6660263 6579479 2026-04-16T12:07:41Z G-Cup 10746 6660263 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 20 |lats = 21.22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 7 |longs = 4.65 |longEW = E |slika=Arnace1.jpg |najdisi=Arnače |geopedia=#L410_F10144604_T13_b4_x509450_y132800_s13 |povrsina=1,72 |prebivalstvo=322 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=390,9 |postna=3320 |posta=Velenje |obcina=Velenje |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Arnače''' so [[naselje|vaško naselje]] v [[Mestna občina Velenje|Občini Velenje]]. V središču razložene vasi stojijo stara in nova šola, kakor tudi [[Cerkev svetega Egidija, Arnače|Cerkev svetega Tilna]] (Egidija) z župniščem. Cerkev je prvič omenjena leta 1261. Arnače so tako središče župnije Šentilj pri Velenju. Med prvo svetovno vojno je v vasi živelo nekaj beguncev iz vasi blizu Soške fronte. Med njimi je bil z materjo in bratom kasnejši slikar Zoran Mušič. Bil je sošolec Antona Jelena. Jelen je to opisal v knjižici svojih spominov. [[File:Šentilj-8130461 Šoštanj-elektrarna.jpg|thumb|240px|left|<center>Pogled iz [[Podkraj]]a na [[Arnače]]. V ozadju se vidi para iz [[Termoelektrarna Šoštanj|Šoštanjske termoelektrarne]], za [[Kavče|Kavčami]] ]]</center> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana, 1996, {{COBISS|ID=72111104}} {{Mestna občina Velenje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Arnače|*]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje]] gazw9ztl81er9mpjf2f0onsm9rf6aji 0 122493 6660561 6549974 2026-04-16T22:27:17Z Kranjski Timijan 249731 6660561 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Žirovski Vrh}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138272_b4 | latd = 46 |latm = 5 |lats = 5.28 |latNS = N | longd = 14 |longm = 7 |longs = 54.16 |longEW = E |najdisi=Žirovski+Vrh+Sv.+Antona |zgodovinsko ime = Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo (1955–1994) <br> Žirovski Vrh Svetega Antona |slika=Zirovski Vrh Svetega Antona Slovenia - Kolisar.jpg |povrsina=2,73 |prebivalstvo=55 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=693,3 |postna=4224 |posta=Gorenja vas |obcina=Gorenja vas - Poljane |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |ime=Žirovski Vrh Svetega Antona}} '''Žirovski Vrh Svetega Antona''' je [[naselje]] v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Žirovski Vrh Svetega Antona''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo''”. Od leta 1955 do leta 1994 se je naselje imenovalo “''Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo''”. Leta 1994 so naselju vrnili prvotno ime, tako se naselje zopet imenuje “''Žirovski Vrh Svetega Antona''”.<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2086/odlok-o-preimenovanju-naselij-zirovski-vrh-nad-gorenjo-vasjo-in-zirovski-vrh-nad-zalo</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{Gorenja vas - Poljane}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorenja vas - Poljane]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 2wrmca7yde5ll150dw8q5sbdxzgnecr 6660712 6660561 2026-04-17T09:43:32Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6660712 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Žirovski Vrh}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138272_b4 | latd = 46 |latm = 5 |lats = 5.28 |latNS = N | longd = 14 |longm = 7 |longs = 54.16 |longEW = E |najdisi=Žirovski+Vrh+Sv.+Antona |zgodovinsko ime = Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo (1955–1994) <br> Žirovski Vrh Svetega Antona |slika=Zirovski Vrh Svetega Antona Slovenia - Kolisar.jpg |povrsina=2,73 |prebivalstvo=55 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=693,3 |postna=4224 |posta=Gorenja vas |obcina=Gorenja vas - Poljane |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |ime=Žirovski Vrh Svetega Antona}} '''Žirovski Vrh Svetega Antona''' je [[naselje]] v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Žirovski Vrh Svetega Antona''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo''”. Od leta 1955 do leta 1994 se je naselje imenovalo “''Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo''”. Leta 1994 so naselju vrnili prvotno ime, tako se naselje zopet imenuje “''Žirovski Vrh Svetega Antona''”.<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2086/odlok-o-preimenovanju-naselij-zirovski-vrh-nad-gorenjo-vasjo-in-zirovski-vrh-nad-zalo</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> == Sklici == {{sklici}} {{Gorenja vas - Poljane}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorenja vas - Poljane]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] l52umwsfm0gksbd5byxf9xzhztllfli 0 122494 6660565 6549975 2026-04-16T22:34:08Z Kranjski Timijan 249731 6660565 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Žirovski Vrh}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138299_b4 | latd = 46 |latm = 4 |lats = 9.95 |latNS = N | longd = 14 |longm = 8 |longs = 45.29 |longEW = E |najdisi=Žirovski+Vrh+Sv.+Urbana |slika=Zirovski Vrh Svetega Urbana - Javorc.jpg |zgodovinsko ime = Žirovski Vrh nad Zalo (1955–1994) <br> Žirovski Vrh Svetega Urbana |povrsina=5,68 |prebivalstvo=131 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=875,5 |postna=4224 |posta=Gorenja vas |obcina=Gorenja vas - Poljane |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |ime=Žirovski Vrh Svetega Urbana}} '''Žirovski Vrh Svetega Urbana''' je [[naselje]] v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Žirovski Vrh Svetega Urbana''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Žirovski Vrh nad Zalo''”. Od leta 1955 do leta 1994 se je naselje imenovalo “''Žirovski Vrh nad Zalo''”. Leta 1994 so naselju vrnili prvotno ime, tako se naselje zopet imenuje “''Žirovski Vrh Svetega Urbana''”.<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2086/odlok-o-preimenovanju-naselij-zirovski-vrh-nad-gorenjo-vasjo-in-zirovski-vrh-nad-zalo</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{Gorenja vas - Poljane}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorenja vas - Poljane]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] dm4u31fw9rd2y6gsyjy3nwfjgboc98k 0 122723 6660540 6550168 2026-04-16T21:27:32Z Kranjski Timijan 249731 6660540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10109469_b4 | latd = 45 |latm = 59 |lats = 39.69 |latNS = N | longd = 14 |longm = 52 |longs = 56.14 |longEW = E |najdisi=Sela+pri+Sobračah |slika= |povrsina=0,54 |prebivalstvo=69 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=360,8 |postna=1296 |posta=Šentvid pri Stični |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija |zgodovinsko ime=Selo pri Svetem Andreju (do 1952)|ime=Sela pri Sobračah}} '''Sela pri Sobračah''' (do 1952 '''Selo pri Svetem Andreju''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> so [[naselje]] v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Do leta 1952 se je naselje imenovalo “''Selo pri Svetem Andreju''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v “''Sela pri Sobračah''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Ivančna Gorica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] s5oemmjcsm2i5f8yy4a4bued2vao31k 6660715 6660540 2026-04-17T09:45:00Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6660715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10109469_b4 | latd = 45 |latm = 59 |lats = 39.69 |latNS = N | longd = 14 |longm = 52 |longs = 56.14 |longEW = E |najdisi=Sela+pri+Sobračah |slika= |povrsina=0,54 |prebivalstvo=69 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=360,8 |postna=1296 |posta=Šentvid pri Stični |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija |zgodovinsko ime=Selo pri Svetem Andreju (do 1952)|ime=Sela pri Sobračah}} '''Sela pri Sobračah''' (do 1952 '''Selo pri Svetem Andreju''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> so [[naselje]] v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Do leta 1952 se je naselje imenovalo “''Selo pri Svetem Andreju''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v “''Sela pri Sobračah''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Ivančna Gorica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 2z66szkg7ggva9p7hm6ctaw1h0vdygk 0 122725 6660545 6462478 2026-04-16T21:33:03Z Kranjski Timijan 249731 6660545 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45|latm=57|lats=18.1 |latNS=N |longd=14|longm=52 |longs=22.06|longEW=E |najdisi=Selo+pri+Radohovi+vasi |slika= |povrsina=0,76 |prebivalstvo=34 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=327 |postna=1296 |posta=Šentvid pri Stični |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija |zgodovinsko ime=Selo pri Svetem Pavlu (do 1955)|ime=Selo pri Radohovi vasi}} '''Selo pri Radohovi vasi''' (do leta 1955 '''Selo pri Svetem Pavlu''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Selo pri Svetem Pavlu''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Selo pri Radohovi vasi''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Ivančna Gorica}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Selo pri Radohovi vasi|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] fx66b2pq0dirj5q5vbtxgzxpjiooiqi 0 123017 6660357 6549541 2026-04-16T14:40:57Z Upwinxp 126544 v Tevčah 6660357 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Tevče}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Tevče |geopedia=#L410_T13_F10084458_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 47.83 |latNS = N | longd = 13 |longm = 53 |longs = 2.46 |longEW = E |najdisi=Tevče+Ajdovščina |nadmorska=173,2 |povrsina=0,42 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najmanjsa.asp |title=Po površini najmanjša naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191239/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najmanjsa.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=106 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5270 |posta=Ajdovščina |obcina=Ajdovščina |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Tevče''' so [[naselje]] v [[občina Ajdovščina|Občini Ajdovščina]]. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991:<br /> [[Slovenci]]: 75 (100 %) ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Ajdovščina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ajdovščina]] h0o6hvi8afhdywug2suh90oh1e98hbt 0 123299 6660310 6386589 2026-04-16T13:11:48Z G-Cup 10746 /* Življenje */ 6660310 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Avgust Praprotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[bankir]] in [[podjetnik]], * [[5. oktober]] [[1891]] [[Ljubljana]], † [[20. februar]] [[1942]], Ljubljana. == Življenje == Po nižji realki in Mahrovi trgovski šoli je od 1908 kot nameščenec delal pri [[Trgovsko-obrtna zadruga|Trgovsko-obrtni zadrugi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ko je zadrugo prevzela tržaška [[Jadranska banka]], je postal 1914 bančni prokurist v njeni ljubljanski podružnici. Leta 1915 je postal ravnatelj ljubljanske podružnice Jadranske banke. Ko pa se je centrala banke zaradi vojne preselila v Ljubljano, je postal njen podravnatelj, 1920 pa glavni ravnatelj. Po odloku vlade [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|kraljevine SHS]] o nacionalizaciji podjetij, katerih lastniki so bili slovenski [[Nemci]] je leta 1918 Jadranska banka prevzela številna podjetja, zlasti [[stroj]]ne [[tovarna|tovarne]] in [[livarna|livarne]]. Leta 1922 je prevzel mesto podpredsednika [[zagreb]]ške [[Slavenska banka|Slavenske banke]]. Od srede dvajsetih let je bil med vodilnimi predstavniki industrijskega podjetništva na Slovenskem, član in predsednik različnih upravnih odborov (industrijskih družb in rudnikov), vodja pomembnih gospodarskih ustanov, združenj in zvez. Med drugim je 1938–1939 vodil [[Zveza industrijskih korporacij|Zvezo industrijskih korporacij]] v [[Beograd]]u in od 1937 [[Zveza industrijcev|Zvezo industrijcev]] v Ljubljani. Bil je tudi ustanovitelj [[Slovenski gledališki konzorcij|Slovenskega gledališkega konzorcija]]. Bil je eden od pomembnih finančnih sponzorjev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] (SLS). Podpiral je sodobne slovenske slikarje. Ob okupaciji 1941 je postal zaupnik italijanskega visokega komisarja za [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]. 20. februarja 1942 ga je pred bifejem na Tavčarjevi ulici sredi Ljubljane umorila [[Varnostno-obveščevalna služba]].<ref>Žarko Lazarevič, Avgust Praprotnik - bančnik in industrijalec. Bančni vestnik, jan.-feb. 2005, letn. 54, št. 1/2, str. 77-79.</ref> Pokopan je v družinski grobnici na Žalah. Nagrobnik s kipom je klesal Lojze Dolinar. == Sklici == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Praprotnik, Avgust}} [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Slovenski industrialci]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski bankirji]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Žrtve VOS OF]] lzt7diqq4oxtlq6o4qxclx3gietj7ob 0 124244 6660523 6626941 2026-04-16T20:34:56Z Kranjski Timijan 249731 6660523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10106630_b4 |osm={{openstreetmap|lat=46.0969|lon=15.1647|zoom=14}} | latd = 46 |latm = 5 |lats = 45.58 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 57.77 |longEW = E |najdisi=Širje |slika=Sirje 1914.jpg |napis=Marija Širje leta 1914 |povrsina=2,22 |prebivalstvo=37 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=461,3 |postna=1432 |posta=Zidani most |obcina=Laško |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija |ime=Širje|zgodovinsko ime=Marija Širje (do 1955)}} '''Širje''' (do leta 1955 '''Marija Širje''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> [[naselje]] v [[Občina Laško|Občini Laško]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. V vasi stoji cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, ki je župnijska cerkev [[Župnija Marija Širje|Župnije Marija Širje]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveta Marija|sveti Mariji, Materi Božji]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Marija Širje''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Širje''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Zgodovina == Po obronkih kraja so svojo pot speljali že [[Stari Rimljani]], naprej proti Stražam, [[Turje|Turju]] in nato [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]]. V Širju naj bi že leta 907 sezidal [[Grad Širje|širski grad]] bavarski grof [[Arnold Schuerski]], kjer je po neuspelem uporu proti vojvodi [[Henrik I. Bavarski|Henriku I. Bavarskemu]] tudi živel. Leta 1747 so v vasi sezidali [[Cerkev brezmadežnega spočetja device Marije, Širje|Marijino cerkev]]. Na njenem mestu je že pred letom 1689 mala [[kapela]]. Leta 1953 je bila vas tudi elektrificirana. Danes je v neposredni bližini vasi tudi [[pokopališče]] v bližini župnijske cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja. Na tem pokopališču je pokopan tudi brat pesnika [[Anton Aškerc|Antona Aškerca]], Miha. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Širje}} {{Laško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] lj58tvf287domgs9rkuz6r4vyk0ji7z 6660762 6660523 2026-04-17T11:15:49Z MaksiKavsek 244409 pp 6660762 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10106630_b4 |osm={{openstreetmap|lat=46.0969|lon=15.1647|zoom=14}} | latd = 46 |latm = 5 |lats = 45.58 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 57.77 |longEW = E |najdisi=Širje |slika=Sirje 1914.jpg |napis=Marija Širje leta 1914 |povrsina=2,22 |prebivalstvo=37 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=461,3 |postna=1432 |posta=Zidani most |obcina=Laško |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija |ime=Širje|zgodovinsko ime=Marija Širje (do 1955)}} '''Širje''' (do leta 1955 '''Marija Širje''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> [[naselje]] v [[Občina Laško|Občini Laško]]. V vasi stoji cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, ki je župnijska cerkev [[Župnija Marija Širje|Župnije Marija Širje]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveta Marija|sveti Mariji, Materi Božji]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Marija Širje''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Socialistična republika Slovenija|slovenske socialistične oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Širje''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Zgodovina == Po obronkih kraja so svojo pot speljali že [[Stari Rimljani]], naprej proti Stražam, [[Turje|Turju]] in nato [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]]. V Širju naj bi že leta 907 sezidal [[Grad Širje|širski grad]] bavarski grof [[Arnold Schuerski]], kjer je po neuspelem uporu proti vojvodi [[Henrik I. Bavarski|Henriku I. Bavarskemu]] tudi živel. Leta 1747 so v vasi sezidali [[Cerkev brezmadežnega spočetja device Marije, Širje|Marijino cerkev]]. Na njenem mestu je že pred letom 1689 mala [[kapela]]. Leta 1953 je bila vas tudi elektrificirana. Danes je v neposredni bližini vasi tudi [[pokopališče]] v bližini župnijske cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja. Na tem pokopališču je pokopan tudi brat pesnika [[Anton Aškerc|Antona Aškerca]], Miha. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Širje}} {{Laško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] jwq52bdqvgabfpygi6yujwwbgyz9fen 0 125652 6660507 6550879 2026-04-16T20:10:13Z Kranjski Timijan 249731 6660507 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gora}}{{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10090768_b4 | latd = 46 |latm = 8 |lats = 12.69 |latNS = N | longd = 14 |longm = 47 |longs = 56.86 |longEW = E |najdisi=Gora+pri+Pečah |slika=Gora pri Pecah Slovenia - Poljane.jpg |nadmorska=450,1 |povrsina=3,66 |prebivalstvo=148 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1251 |posta=Moravče |obcina=Moravče |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija |zgodovinsko ime=Gora Svetega Florijana (do 1955)|ime=Gora pri Pečah}} '''Gora pri Pečah''' (do leta 1955 '''Gora Svetega Florijana''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[občina Moravče|Občini Moravče]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Florijanu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Gora Svetega Florijana''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Gora pri Pečah''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam naselij v Sloveniji]] {{Moravče}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Moravče]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] pcx0ionbhcvo7hrtfuqn9em6epeu3r8 0 125998 6660569 6551932 2026-04-16T22:55:45Z Kranjski Timijan 249731 6660569 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vrhe}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Vrhe |latd=46 |latm=11 |lats=38.99 |latNS=N |longd=14 |longm=59 |longs=23.62 |longEW=E |najdisi=Vrhe |slika=Cerkev sv. Lenarta - Vrhe - 20161120 152227.jpg |povrsina=0,93 |prebivalstvo=29 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=846 |postna=1413 |posta=Čemšenik |obcina=Zagorje ob Savi |pokrajina=Štajerska |regija=Zasavska regija |zgodovinsko ime=Sveti Lenart (do 1955)|napis=Cerkev svetega Lenarta tik ob občinski meji}} '''Vrhe''' (do leta 1955 '''Sveti Lenart''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> so [[naselje]] v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Lenartu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Lenart''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Vrhe''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Zagorje ob Savi}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Zagorje ob Savi]] 6m504zlg9w93srzzcho6lg4fxgntgso 6660711 6660569 2026-04-17T09:43:12Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6660711 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vrhe}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Vrhe |latd=46 |latm=11 |lats=38.99 |latNS=N |longd=14 |longm=59 |longs=23.62 |longEW=E |najdisi=Vrhe |slika=Cerkev sv. Lenarta - Vrhe - 20161120 152227.jpg |povrsina=0,93 |prebivalstvo=29 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=846 |postna=1413 |posta=Čemšenik |obcina=Zagorje ob Savi |pokrajina=Štajerska |regija=Zasavska regija |zgodovinsko ime=Sveti Lenart (do 1955)|napis=Cerkev svetega Lenarta tik ob občinski meji}} '''Vrhe''' (do leta 1955 '''Sveti Lenart''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> so [[naselje]] v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Lenartu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Lenart''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Vrhe''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Zagorje ob Savi}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Zagorje ob Savi]] hzbebgxkn04hjoa5sm8b37msns7sx45 0 126266 6660524 6467221 2026-04-16T20:41:05Z Kranjski Timijan 249731 6660524 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10144027_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 29.61 |latNS = N | longd = 15 |longm = 10 |longs = 22.6 |longEW = E |najdisi=Sv.+Vrh |slika=Sveti Vrh.jpg |povrsina=1,74 |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=377,1 |postna=8230 |posta=Mokronog |obcina=Mokronog - Trebelno |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |zgodovinsko ime=Vrh nad Mokronogom (1955–1992) <br> Sveti Vrh (do 1955)}} '''Sveti Vrh''' je [[naselje]] v [[Občina Mokronog - Trebelno|Občini Mokronog - Trebelno]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Vrh''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Vrh nad Mokronogom''”. Od leta 1955 do leta 1992 se je naselje imenovalo “''Vrh nad Mokronogom''”. Leta 1992 so naselju vrnili prvotno ime, tako se naselje zopet imenuje “''Sveti Vrh''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveti Vrh}} {{Mokronog - Trebelno}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Mokronog - Trebelno]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 674w43zqmcfveur4rvq2mw07adbssm2 6660537 6660524 2026-04-16T21:22:00Z Kranjski Timijan 249731 6660537 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10144027_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 29.61 |latNS = N | longd = 15 |longm = 10 |longs = 22.6 |longEW = E |najdisi=Sv.+Vrh |slika=Sveti Vrh.jpg |povrsina=1,74 |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=377,1 |postna=8230 |posta=Mokronog |obcina=Mokronog - Trebelno |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |zgodovinsko ime=Vrh nad Mokronogom (1955–1992) <br> Sveti Vrh}} '''Sveti Vrh''' je [[naselje]] v [[Občina Mokronog - Trebelno|Občini Mokronog - Trebelno]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Vrh''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Vrh nad Mokronogom''”. Od leta 1955 do leta 1992 se je naselje imenovalo “''Vrh nad Mokronogom''”. Leta 1992 so naselju vrnili prvotno ime, tako se naselje zopet imenuje “''Sveti Vrh''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveti Vrh}} {{Mokronog - Trebelno}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Mokronog - Trebelno]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] c1yw34qzifgskxyhyscjpsrj30501z0 0 126613 6660558 6471962 2026-04-16T22:08:25Z Kranjski Timijan 249731 6660558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 18 |lats = 47.51 |latNS = N | longd = 15 |longm = 17 |longs = 10.24 |longEW = E |najdisi=Nova+cerkev |geopedia= |slika= |povrsina=1,8 |prebivalstvo=490 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=300m |postna=3203 |posta=Nova Cerkev |obcina=Vojnik |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Nova Cerkev - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=12183 | lokacija = | občina = Vojnik <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 13. stoletje }} |grb= |zgodovinsko ime=Strmec pri Vojniku (1953–1992) <br> Strmec (1952–1953) <br> Nova Cerkev }} '''Nova Cerkev''' je [[naselje]] trškega videza ob cerkvi svetega Lenarta, v severnem, gričevnatem delu [[Celjska kotlina|Celjske kotline]] v [[občina Vojnik|Občini Vojnik]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Do leta 1952 se je naselje imenovalo “''Nova Cerkev''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v “''Strmec''”. Leta 1953 je naselje pridobilo desni prilastek in bilo preimenovano v “''Strmec pri Vojniku''”. Od leta 1953 do leta 1992 se je naselje imenovalo “''Strmec pri Vojniku''”. Leta 1992 so naselju vrnili prvotno ime, tako se naselje zopet imenuje “''Nova Cerkev''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> == Opis == Naselje leži na nizki ledenodobni terasi, severovzhodno od sotočja reke [[Hudinja (reka)|Hudinje]] in potoka Dobrnice. Skozi naselje je speljana lokalna cesta, ki povezuje [[Vojnik]] in [[Vitanje]], južno od njega pa cesta Vojnik - Dobrna. Na severovzhodu je urbanizirani del naselja, z ulično zasnovo, kjer so večinoma novejše hiše. [[Zaselek|Zaselki]], ki gravitirajo k naselju so: Hudinja (v dolini ob sotočju Hudinje in potoka Dobrnice), Pekel in Uršt. ==Zgodovina naselja== Kraj je bil obljuden že v starem veku. O tem priča najdba dveh [[rimska doba|rimskih]] nagrobnikov, takrat je tod verjetno vodila stranska cesta proti [[Vitanje|Vitanju]]. Prvič se v pisnih virih naselje omenja leta 1236, saj so tod potekale pomembne trgovske poti z jugovzhoda proti severozahodu. V obdobju [[turški vpadi|turških vpadov]] so župnijsko cerkev sv. Lenarta obdali z [[obzidje]]m. Leta [[1887]] je velik [[požar]] zajel in uničil skoraj vse naselje, ki je bilo v glavnem leseno, ostale so le cerkev in nekatere redke hiše. Naselje z bližnjimi zaselki so poslednjič ogrožali [[Turški vpadi|Turki]] leta [[1529]], ko so se vračali z enega zadnjih osvajalnih pohodov, kasneje pa ni doživljalo večjih pretresov. Naselje je med letoma 1953 in 1992 nosilo ime Strmec pri Vojniku, po bližnjem griču v [[Polže|Polžah]], pred tem pa samo Strmec. ===Anton Martin Slomšek=== V Novi Cerkvi je v letih 1827–1829 kaplanoval blaženi škof [[Anton Martin Slomšek]] in po njegovih pismih sodeč in drugih virih, je bilo to obdobje zanj srečno in ustvarjalno. Dobro se je razumel z dekanom Jakominijem, ki je tudi spodbujal nedeljske šole. Tu je veliko pisal, znamenite so prav njegove [[Pridiga|pridige]], ki so nastale v Novi Cerkvi in v kraju so pred leti izdali knjigo z izborom pridig, ki jih je napisal tu. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve, od septembra 2013 pa je urejena odprta tudi njegova spominska soba, s prilagojenim dostopom gibalno oviranim osebam. Kraj je družabno in kulturno zelo aktiven, saj ima svoje kulturno društvo, gasilsko društvo, turistično društvo, športno društvo, godbo na pihala, ansambel Štajerski rogisti, več pevskih zborov, organizira se pustni karneval... ==Krajevna skupnost== Krajevno skupnost sestavlja še 16 okoliških vasi s približno 2200 ha površine in 2400 prebivalci. To so [[Novake, Vojnik|Novake]], [[Razdelj]], [[Straža pri Dolu|Straža]], [[Socka]], [[Trnovlje pri Socki]], [[Selce, Vojnik|Selce]], [[Velika Raven]], [[Čreškova]], [[Zlateče, Vojnik|Zlateče]], [[Homec, Vojnik|Homec]], [[Landek]], [[Vine, Vojnik|Vine]], [[Vizore]], [[Polže]], [[Lemberg pri Novi Cerkvi|Lemberg]] in [[Hrenova]]. Nova Cerkev praznuje krajevni praznik 4. julija. Ta dan je spomin na akcijo dela enot [[1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Tomšičeve brigade]], ki so osvobodile kraj in je od tega dne dalje bilo območje krajevne skupnosti osvobojeno ozemlje. ==Zgradbe== V Novi Cerkvi so: petletna podružnična [[osnovna šola]] (šolstvo se tu prvič omenja že [[1765]]. leta), kulturni dom z domom gasilcev, krajevni urad, pošta, samopostrežna trgovina, dve gostilni in bistro, župnijska cerkev in še kaj. <gallery mode="packed"> Nova Cerkev sv. Leonard.jpg|Župnijska cerkev sv. Lenarta, Nova Cerkev Kapela sv. Mihaela, Nova Cerkev.jpg|kapela sv. Mihaela Župnišče, Nova Cerkev.jpg|župnišče POŠ Nova Cerkev 20161210 091902.jpg|Podružnična osnovna šola Nova Cerkev s športno dvorano </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Černe|first1=Andrej|first2=|last2= |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije|chapter= |publisher=DZS d.d.|isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728}} ==Glej tudi== * [[Župnija Nova Cerkev]] * [[Polže]] ==Zunanje povezave== {{commons category|Nova Cerkev}} *[http://freeweb.siol.net/szeljko1/ O Novi Cerkvi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190123223728/http://freeweb.siol.net/szeljko1/ |date=2019-01-23 }} * [http://www.pgdnovacerkev.si/ spletna strana PGD Nova Cerkev] {{Vojnik}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Vojnik]] [[Kategorija:Nova Cerkev]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 6xzd5qaiv7u6y1trf99khsdajiqr00z 0 127423 6660666 4954209 2026-04-17T08:14:30Z Romanm 13 slika iz Zbirke 6660666 wikitext text/x-wiki [[Slika:Brda 1 (14600753701).jpg|thumb|Goriška brda]] '''Vinorodni okoliš Goriška brda''' obsega 1800 [[hektar|ha]] površine in je del v 7055 ha obsegajoče [[Slovenija|slovenske]] [[Vinorodna dežela Primorska|vinorodne dežele Primorske]].Goriška brda je področje, ki ima zaradi sestave tal (lapornato – ilovnata zemlja), konfiguracije terena in ugodnega podnebja (milo podnebje, z veliko sonca in zimami, ki skoraj ne poznajo snega) idealne pedoklimatske pogoje za pridelavo odličnih belih in rdečih vrhunskih vin. Najbolj znana briška bela vina so [[rebula]], zeleni sauvignon ali drugače (sauvignonasse), beli [[pinot]], [[sivi pinot]], [[chardonnay]], [[sauvignon]], rdeči [[merlot]] in [[cabernet]] sauvignon. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih vin]] *[[seznam slovenskih vinarjev]] {{SloVino}} [[Kategorija:Vinorodna dežela Primorska|Goriška brda]] aawpc652pfq683j6vse77i7rfl9f938 0 131770 6660724 6648276 2026-04-17T10:06:33Z VidicK01 193275 16/90: Poslanec tudi v novem mandatu +volitve 2018, 2022, 2026 +ureditev mandatov v Infopolju +župan Bovca 2002, 2006, 2010 6660724 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name= Danijel Krivec |office= [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart= 10. april 2026 |termend= |termstart1= 13. maj 2022 |termend1= 10. april 2026 |termstart3= 22. junij 2018 |termend3= 13. maj 2022 |termstart4= 1. avgust 2014 |termend4= 22. junij 2018 |termstart5= 21. december 2011 |termend5= 1. avgust 2014 |termstart6= 15. oktober 2008 |termend6= 21. december 2011 |termstart7= 3. oktober 2004 |termend7= 15. oktober 2008 |image= Danijel Krivec (cropped2).jpg |party= [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |office8= [[Občina Bovec|Župan Občine Bovec]] |termstart8= 2002 |termend8= 21. december 2011 |predecessor8= [[Siniša Germovšek]] |successor8= [[Siniša Germovšek]] }} '''Danijel Krivec''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[inženir elektrotehnike]], * [[16. maj]] [[1965]], [[Srpenica]]. Krivec je slovenski elektrotehnik in politik. Med letoma 2002 in 2010 je opravljal funkcijo župana [[Občina Bovec|Občine Bovec]]. Leta 2004 je bil prvič izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Med letoma 2018 in 2022 je bil vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki je bila takrat največja parlamentarna stranka. Med letoma 2022 in 2026 je bil podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Danijel Krivec iz SDS izvoljen za tretjega podpredsednika DZ|url=https://www.sta.si/3047503/danijel-krivec-iz-sds-izvoljen-za-tretjega-podpredsednika-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-06-09}}</ref> == Življenjepis == Po končani osnovni šoli in srednji šoli za elektrotehniko je opravil še [[vojaški rok]] v [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]] ter nato dokončal študij na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]].<ref name="#1">{{Navedi splet |url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-danijel-krivec |title=SDS.si - Poslanec Danijel Krivec |accessdate=2018-05-07 |archive-date=2018-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154852/https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-danijel-krivec |url-status=dead }}</ref> Diplomiral je leta 2002, z nalogo ''Rešitev oskrbe z električno energijo zgornjega dela doline Trente''.<ref>{{Navedi splet|title=Rešitev oskrbe z električno energijo zgornjega dela doline Trente : diplomsko delo|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3446356|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-04-17|language=sl}}</ref> Zaposlil se je v [[Elektro Primorska]], najprej kot projektant, nato investitor in kasneje vodja distribucijske enote Tolmin. Med [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] je bil poveljnik [[civilna zaščita|civilne zaščite]] v [[Občina Bovec|Občini Bovec]], za kar je po vojni prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]].<ref name="#1" /> Po osamosvojitvi je bil član občinskega sveta, leta 2002 pa je prvič kandidiral za [[župan]]a občine. V prvem krogu je prejel 32,6 odstotka glasov in se uvrstil v drugi krog, v katerem je premagal dotedanjega župana Roberta Trampuža.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2002/V3_ZUPRez.html#Obc156|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-17|title=Rezultati volitev - Bovec}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci v državnem zboru {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novi-poslanci-v-drzavnem-zboru.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-17|language=sl}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah 2006]] je znova kandidiral in bil z 71,20 odstotka glasov izvoljen že v prvem krogu.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2006|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/zupani_prvi_krog.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-17}}</ref> Še tretjič je bil izvoljen leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]], prav tako v prvem krogu s 54,7 odstotka glasov.<ref name="#1" /><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2010|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_bovec.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-17}}</ref> Leta [[2004]] je bil prvič izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]];<ref name="#1"/> v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles: * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]], * [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za okolje in prostor]] in * [[Odbor za promet Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za promet]]. Ponovno je bil izvoljen na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]].<ref name="#1"/> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi SDS; s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija župana Občine Bovec.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> V tem času je bil eden od štirih pobudnikov postopka za oceno ustavnosti novele zakona, ki je po novem določala nezdružljivost funkcij.<ref>{{Navedi splet|title=Nekateri župani se nočejo odpovedati funkciji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nezdruzljivost-gre-na-presojo-k-ustavnim-sodnikom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-17|language=sl}}</ref> Leta 2013 so novinarji [[Finance (časopis)|Financ]] objavili novico, da je Krivec prepisal dele svoje diplomske naloge.<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/tudi-poslanec-sds-danijel-krivec-plagiator-291443 Siol.net - Tudi poslanec SDS Danijel Krivec plagiator?]</ref> Še četrtič je bil izvoljen za poslanca na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah leta 2014]].<ref name="#1" /> Julija 2017 je bil imenovan za [[častni občan|častnega občana]] Bovca.<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Krivec novi častni občan Bovca|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=8619|website=primorskival.si|accessdate=2026-04-17|language=sl}}</ref> Peti poslanski mandat je osvojil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]], ko je v okraju Tolmin prejel 2739 glasov (30,53 odstotka).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|date=2018-06-15|accessdate=2026-04-17|website=DVK-rs.si}}</ref> V mandatu 2018–2022 je opravljal funkcijo vodje [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanske skupine Slovenske demokratske stranke]], ki je bila takrat največja stranka v parlamentu.<ref>{{Navedi splet|title=Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec: Uspehi te vlade na vseh področjih so neizpodbitna dejstva|url=https://primorska24.horieva.com/vodja-poslanske-skupine-sds-danijel-krivec-uspehi-te-vlade-na-vseh-podrocjih-so-neizpodbitna-dejstva/|website=Primorska24|date=2022-04-21|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil v matičnem okraju Tolmin znova izvoljen za poslanca SDS, dobil je 2838 glasov (25,01 odstotka).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-04-16|website=DVK-rs.si}}</ref> 9. maja 2022 je bil izvoljen za podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 57 poslancev, proti jih je glasovalo sedem.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil mandate nadomestnim poslancem, Krivec tretji podpredsednik {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-o-mandatih-nadomestnih-poslancev-in-podpredsedniku-dz.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-17|language=sl}}</ref> Za poslanca je na listi SDS znova kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], v okraju Tolmin je prejel 3191 glasov (29,52 odstotka) in osvojil nov poslanski mandat.<ref>{{navedi splet|title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P040 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{9DZRS}} {{10DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krivec, Danijel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Občinski svetniki Občine Bovec]] [[Kategorija:Župani Občine Bovec]] [[Kategorija:Častni občani Občine Bovec]] [[Kategorija:Pripadniki Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] r62rlqmws2el6t2lq2h7fl667ne2bh3 0 131799 6660364 6658437 2026-04-16T15:03:03Z VidicK01 193275 2/90: Poslanec v DZ (dopolnitev) 6660364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Borut Sajovic |office= |predecessor=[[Marjan Šarec]] |successor= |signature= |party=[[LDS]]<br>[[Gibanje Svoboda]] (od 2022) |religion= |order=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]] |term_start=7. oktober 2024 |term_end= |premier=[[Robert Golob]] |signature_size= |term_start3=2006 |term_end3=13. maj 2022 |image= <!-- WD --> |predecessor3=[[Pavel Rupar]] |successor3=[[Peter Miklič]] |order3=[[Občina Tržič|Župan Občine Tržič]] |firstminister3= |termend= |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart1=10. april 2026 |termend1= |termstart2=13. maj 2022 |termend2=7. oktober 2024 }} '''Borut Sajovic''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[veterinar]], * [[18. julij]] [[1960]], [[Kranj]]. Sajovic je bil od junija 2022 do oktobra 2024 poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je bil kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] poslanec že med letoma 2004 in 2011. Med letoma 2006 in 2022 je bil župan [[Občina Tržič|Občine Tržič]]. Od 7. oktobra 2024 je [[minister za obrambo Republike Slovenije]]. == Življenjepis == Borut Sajovic je bil leta 2004 kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za okolje in prostor]] in [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] ter podpredsednik [[Komisija po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo Državnega zbora Republike Slovenije|komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo]] in [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisija]]. Leta 2006 je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] prejel 54,15 odstotkov glasov in bil izvoljen na mesto župana [[Občina Tržič|Občine Tržič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-26|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517205953/https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|url-status=dead}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]] je prejel 51,44 odstotka glasov, [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|leta 2014]] 61,16 in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|leta 2018]] 65,88. Kot župan je bil leta 2018 obtožen seksizma.<ref>{{Navedi splet|title=Nizkotnost ali slaba šala? Župan sodelavcem podaril sladkarije v obliki spolnih organov {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupan-sodelavcem-podaril-sladkarije-v-obliki-spolnih-organov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Župan je ostal do leta 2022, ko kandidature ni ponovil. Leta 2022 se je pridružil stranki [[Gibanje Svoboda]] in bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], s čimer mu je prenehal mandat tržiškega župana. 25. maja 2022 je ob izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel vodenje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Bil je tudi član mandatno-volilne komisije in preiskovalne [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem STAR SOLAR d.o.o.|komisije o ugotavljanju domnevnih nepravilnostih v podjetjih GEN-I in STAR Solar ter povezavah s financiranjem stranke Gibanja Svoboda]]. 17. septembra 2024 je premier Golob napovedal, da bo Sajovica predlagal za novega [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]]. Kandidata je istega dne predstavil koaliciji na delovnem sestanku o kadrovskih vprašanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za obrambo je Borut Sajovic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-obrambo-je-borut-sajovic/721228|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Sajovic je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}</ref> Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnem okraju Tržič kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobil je 2525 glasov (29,53 odstotkov) in osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu Državnega zbora]] je začasni vodja [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupine Svobode]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veterinarjev]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P069 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] == Sklici == {{sklici}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Sajovic, Borut}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] rxs2e2qfwme2o0h5uhu3ttx33o1polx 0 133191 6660347 6579832 2026-04-16T14:33:18Z ~2026-23134-81 258296 word 6660347 wikitext text/x-wiki [[Slika:Strokkur geyser eruption, close-up view.jpg|250px|thumb|right|Gejzir [[Strokkur]], [[Islandija]]]] '''Gejzír''' je [[termalni izvir]] na [[Zemlja|Zemljini]] površini, ki v presledkih bruha vrelo [[voda|vodo]] in [[para|paro]] v [[zrak]]. Ime je dobil po [[Islandija|islandskem]] vrelcu Geysir, ki danes ne bruha več. Iz vode gejzirja se v velikih količinah izloča kremenova [[siga]] ali gejzirit. Gejzirji so večinoma na dejavnih vulkanskih območjih, kot so ([[Islandija]], [[Nova Zelandija]], [[Čile]], [[narodni park Yellowstone]] v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kamčatka]]). == Izbruh == <div class="thumb tright"> <div style="width:308px;"> {| style="background:none;" cellspacing="0" |[[Slika:geyser_exploding_1_large.jpg|150px|]] |[[Slika:geyser_exploding_2_large.jpg|150px|]] |- |<div class="thumbcaption">1. Dvigovanje pare iz vrele vode</div> |<div class="thumbcaption">2. Sunki vode naraščajo</div> |- |[[Slika:geyser_exploding_3_large.jpg|150px|]] |[[Slika:geyser_exploding_4_large.jpg|150px|]] |- |<div class="thumbcaption">3. Vrela voda brizgne na zemeljsko površje</div> |<div class="thumbcaption">4. Vrela voda in para se dvigneta tudi 60 m visoko</div> |} </div> </div> Vroca [[kamnina]] globoko pod zemeljskim površjem segreje vodo v podzemski shrambi do vretja. Pritisk požene vodo v curku navzgor. Ko se shramba spet napolni in voda segreje, gejzir ponovno brizgne. Ko se gejzir umiri, se v določenem časovnem presledku vse ponovi. Gejzir deluje na principu stalnega vira [[voda|vode]] in podzemnih rovov, ki delujejo kot nekakšne cevi, ko pa se nabere dovolj pritiska, voda brizgne na plano. Vroča voda prinaša na površje raztopljeno [[Kremenica (spojina)|kremenico]], ki se izloča ob ustju gejzirjev. Včasih kremenica zatesni kakšnega od rovov in narava gejzirja se popolnoma spremeni. == Vrste == Gejzirje delimo na redne in neredne ter na močne in manj močne oz. šibke gejzirje. == Število in nahajališča gejzirjev == [[Slika:white dome geyser eruption.jpg|250px|thumb|Izbruh gejzirja White Dome v parku Yellowstone]] Gejzir je redek naravni pojav, ker zahteva kombinacijo vode, [[toplota|toplote]] in podzemne rove. Ta kombinacija obstaja na [[Zemlja|Zemlji]] le na petih mestih. Med pet največjih polj gejzirjev na svetu spadajo:<ref>Glennon, J.A. and Pfaff R.M. 2003; Bryan 1995</ref> # [[Narodni park Yellowstone]], [[Wyoming]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Severna Amerika]] # [[Dolina gejzirjev]], polotok [[Kamčatka]], [[Rusija]], [[Azija]] deloma uničen zaradi blatnega plazu 3. junija 2007 # [[El Tatio]], [[Čile]], [[Južna Amerika]] # [[Vulkanska cona Taupō]], [[Severni otok]], [[Nova Zelandija]], [[Oceanija]] # [[Islandija]], [[Evropa]] Po gejzirjih slovi predvsem Islandija, kjer narava ponuja prebivalcem prijetno sprostitev v toplih termalnih izvirih. == Najbolj znani gejzirji == * Beehive v narodnem parku Yellowstone. Bruha vsakih 18 ur, 45-55 m visoko in sicer se to izmenjuje na 5 mesecev. * Giant v narodnem parku Yellowstone. Je nereden in zaenkrat neaktiven. Njegov izbruh traja več kot eno uro, bruha pa 50-83 m visoko, njegova para je kar 2 m široka. * Old Faithful v narodnem parku Yellowstone. Bruha na 91 min po 30-55 m visoko. * Strokkur na Islandiji. Bruha zelo pogosto, na 10 min, 20-30 m visoko. == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Geyser}} * [http://www.nps.gov/yell/naturescience/geysers.htm ''Geysers and How They Work'' by Yellowstone National Park] * [http://www.geyserstudy.org/ Geyser Observation and Study Association (GOSA)] * [http://www.yellowstone.net/geysers/ Geysers of Yellowstone: Online Videos and Descriptions] * [http://www.uweb.ucsb.edu/~glennon/geysers/ ''About Geysers'' by Alan Glennon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040207004906/http://www.uweb.ucsb.edu/~glennon/geysers/ |date=2004-02-07 }} * [http://www.uweb.ucsb.edu/~glennon/crystalgeyser/ ''Cold Water Geysers'' by Alan Glennon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090423220827/http://www.uweb.ucsb.edu/~glennon/crystalgeyser/ |date=2009-04-23 }} * [http://www.unmuseum.org/geysers.htm ''Geysers'', The UnMuseum] * [http://www.johnstonsarchive.net/geysers/index.html ''Johnston's Archive Geyser Resources''] * [http://geysircenter.com/english/geology.html ''The Geology of the Icelandic geysers'' by Dr. Helgi Torfason, geologist] * [http://www.umich.edu/~gs265/geysers.html ''Geysers and the Earth's Plumbing Systems'' by Meg Streepey] [[Kategorija:Vode]] [[Kategorija:Hidrologija]] [[Kategorija:Vulkanologija]] {{normativna kontrola}} nufa24jqz8ps19mncrihzewfjagp7sx 0 137165 6660299 6660003 2026-04-16T13:02:42Z ~2026-90770-6 254477 /* Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji */ 6660299 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrib}}{{wiktionary|hrib}} '''Hríb''' je srednje visoka [[vzpetina]] na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]], višja od [[Grič|griča]] in nižja od [[Gora|gore]], ki ima na terenu enega ali več [[topografski vrh|topografskih vrhov]]. Hrib nastane, ko [[gora|gorovje]] navadno polagoma prehaja v [[nižina|nižino]]. Vrhovi in [[sleme|slemena]] so vedno nižji in manj strmi. Kjer se vrhovi ne dvigajo več kot 200 do 500 m relativne [[nadmorska višina|nadmorske višine]] nad okolico, tako obliko zemeljskega površja imenujemo hrib. Več hribov povezanih v zaključeno celoto je '''''hribovje'''''. == Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji == Spodnji seznam nima zveze z definicijo ''hrib'' ampak predstavlja poljuben? seznam poimenovanj hribov(ja) v Sloveniji! {| class="wikitable" |+ !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi |- | rowspan="21" |Alpe |[[Cerkljansko hribovje]] |[[Porezen]] (1630 m); [[Črni vrh (Cerkljansko)|Črni vrh]] (1291 m); [[Bevkov vrh]] (1051 m); [[Pluženjska gora]] (1010 m) | rowspan="21" |Dinaridi |[[Idrijsko hribovje]] |[[Planinca (vzpetina)|Planinca]] (1170 m) |- |[[Škofjeloško hribovje]] (''Loško pogorje'') |[[Ratitovec]] (1678 m); [[Blegoš]] (1562 m); [[Koprivnik (hrib)|Koprivnik]] (1393 mnm); ... [[Stari vrh]] (1217 m) |[[Krim (gora)|Krimsko]] oz.[[Krimsko-Mokriško hribovje]] in [[Menišija]] |[[Krim (gora)|Krim]] (1107 m), [[Mokrec]] (1058 m); [[Ljubljanski vrh]] (819 m) |- |[[Šmarna gora]] in [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] ([[Šmarnogorsko-Rašiški hribi]]) |[[Grmada (vzpetina)|Grmada]] (676 m); [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] (647 m) |[[Trnovski gozd]] in [[Banjšice (planota)|Banjšice]]/[[Banjška planota]] in [[Lokovška planota]] |[[Golaki in Smrekova draga|Golaki]] /[[Mali Golak]] (1495 m) [[Veliki vrh]] (1071 m), najvišji vrh Banjške planote; [[Lašček]] (1070 m) |- |[[Konjiška gora]] / [[Vitanjsko-Konjiško hribovje]] |[[Stolpnik]] (1012 m) |[[Nanos]] in [[Hrušica (planota)|Hrušica]] |[[Suhi vrh]] (1313 m); [[Debeli vrh]] (1301 m); [[Srednja gora]] (1275 m); [[Črnjavški vrh|Črnjavški]] in [[Streliški vrh]] (po 1265 m); [[Pleša]] (1262 m) |- |[[Pohorje]] |[[Črni vrh, Pohorje|Črni vrh]] (1543,5 m); [[Velika Kopa]] (1543 m); [[Rogla]] (1517 m), [[Veliki vrh (Pohorje)|Veliki vrh]] (1344 m) |[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Škabrijel]] in [[Sabotin]] |Sveta Gora ([[Skalnica]], 681 m); [[Škabrijel]] (646 m); Sabotin (609 m) |- |[[Bohor]] (in [[Kozjansko]]) |[[Veliki Javornik (Bohor)|Veliki Javornik]] (1024 m) |Kanalski [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrat]] /[[Kambreško hribovje]] |[[Kuk (Livek)|Kuk]] (1243 [[mnm]]); [[Korada]] (tudi [[Kobalar]], 812 m) |- |[[Bočko pogorje]], [[Donačka gora]], [[Macelj (gora)|Macelj]] |[[Boč (gora)|Boč]] (978 m); [[Donačka gora]] (''Rogaška gora'') (884 m) |[[Javorniki]] |[[Dedna gora]] (1293 m); [[Debeli vrh]] (1273 m); [[Veliki Javornik (Javorniki)|Veliki Javornik]] (1268 m); [[Škodovnik]] (1260 m), [[Strgarija]] (1254 m), [[Suhi vrh]] (1241 m), [[Veliki Kožljek]] (1240 m); [[Mali Javornik]] (1219 m) |- |[[Kozjansko hribovje]] /[[Šentjursko hribovje]]? | |[[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]] |[[Velika Slivnica]] (1114 m); Medvednica (1024 m) |- | | |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |- |[[Čemšeniška planina]] |[[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (1205 m) (3. Tolsti vrh 1170 m) |[[Črni hribi]] ([[Kras (območje)|slovenski Kras)]] |[[Trstelj]] (643 m) |- |[[Golte]] in [[Smrekovško pogorje]] |[[Boskovec]] (1587 m), [[Ojstri vrh]] (1584 m), [[Medvedjak]] (1563/73? m), [[Smrekovec, Golte|Smrekovec]] (1550 m) |[[Brkini]] ([[Brkinsko hribovje]]) in [[Vremščica]] |[[Velika Vremščica]] (1027 m); [[Kozlek]] (997 m); [[Sveti Socerb]] ([[Artviže]], 817 m) |- |[[Strojna]] ? |1055 m? |[[Slavniško pogorje]]/[[Čičarija]] in [[Socerbska planota]] |[[Razsušica]] (1083 m); [[Slavnik (gora)|Slavnik]] (1028 m); Grmada (1001 m); [[Veliko Gradišče]] (741 m) |- |[[Šentviška gora]]/planota |Veliki vrh (1071 m) |[[Snežnik]] (gorski masiv in planota) |[[Veliki Snežnik]] (1796 m); [[Mali Snežnik]] (1694 m); [[Travica]] (1503 m); Planinc (1490 m), [[Ždrocle]] (1478 m); Zatrep (1458 m) |- |[[Kozjak]] (tudi [[Kobansko]]) |[[Kapunar]] (1050/1052 m) | colspan="2" | |- |[[Paški Kozjak]] |[[Basališče]] (1272 m); Špik (1109 m) |(Ribniška) [[Mala gora]] (in [[Kočevska mala gora]]) |[[Stene Sv. Ane]] in [[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (963 m); (Sv. Ana, 932 m); Špičnik (926 m) |- |[[Posavsko hribovje]] |na levem bregu/severno od Save: [[Čemšeniška planina]] (1205 m) - [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]] (1122 m) - Javor (1131/3 m) - [[Homič]] (1082 m) - [[Kozlova gora]] (Veternik, 1027 m) - [[Bohor]] (1024 m) - [[Veliko Kozje]] (993 m) - [[Rakitovec (hrib)|Rakitovec]] (902 m) - [[Zasavska gora|Zasavska (sveta) gora]] (852 m) - [[Lisca (Posavje)|Lisca]] (948 m) - [[Veternik|Vetrnik]] (709 m) ----na desnem bregu/južno od Save: [[Kum]] (1220 m) [[Vodena peč]] (1070 m) Rodež/[[Orljek]] (889 /895 m) [[Jatna]] (862 m) [[Ostrež]]/[[Preveški hrib]] (856 /872 m) [[Janški hrib|Janško hribovje]] (794 m) [[Kucelj]] (748 m) [[Žamboh]]/Kleviška špica (738 /791 m) |[[Velika gora]] (s [[Travna gora|Travno goro]]) in [[Stojna]]/Kočevsko |[[Turn]] (1254 m); Rezinski vrh (1231 m); Črni vrh (1172 m); ?? (1163 m); Ledenik (1072 m); Veliki vrh (1153 m); Petelinji vrh (1140 m); Slovenski vrh (1040 m); Mestni vrh (1034 m); Ložinski vrh (927 m); Peščenik (872 m) |- |[[Matajur]] in [[Kolovrat (hribovje)]] ter [[Beneško hribovje]] (pri Breginju, večinoma v Italiji) |[[Mrzli Vrh|Mrzli vrh]] (1358 m); ''Matajur/Monte Maggiore (v Italiji - 1642 m)'' |[[Potočansko-Goteniško hribovje]] (Goteniška gora, [[Travljanska gora|Travljanska]], [[Borovška gora]]) {| class="wikitable" |- |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |} |[[Goteniški Snežnik]] (1289 m); Debeli vrh (1255 m); Barnik (1234 m), [[Cerk, gora|Cerk]] (1192 m); [[Borovška gora]] ima še vrhove: 1084, 1075, 1067 m), [[Goteniški vrh]] (1157 m), Mož (1125 m), [[Krokar (razločitev)|Krokar]] (1122 m), Škol (1087 m), [[Votla luknja]] (1079 m), [[Kameni zid]] (1077 m); [[Travljanski vrh]] (1063 m), [[Beliški vrh]] (1059 m) itd |- |[[Stol, Julijske Alpe|Stol]] /''Gran monte'' |(Stu, 1673 [[Nadmorska višina|m]]<nowiki/>nm) |[[Suha Krajina-južno Posavsko hribovje]] | |- |[[Rovtarsko hribovje]] ([[Logaško-Žirovske Rovte]]) |[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] (884 m) |[[Raduljsko hribovje]] (gričevje) tudi [[Mirnsko-Raduljsko hribovje]] na Dolenjskem |[[Pri turnu]] (605 m) |- |[[Polhograjsko hribovje]] |[[Tošč]] (1021 m); [[Pasja ravan]] (1020 m); ([[Grmada, Polhograjsko hribovje|Grmada]]: 899 m) |[[Kočevski rog]] ([[Kočevsko višavje]]) in [[Poljanska gora]] (Debeli vrh, 864m) |[[Veliki rog]] (1099 m); Kopa (1077 m); Kroglišek (1054 m), ?? (1051 m); Mirna gora (1047 m); Golobinjek (1036 m); ?? (1025 m); Vinica (1020 m); Škrilje (1012 m); Bezgova gorica (1009 m); Mali Rog (981 m); Pečka (910 m) |- | | |[[Gorjanci]] |[[Trdinov vrh]] (1178 m); Logarjev kogel (1115 m), Krvavi kamen/Sv. Miklavž (964 m); Sleme (946 m); Pirčev hrib (934 m); Suhi vrh (918 m); Peščenik (846 m); Veliki Lipovec (818 m) |} Opomba: Regionalizacija Slovenije je neuradna, je razmišljanje Draga Perka v referatu ''Regionalizacija Slovenije''<ref>THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE[https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/perko_38.pdf]</ref> == Glej tudi == *[[gora]] *[[brdo]] *[[grič]] *[[Hribac]] *[[Hribi]] *[[planota]] == Sklici == {{sklici}}{{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]] 0i58udcuq9a68c8muxrsegq20vury9d 6660583 6660299 2026-04-17T00:25:03Z ~2026-13659-49 255600 /* Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji */ 6660583 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrib}}{{wiktionary|hrib}} '''Hríb''' je srednje visoka [[vzpetina]] na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]], višja od [[Grič|griča]] in nižja od [[Gora|gore]], ki ima na terenu enega ali več [[topografski vrh|topografskih vrhov]]. Hrib nastane, ko [[gora|gorovje]] navadno polagoma prehaja v [[nižina|nižino]]. Vrhovi in [[sleme|slemena]] so vedno nižji in manj strmi. Kjer se vrhovi ne dvigajo več kot 200 do 500 m relativne [[nadmorska višina|nadmorske višine]] nad okolico, tako obliko zemeljskega površja imenujemo hrib. Več hribov povezanih v zaključeno celoto je '''''hribovje'''''. == Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji == To je še ne dokončan seznam poimenovanj hribov(ij) v Sloveniji, ki potrebuje lastno stran in dodatno urejanje s strokovno-geografskega vidika. {| class="wikitable" |+ !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi |- | rowspan="21" |Alpe |[[Cerkljansko hribovje]] |[[Porezen]] (1630 m); [[Črni vrh (Cerkljansko)|Črni vrh]] (1291 m); [[Bevkov vrh]] (1051 m); [[Pluženjska gora]] (1010 m) | rowspan="21" |Dinaridi |[[Idrijsko hribovje]] |[[Planinca (vzpetina)|Planinca]] (1170 m) |- |[[Škofjeloško hribovje]] (''Loško pogorje'') |[[Ratitovec]] (1678 m); [[Blegoš]] (1562 m); [[Koprivnik (hrib)|Koprivnik]] (1393 mnm); ... [[Stari vrh]] (1217 m) |[[Krim (gora)|Krimsko]] oz.[[Krimsko-Mokriško hribovje]] in [[Menišija]] |[[Krim (gora)|Krim]] (1107 m), [[Mokrec]] (1058 m); [[Ljubljanski vrh]] (819 m) |- |[[Šmarna gora]] in [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] ([[Šmarnogorsko-Rašiški hribi]]) |[[Grmada (vzpetina)|Grmada]] (676 m); [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] (647 m) |[[Trnovski gozd]] in [[Banjšice (planota)|Banjšice]]/[[Banjška planota]] in [[Lokovška planota]] |[[Golaki in Smrekova draga|Golaki]] /Mali?/Veliki Golak (1495 m); [[Čaven]] (1186 m); [[Veliki vrh]] (1071 m), najvišji vrh Banjške planote; [[Lašček]] (1070 m) |- |[[Konjiška gora]] / [[Vitanjsko-Konjiško hribovje]] |[[Stolpnik]] (1012 m) |[[Nanos]] in [[Hrušica (planota)|Hrušica]] |[[Suhi vrh]] (1313 m); [[Debeli vrh]] (1301 m); [[Srednja gora]] (1275 m); [[Črnjavški vrh|Črnjavški]] in [[Streliški vrh]] (po 1265 m); [[Pleša]] (1262 m), Javornik (1240 m) |- |[[Pohorje]] |[[Črni vrh, Pohorje|Črni vrh]] (1543,5 m); [[Velika Kopa]] (1543 m); [[Rogla]] (1517 m), [[Veliki vrh (Pohorje)|Veliki vrh]] (1344 m) |[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Škabrijel]] in [[Sabotin]] |Sveta Gora ([[Skalnica]], 681 m); [[Škabrijel]] (646 m); Sabotin (609 m) |- |[[Bohor]] (in [[Kozjansko]]) |[[Veliki Javornik (Bohor)|Veliki Javornik]] (1024 m) |Kanalski [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrat]] /[[Kambreško hribovje]] |[[Kuk (Livek)|Kuk]] (1243 [[mnm]]); [[Korada]] (tudi [[Kobalar]], 812 m) |- |[[Bočko pogorje]], [[Donačka gora]], [[Macelj (gora)|Macelj]] |[[Boč (gora)|Boč]] (978 m); [[Donačka gora]] (''Rogaška gora'') (884 m) |[[Javorniki]] |[[Dedna gora]] (1293 m); [[Debeli vrh]] (1273 m); [[Veliki Javornik (Javorniki)|Veliki Javornik]] (1268 m); [[Škodovnik]] (1260 m), [[Strgarija]] (1254 m), [[Suhi vrh]] (1241 m), [[Veliki Kožljek]] (1240 m); [[Mali Javornik]] (1219 m) |- |[[Kozjansko hribovje]] /[[Šentjursko hribovje]]? | |[[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]] |[[Velika Slivnica]] (1114 m); Medvednica (1024 m) |- | | |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |- |[[Čemšeniška planina]] |[[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (1205 m) (3. Tolsti vrh 1170 m) |[[Črni hribi]] ([[Kras (območje)|slovenski Kras)]] |[[Trstelj]] (643 m) |- |[[Golte]] in [[Smrekovško pogorje]] |[[Boskovec]] (1587 m), [[Ojstri vrh]] (1584 m), [[Medvedjak]] (1563/73? m), [[Smrekovec, Golte|Smrekovec]] (1550 m) |[[Brkini]] ([[Brkinsko hribovje]]) in [[Vremščica]] |[[Velika Vremščica]] (1027 m); [[Kozlek]] (997 m); [[Sveti Socerb]] ([[Artviže]], 817 m) |- |[[Strojna]] ? |1055 m? |[[Slavniško pogorje]]/[[Čičarija]] in [[Socerbska planota]] |[[Razsušica]] (1083 m); [[Slavnik (gora)|Slavnik]] (1028 m); Grmada (1001 m); [[Veliko Gradišče]] (741 m) |- |[[Šentviška gora]]/planota |Veliki vrh (1071 m) |[[Snežnik]] (gorski masiv in planota) |[[Veliki Snežnik]] (1796 m); [[Mali Snežnik]] (1694 m); [[Travica]] (1503 m); Planinc (1490 m), [[Ždrocle]] (1478 m); Zatrep (1458 m) |- |[[Kozjak]] (tudi [[Kobansko]]) |[[Kapunar]] (1050/1052 m) | colspan="2" | |- |[[Paški Kozjak]] |[[Basališče]] (1272 m); Špik (1109 m) |(Ribniška) [[Mala gora]] (in [[Kočevska mala gora]]) |[[Stene Sv. Ane]] in [[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (963 m); (Sv. Ana, 932 m); Špičnik (926 m) |- |[[Posavsko hribovje]] |na levem bregu/severno od Save: [[Čemšeniška planina]] (1205 m) - [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]] (1122 m) - Javor (1131/3 m) - [[Homič]] (1082 m) - [[Kozlova gora]] ([[Veternik]], 1027 m) - [[Bohor]] (1024 m) - [[Veliko Kozje]] (993 m) - [[Kopitnik]] (914 m) - [[Rakitovec (hrib)|Rakitovec]] (902 m) - [[Zasavska gora|Zasavska (sveta) gora]] (852 m) - [[Tolsti Vrh|Tolsti vrh]] (834 m) - [[Lisca (Posavje)|Lisca]] (948 m) - [[Veternik|Vetrnik]] (709 m) ----na desnem bregu/južno od Save: [[Kum]] (1220 m) [[Vodena peč]] (1070 m) Rodež/[[Orljek]] (889 /895 m) [[Jatna]] (862 m) [[Ostrež]]/[[Preveški hrib]] (856 /872 m) [[Janški hrib|Janško hribovje]] (794 m) [[Kucelj]] (748 m) [[Žamboh]]/Kleviška špica (738 /791 m) |[[Velika gora]] (s [[Travna gora|Travno goro]]) in [[Stojna]]/Kočevsko |[[Turn]] (1254 m); Rezinski vrh (1231 m); Črni vrh (1172 m); ?? (1163 m); Ledenik (1072 m); Veliki vrh (1153 m); Petelinji vrh (1140 m); Slovenski vrh (1040 m); Mestni vrh (1034 m); Ložinski vrh (927 m); Peščenik (872 m) |- |[[Matajur]] in [[Kolovrat (hribovje)]] ter [[Beneško hribovje]] (pri Breginju, večinoma v Italiji) |[[Mrzli Vrh|Mrzli vrh]] (1358 m); ''Matajur/Monte Maggiore (v Italiji - 1642 m)'' |[[Potočansko-Goteniško hribovje]] (Goteniška gora, [[Travljanska gora|Travljanska]], [[Borovška gora]]) {| class="wikitable" |- |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |} |[[Goteniški Snežnik]] (1289 m); Debeli vrh (1255 m); Barnik (1234 m), [[Cerk, gora|Cerk]] (1192 m); [[Borovška gora]] ima še vrhove: 1084, 1075, 1067 m), [[Goteniški vrh]] (1157 m), Mož (1125 m), [[Krokar (razločitev)|Krokar]] (1122 m), Škol (1087 m), [[Votla luknja]] (1079 m), [[Kameni zid]] (1077 m); [[Travljanski vrh]] (1063 m), [[Beliški vrh]] (1059 m) itd. |- |[[Stol, Julijske Alpe|Stol]] /''Gran monte'' |(Stu, 1673 [[Nadmorska višina|m]]<nowiki/>nm) |[[Suha Krajina-južno Posavsko hribovje]] | |- |[[Rovtarsko hribovje]] ([[Logaško-Žirovske Rovte]]) |[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] (884 m) |[[Raduljsko hribovje]] (gričevje) tudi [[Mirnsko-Raduljsko hribovje]] na Dolenjskem |[[Pri turnu]] (605 m) |- |[[Polhograjsko hribovje]] |[[Tošč]] (1021 m); [[Pasja ravan]] (1020 m); ([[Grmada, Polhograjsko hribovje|Grmada]]: 899 m) |[[Kočevski rog]] ([[Kočevsko višavje]]) in [[Poljanska gora]] (Debeli vrh, 864m) |[[Veliki rog]] (1099 m); Kopa (1077 m); Kroglišek (1054 m), ?? (1051 m); Mirna gora (1047 m); Golobinjek (1036 m); ?? (1025 m); Vinica (1020 m); Škrilje (1012 m); Bezgova gorica (1009 m); Mali Rog (981 m); Pečka (910 m) |- | | |[[Gorjanci]] |[[Trdinov vrh]] (1178 m); Logarjev kogel (1115 m), Krvavi kamen/Sv. Miklavž (964 m); Sleme (946 m); Pirčev hrib (934 m); Suhi vrh (918 m); Peščenik (846 m); Veliki Lipovec (818 m) |} Opomba: Regionalizacija Slovenije je neuradna, je razmišljanje Draga Perka v referatu ''Regionalizacija Slovenije''<ref>THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE[https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/perko_38.pdf]</ref> == Glej tudi == *[[gora]] *[[brdo]] *[[grič]] *[[Hribac]] *[[Hribi]] *[[planota]] == Sklici == {{sklici}}{{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]] s5igadm6hxr9m2c2o9p5mrm6rgy47t7 6660599 6660583 2026-04-17T01:54:43Z ~2026-13659-49 255600 6660599 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrib}}{{wiktionary|hrib}} '''Hríb''' je srednje visoka [[vzpetina]] na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]], višja od [[Grič|griča]] in nižja od [[Gora|gore]], ki ima na terenu enega ali več [[topografski vrh|topografskih vrhov]]. Hrib nastane, ko [[gora|gorovje]] navadno polagoma prehaja v [[nižina|nižino]]. Vrhovi in [[sleme|slemena]] so vedno nižji in manj strmi. Kjer se vrhovi ne dvigajo več kot 200 do 500 m relativne [[nadmorska višina|nadmorske višine]] nad okolico, tako obliko zemeljskega površja imenujemo hrib. Več hribov povezanih v zaključeno celoto je '''''hribovje'''''. == Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji == To je še ne dokončan seznam poimenovanj hribov(ij) v Sloveniji, ki potrebuje lastno stran in dodatno urejanje s strokovno-geografskega vidika. {| class="wikitable" |+ !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi |- | rowspan="21" |Alpe |[[Cerkljansko hribovje]] |[[Porezen]] (1630 m); [[Črni vrh (Cerkljansko)|Črni vrh]] (1291 m); [[Bevkov vrh]] (1051 m); [[Pluženjska gora]] (1010 m) | rowspan="21" |Dinaridi |[[Idrijsko hribovje]] |[[Planinca (vzpetina)|Planinca]] (1170 m) |- |[[Škofjeloško hribovje]] (''Loško pogorje'') |[[Ratitovec]] (1678 m); [[Blegoš]] (1562 m); [[Koprivnik (hrib)|Koprivnik]] (1393 mnm); ... [[Stari vrh]] (1217 m) |[[Krim (gora)|Krimsko]] oz.[[Krimsko-Mokriško hribovje]] in [[Menišija]] |[[Krim (gora)|Krim]] (1107 m), [[Mokrec]] (1058 m); [[Ljubljanski vrh]] (819 m) |- |[[Šmarna gora]] in [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] ([[Šmarnogorsko-Rašiški hribi]]) |[[Grmada (vzpetina)|Grmada]] (676 m); [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] (647 m) |[[Trnovski gozd]] in [[Banjšice (planota)|Banjšice]]/[[Banjška planota]] in [[Lokovška planota]] |[[Golaki in Smrekova draga|Golaki]] /Mali?/Veliki Golak (1495 m); [[Čaven]] (1186 m); [[Veliki vrh]] (1071 m), najvišji vrh Banjške planote; [[Lašček]] (1070 m) |- |[[Konjiška gora]] / [[Vitanjsko-Konjiško hribovje]] |[[Stolpnik]] (1012 m) |[[Nanos]] in [[Hrušica (planota)|Hrušica]] |[[Suhi vrh]] (1313 m); [[Debeli vrh]] (1301 m); [[Srednja gora]] (1275 m); [[Črnjavški vrh|Črnjavški]] in [[Streliški vrh]] (po 1265 m); [[Pleša]] (1262 m), Javornik (1240 m) |- |[[Pohorje]] |[[Črni vrh, Pohorje|Črni vrh]] (1543,5 m); [[Velika Kopa]] (1543 m); [[Rogla]] (1517 m), [[Veliki vrh (Pohorje)|Veliki vrh]] (1344 m) |[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Škabrijel]] in [[Sabotin]] |Sveta Gora ([[Skalnica]], 681 m); [[Škabrijel]] (646 m); Sabotin (609 m) |- |[[Bohor]] (in [[Kozjansko]]) |[[Veliki Javornik (Bohor)|Veliki Javornik]] (1024 m) |Kanalski [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrat]] /[[Kambreško hribovje]] |[[Kuk (Livek)|Kuk]] (1243 [[mnm]]); [[Korada]] (tudi [[Kobalar]], 812 m) |- |[[Bočko pogorje]], [[Donačka gora]], [[Macelj (gora)|Macelj]] |[[Boč (gora)|Boč]] (978 m); [[Donačka gora]] (''Rogaška gora'') (884 m) |[[Javorniki]] |[[Dedna gora]] (1293 m); [[Debeli vrh]] (1273 m); [[Veliki Javornik (Javorniki)|Veliki Javornik]] (1268 m); [[Škodovnik]] (1260 m), [[Strgarija]] (1254 m), [[Suhi vrh]] (1241 m), [[Veliki Kožljek]] (1240 m); [[Mali Javornik]] (1219 m) |- |[[Kozjansko hribovje]] /[[Šentjursko hribovje]]? | |[[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]] |[[Velika Slivnica]] (1114 m); Medvednica (1024 m) |- | | |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |- |[[Čemšeniška planina]] |[[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (1205 m) (3. Tolsti vrh 1170 m) |[[Črni hribi]] ([[Kras (območje)|slovenski Kras)]] |[[Trstelj]] (643 m) |- |[[Golte]] in [[Smrekovško pogorje]] |[[Boskovec]] (1587 m), [[Ojstri vrh]] (1584 m), [[Medvedjak]] (1563/73? m), [[Smrekovec, Golte|Smrekovec]] (1550 m) |[[Brkini]] ([[Brkinsko hribovje]]) in [[Vremščica]] |[[Velika Vremščica]] (1027 m); [[Kozlek]] (997 m); [[Sveti Socerb]] ([[Artviže]], 817 m) |- |[[Strojna]] ? |1055 m? |[[Slavniško pogorje]]/[[Čičarija]] in [[Socerbska planota]] |[[Razsušica]] (1083 m); [[Slavnik (gora)|Slavnik]] (1028 m); Grmada (1001 m); [[Veliko Gradišče]] (741 m) |- |[[Šentviška gora]]/planota |Veliki vrh (1071 m) |[[Snežnik]] (gorski masiv in planota) |[[Veliki Snežnik]] (1796 m); [[Mali Snežnik]] (1694 m); [[Travica]] (1503 m); Planinc (1490 m), [[Ždrocle]] (1478 m); Zatrep (1458 m) |- |[[Kozjak]] (tudi [[Kobansko]]) |[[Kapunar]] (1050/1052 m) | colspan="2" | |- |[[Paški Kozjak]] |[[Basališče]] (1272 m); Špik (1109 m) |(Ribniška) [[Mala gora]] (in [[Kočevska mala gora]]) |[[Stene Sv. Ane]] in [[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (963 m); (Sv. Ana, 932 m); Špičnik (926 m) |- |[[Posavsko hribovje]] |na levem bregu/severno od Save: [[Čemšeniška planina]] (1205 m) - [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]] (1122 m) - Javor (1131/3 m) - [[Homič]] (1082 m) - [[Bohor]] (1024 m) - [[Veliko Kozje]] (993 m) - [[Kopitnik]] (914 m) - [[Rakitovec (hrib)|Rakitovec]] (902 m) - [[Zasavska gora|Zasavska (sveta) gora]] (852 m) - [[Tolsti Vrh|Tolsti vrh]] (834 m) - [[Lisca (Posavje)|Lisca]] (948 m) - [[Veternik|Vetrnik]] (709 m) ----na desnem bregu/južno od Save: [[Kum]] (1220 m) [[Vodena peč]] (1070 m) [[Kozlova gora]] ([[Veternik]], 1027 m) Rodež/[[Orljek]] (889 /895 m) [[Jatna]] (862 m) [[Ostrež]]/[[Preveški hrib]] (856 /872 m) [[Janški hrib|Janško hribovje]] (794 m) [[Kucelj]] (748 m) [[Žamboh]]/Kleviška špica (738 /791 m) |[[Velika gora]] (s [[Travna gora|Travno goro]]) in [[Stojna]]/Kočevsko |[[Turn]] (1254 m); Rezinski vrh (1231 m); Črni vrh (1172 m); ?? (1163 m); Ledenik (1072 m); Veliki vrh (1153 m); Petelinji vrh (1140 m); Slovenski vrh (1040 m); Mestni vrh (1034 m); Ložinski vrh (927 m); Peščenik (872 m) |- |[[Matajur]] in [[Kolovrat (hribovje)]] ter [[Beneško hribovje]] (pri Breginju, večinoma v Italiji) |[[Mrzli Vrh|Mrzli vrh]] (1358 m); ''Matajur/Monte Maggiore (v Italiji - 1642 m)'' |[[Potočansko-Goteniško hribovje]] (Goteniška gora, [[Travljanska gora|Travljanska]], [[Borovška gora]]) {| class="wikitable" |- |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |} |[[Goteniški Snežnik]] (1289 m); Debeli vrh (1255 m); Barnik (1234 m), [[Cerk, gora|Cerk]] (1192 m); [[Borovška gora]] ima še vrhove: 1084, 1075, 1067 m), [[Goteniški vrh]] (1157 m), Mož (1125 m), [[Krokar (razločitev)|Krokar]] (1122 m), Škol (1087 m), [[Votla luknja]] (1079 m), [[Kameni zid]] (1077 m); [[Travljanski vrh]] (1063 m), [[Beliški vrh]] (1059 m) itd. |- |[[Stol, Julijske Alpe|Stol]] /''Gran monte'' |([[Stu]], 1673 [[Nadmorska višina|m]]<nowiki/>nm) |[[Suha Krajina-južno Posavsko hribovje]] | |- |[[Rovtarsko hribovje]] ([[Logaško-Žirovske Rovte]]) |[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] (884 m) |[[Raduljsko hribovje]] (gričevje) tudi [[Mirnsko-Raduljsko hribovje]] na Dolenjskem |[[Pri turnu]] (605 m) |- |[[Polhograjsko hribovje]] |[[Tošč]] (1021 m); [[Pasja ravan]] (1020 m); ([[Grmada, Polhograjsko hribovje|Grmada]]: 899 m) |[[Kočevski rog]] ([[Kočevsko višavje]]) in [[Poljanska gora]] (Debeli vrh, 864m) |[[Veliki rog]] (1099 m); Kopa (1077 m); Kroglišek (1054 m), ?? (1051 m); Mirna gora (1047 m); Golobinjek (1036 m); ?? (1025 m); Vinica (1020 m); Škrilje (1012 m); Bezgova gorica (1009 m); Mali Rog (981 m); Pečka (910 m) |- | | |[[Gorjanci]] |[[Trdinov vrh]] (1178 m); Logarjev kogel (1115 m), Krvavi kamen/Sv. Miklavž (964 m); Sleme (946 m); Pirčev hrib (934 m); Suhi vrh (918 m); Peščenik (846 m); Veliki Lipovec (818 m) |} Opomba: Regionalizacija Slovenije je neuradna, je razmišljanje Draga Perka v referatu ''Regionalizacija Slovenije''<ref>THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE[https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/perko_38.pdf]</ref> == Glej tudi == *[[gora]] *[[brdo]] *[[grič]] *[[Hribac]] *[[Hribi]] *[[planota]] == Sklici == {{sklici}}{{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]] cy71tu8yp4fn0xldf1edh4fxiotfdbd 6660600 6660599 2026-04-17T01:55:46Z ~2026-13659-49 255600 /* Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji */ 6660600 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrib}}{{wiktionary|hrib}} '''Hríb''' je srednje visoka [[vzpetina]] na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]], višja od [[Grič|griča]] in nižja od [[Gora|gore]], ki ima na terenu enega ali več [[topografski vrh|topografskih vrhov]]. Hrib nastane, ko [[gora|gorovje]] navadno polagoma prehaja v [[nižina|nižino]]. Vrhovi in [[sleme|slemena]] so vedno nižji in manj strmi. Kjer se vrhovi ne dvigajo več kot 200 do 500 m relativne [[nadmorska višina|nadmorske višine]] nad okolico, tako obliko zemeljskega površja imenujemo hrib. Več hribov povezanih v zaključeno celoto je '''''hribovje'''''. == Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji == To je še ne dokončan seznam poimenovanj hribov(ij) v Sloveniji, ki potrebuje lastno stran in dodatno urejanje s strokovno-geografskega vidika. {| class="wikitable" |+ !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi |- | rowspan="21" |Alpe |[[Cerkljansko hribovje]] |[[Porezen]] (1630 m); [[Črni vrh (Cerkljansko)|Črni vrh]] (1291 m); [[Bevkov vrh]] (1051 m); [[Pluženjska gora]] (1010 m) | rowspan="21" |Dinaridi |[[Idrijsko hribovje]] |[[Planinca (vzpetina)|Planinca]] (1170 m) |- |[[Škofjeloško hribovje]] (''Loško pogorje'') |[[Ratitovec]] (1678 m); [[Blegoš]] (1562 m); [[Koprivnik (hrib)|Koprivnik]] (1393 mnm); ... [[Stari vrh]] (1217 m) |[[Krim (gora)|Krimsko]] oz. [[Krimsko-Mokriško hribovje]] in [[Menišija]] |[[Krim (gora)|Krim]] (1107 m), [[Mokrec]] (1058 m); [[Ljubljanski vrh]] (819 m) |- |[[Šmarna gora]] in [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] ([[Šmarnogorsko-Rašiški hribi]]) |[[Grmada (vzpetina)|Grmada]] (676 m); [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] (647 m) |[[Trnovski gozd]] in [[Banjšice (planota)|Banjšice]]/[[Banjška planota]] in [[Lokovška planota]] |[[Golaki in Smrekova draga|Golaki]] /Mali?/Veliki Golak (1495 m); [[Čaven]] (1186 m); [[Veliki vrh]] (1071 m), najvišji vrh Banjške planote; [[Lašček]] (1070 m) |- |[[Konjiška gora]] / [[Vitanjsko-Konjiško hribovje]] |[[Stolpnik]] (1012 m) |[[Nanos]] in [[Hrušica (planota)|Hrušica]] |[[Suhi vrh]] (1313 m); [[Debeli vrh]] (1301 m); [[Srednja gora]] (1275 m); [[Črnjavški vrh|Črnjavški]] in [[Streliški vrh]] (po 1265 m); [[Pleša]] (1262 m), Javornik (1240 m) |- |[[Pohorje]] |[[Črni vrh, Pohorje|Črni vrh]] (1543,5 m); [[Velika Kopa]] (1543 m); [[Rogla]] (1517 m), [[Veliki vrh (Pohorje)|Veliki vrh]] (1344 m) |[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Škabrijel]] in [[Sabotin]] |Sveta Gora ([[Skalnica]], 681 m); [[Škabrijel]] (646 m); Sabotin (609 m) |- |[[Bohor]] (in [[Kozjansko]]) |[[Veliki Javornik (Bohor)|Veliki Javornik]] (1024 m) |Kanalski [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrat]] /[[Kambreško hribovje]] |[[Kuk (Livek)|Kuk]] (1243 [[mnm]]); [[Korada]] (tudi [[Kobalar]], 812 m) |- |[[Bočko pogorje]], [[Donačka gora]], [[Macelj (gora)|Macelj]] |[[Boč (gora)|Boč]] (978 m); [[Donačka gora]] (''Rogaška gora'') (884 m) |[[Javorniki]] |[[Dedna gora]] (1293 m); [[Debeli vrh]] (1273 m); [[Veliki Javornik (Javorniki)|Veliki Javornik]] (1268 m); [[Škodovnik]] (1260 m), [[Strgarija]] (1254 m), [[Suhi vrh]] (1241 m), [[Veliki Kožljek]] (1240 m); [[Mali Javornik]] (1219 m) |- |[[Kozjansko hribovje]] /[[Šentjursko hribovje]]? | |[[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]] |[[Velika Slivnica]] (1114 m); Medvednica (1024 m) |- | | |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |- |[[Čemšeniška planina]] |[[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (1205 m) (3. Tolsti vrh 1170 m) |[[Črni hribi]] ([[Kras (območje)|slovenski Kras)]] |[[Trstelj]] (643 m) |- |[[Golte]] in [[Smrekovško pogorje]] |[[Boskovec]] (1587 m), [[Ojstri vrh]] (1584 m), [[Medvedjak]] (1563/73? m), [[Smrekovec, Golte|Smrekovec]] (1550 m) |[[Brkini]] ([[Brkinsko hribovje]]) in [[Vremščica]] |[[Velika Vremščica]] (1027 m); [[Kozlek]] (997 m); [[Sveti Socerb]] ([[Artviže]], 817 m) |- |[[Strojna]] ? |1055 m? |[[Slavniško pogorje]]/[[Čičarija]] in [[Socerbska planota]] |[[Razsušica]] (1083 m); [[Slavnik (gora)|Slavnik]] (1028 m); Grmada (1001 m); [[Veliko Gradišče]] (741 m) |- |[[Šentviška gora]]/planota |Veliki vrh (1071 m) |[[Snežnik]] (gorski masiv in planota) |[[Veliki Snežnik]] (1796 m); [[Mali Snežnik]] (1694 m); [[Travica]] (1503 m); Planinc (1490 m), [[Ždrocle]] (1478 m); Zatrep (1458 m) |- |[[Kozjak]] (tudi [[Kobansko]]) |[[Kapunar]] (1050/1052 m) | colspan="2" | |- |[[Paški Kozjak]] |[[Basališče]] (1272 m); Špik (1109 m) |(Ribniška) [[Mala gora]] (in [[Kočevska mala gora]]) |[[Stene Sv. Ane]] in [[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (963 m); (Sv. Ana, 932 m); Špičnik (926 m) |- |[[Posavsko hribovje]] |na levem bregu/severno od Save: [[Čemšeniška planina]] (1205 m) - [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]] (1122 m) - Javor (1131/3 m) - [[Homič]] (1082 m) - [[Bohor]] (1024 m) - [[Veliko Kozje]] (993 m) - [[Kopitnik]] (914 m) - [[Rakitovec (hrib)|Rakitovec]] (902 m) - [[Zasavska gora|Zasavska (sveta) gora]] (852 m) - [[Tolsti Vrh|Tolsti vrh]] (834 m) - [[Lisca (Posavje)|Lisca]] (948 m) - [[Veternik|Vetrnik]] (709 m) ----na desnem bregu/južno od Save: [[Kum]] (1220 m) [[Vodena peč]] (1070 m) [[Kozlova gora]] ([[Veternik]], 1027 m) Rodež/[[Orljek]] (889 /895 m) [[Jatna]] (862 m) [[Ostrež]]/[[Preveški hrib]] (856 /872 m) [[Janški hrib|Janško hribovje]] (794 m) [[Kucelj]] (748 m) [[Žamboh]]/Kleviška špica (738 /791 m) |[[Velika gora]] (s [[Travna gora|Travno goro]]) in [[Stojna]]/Kočevsko |[[Turn]] (1254 m); Rezinski vrh (1231 m); Črni vrh (1172 m); ?? (1163 m); Ledenik (1072 m); Veliki vrh (1153 m); Petelinji vrh (1140 m); Slovenski vrh (1040 m); Mestni vrh (1034 m); Ložinski vrh (927 m); Peščenik (872 m) |- |[[Matajur]] in [[Kolovrat (hribovje)]] ter [[Beneško hribovje]] (pri Breginju, večinoma v Italiji) |[[Mrzli Vrh|Mrzli vrh]] (1358 m); ''Matajur/Monte Maggiore (v Italiji - 1642 m)'' |[[Potočansko-Goteniško hribovje]] (Goteniška gora, [[Travljanska gora|Travljanska]], [[Borovška gora]]) {| class="wikitable" |- |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |} |[[Goteniški Snežnik]] (1289 m); Debeli vrh (1255 m); Barnik (1234 m), [[Cerk, gora|Cerk]] (1192 m); [[Borovška gora]] ima še vrhove: 1084, 1075, 1067 m), [[Goteniški vrh]] (1157 m), Mož (1125 m), [[Krokar (razločitev)|Krokar]] (1122 m), Škol (1087 m), [[Votla luknja]] (1079 m), [[Kameni zid]] (1077 m); [[Travljanski vrh]] (1063 m), [[Beliški vrh]] (1059 m) itd. |- |[[Stol, Julijske Alpe|Stol]] /''Gran monte'' |([[Stu]], 1673 [[Nadmorska višina|m]]<nowiki/>nm) |[[Suha Krajina-južno Posavsko hribovje]] | |- |[[Rovtarsko hribovje]] ([[Logaško-Žirovske Rovte]]) |[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] (884 m) |[[Raduljsko hribovje]] (gričevje) tudi [[Mirnsko-Raduljsko hribovje]] na Dolenjskem |[[Pri turnu]] (605 m) |- |[[Polhograjsko hribovje]] |[[Tošč]] (1021 m); [[Pasja ravan]] (1020 m); ([[Grmada, Polhograjsko hribovje|Grmada]]: 899 m) |[[Kočevski rog]] ([[Kočevsko višavje]]) in [[Poljanska gora]] (Debeli vrh, 864m) |[[Veliki rog]] (1099 m); Kopa (1077 m); Kroglišek (1054 m), ?? (1051 m); Mirna gora (1047 m); Golobinjek (1036 m); ?? (1025 m); Vinica (1020 m); Škrilje (1012 m); Bezgova gorica (1009 m); Mali Rog (981 m); Pečka (910 m) |- | | |[[Gorjanci]] |[[Trdinov vrh]] (1178 m); Logarjev kogel (1115 m), Krvavi kamen/Sv. Miklavž (964 m); Sleme (946 m); Pirčev hrib (934 m); Suhi vrh (918 m); Peščenik (846 m); Veliki Lipovec (818 m) |} Opomba: Regionalizacija Slovenije je neuradna, je razmišljanje Draga Perka v referatu ''Regionalizacija Slovenije''<ref>THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE[https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/perko_38.pdf]</ref> == Glej tudi == *[[gora]] *[[brdo]] *[[grič]] *[[Hribac]] *[[Hribi]] *[[planota]] == Sklici == {{sklici}}{{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]] t7jom1w9b2gq8l900jm2s9xd3o7a9yp 0 141430 6660508 6463110 2026-04-16T20:14:30Z Kranjski Timijan 249731 6660508 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gora}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Gora |geopedia=#L410_T13_F10104254_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 19.25 |latNS = N | longd = 15 |longm = 27 |longs = 5.45 |longEW = E |najdisi=Gora,+Krško |slika= |povrsina=0,87 |prebivalstvo=93 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=424,5 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija |zgodovinsko ime=Gora Svetega Lovrenca (do 1955)}} '''Gora''' (do leta 1955 '''Gora Svetega Lovrenca''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Lovrencu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Gora Svetega Lovrenca''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne [[Zveza komunistov Slovenije|kampanje slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Gora''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 4uvizbh8ho6m7zi483fwag59bj9dsqi 6660509 6660508 2026-04-16T20:14:54Z Kranjski Timijan 249731 6660509 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gora}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Gora |geopedia=#L410_T13_F10104254_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 19.25 |latNS = N | longd = 15 |longm = 27 |longs = 5.45 |longEW = E |najdisi=Gora,+Krško |slika= |povrsina=0,87 |prebivalstvo=93 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=424,5 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija |zgodovinsko ime=Gora Svetega Lovrenca (do 1955)}} '''Gora''' (do leta 1955 '''Gora Svetega Lovrenca''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Lovrenc|svetem Lovrencu]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Gora Svetega Lovrenca''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne [[Zveza komunistov Slovenije|kampanje slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Gora''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] jinzw989q39xlu2y09gwccloipogj97 6660554 6660509 2026-04-16T21:54:34Z Kranjski Timijan 249731 6660554 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gora}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Gora |geopedia=#L410_T13_F10104254_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 19.25 |latNS = N | longd = 15 |longm = 27 |longs = 5.45 |longEW = E |najdisi=Gora,+Krško |slika= |povrsina=0,87 |prebivalstvo=93 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=424,5 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija |zgodovinsko ime=Gora Svetega Lovrenca (do 1955)}} '''Gora''' (do leta 1955 '''Gora Svetega Lovrenca''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Lovrenc|svetem Lovrencu]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Gora Svetega Lovrenca''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne [[Zveza komunistov Slovenije|kampanje slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Gora''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] ele0zjipkv407u0ntuuk2vi11mpzmwq 6660713 6660554 2026-04-17T09:43:51Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6660713 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gora}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Gora |geopedia=#L410_T13_F10104254_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 19.25 |latNS = N | longd = 15 |longm = 27 |longs = 5.45 |longEW = E |najdisi=Gora,+Krško |slika= |povrsina=0,87 |prebivalstvo=93 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=424,5 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija |zgodovinsko ime=Gora Svetega Lovrenca (do 1955)}} '''Gora''' (do leta 1955 '''Gora Svetega Lovrenca''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Lovrenc|svetem Lovrencu]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Gora Svetega Lovrenca''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne [[Zveza komunistov Slovenije|kampanje slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Gora''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] jfblk4j34cli3q38xomay9ekl62qb10 0 142788 6660608 6551056 2026-04-17T03:16:10Z ~2026-22886-29 258173 Popravek tipkarske napake 6660608 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10148570_b4 | latd = 46 |latm = 36 |lats = 35.74 |latNS = N | longd = 15 |longm = 40 |longs = 17.02 |longEW = E |najdisi=Pesnica+pri+Mariboru |slika= |povrsina=3,21 |prebivalstvo=1096 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=307,9 |postna=2211 |posta=Pesnica pri Mariboru |obcina=Pesnica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Pesnica pri Mariboru''' je [[naselje]] (z manj kot 1000 prebivalci) in istoimenska krajevna skupnost, središče [[Občina Pesnica|občine Pesnica]]. Leži severno od mesta [[Maribor]], na nadmorski višini od 276 do 350 metrov. Kraj je dobil ime po reki [[Pesnica (reka)|Pesnici]], ki teče južno pod naseljem. Skozi naselje teče potok [[Cirknica (potok)|Cirknica]], ki se izliva v reko Pesnico. Vas Pesnica (villa Peznitza) se najverjetneje prvič omeni v darilni listini [[Henrik IV. Koroški|koroškega vojvode Henrika IV.]] iz leta 1123, ki je vas podaril [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskemu samostanu svetega Pavla]] iz [[Labotska dolina|Labotske doline]], katerega ustanovitelj je bil njegov oče, [[Engelbert I. Spanheimski]]. Naselje se razteza od vzhodnega slemena Jelenč do zahodnega slemena Rance. Leži na izredno pomembni prometni poti Dunaj-Trst, ki je bila že leta 1727 usposobljena za vozni promet. Velik razmah je kraj doživel z izgradnjo [[Južna železnica|Južne železnice]] Dunaj-Gradec-Maribor-Ljubljana-Trst, saj je kraj dobil svojo [[Železniška postaja Pesnica|železniško postajo]]. Pod vodstvom inženirja [[Carl von Ghega|Carla von Ghege]] je prvi vlak pripeljal v Pesnico in s tem na ozemlje Slovenije 1. novembra 1845, na poskusni vožnji iz Gradca. Železniški promet je zaživel leta 1846. Številni premožnejši mariborski meščani so imeli v kraju svoje vinograde in [[Felberjeva vila|posestva]]. Železnica je sprožila priseljevanje tako iz bližnjega mesta, kakor tudi iz drugih krajev [[Avstro-Ogrska|monarhije]]. Zaradi močvirnate Cirkniške doline in spomladanskih poplav kraj ni razvil klasičnega vaškega jedra. Med obema vojnama je bila Pesnica pri Mariboru znana kot središče pridelave in trgovine z jabolki. Po letu 1945 se je Pesnica razvila v središče zahodnih [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Iz ruralnega kraja, kjer so kmetje gojili predvsem sadje, zelenjavo in krompir, se je razvila v enega najpomembnejših krajev v severni Sloveniji, severno od reke Pesnica. V kraju je tudi sedež Upravne enote Pesnica, administrativne enote zahodnih Slovenskih goric. Osnovno šolo in vrtec so zgradili Nemci med II. svetovno vojno, kasneje so se razvili še številni klubi, društva in organizacije. Krajevna skupnost Pesnica pri Mariboru obsega območja naselij [[Dolnja Počehova]], [[Gačnik]], [[Jelenče]], Pesnica pri Mariboru, [[Pesniški Dvor]], [[Ranca]], [[Spodnje Dobrenje]]. Med znanimi krajani so [[Tone Partljič]], Danilo Rošker, [[Jan Muršak]], [[Ivo Štandeker]], [[France Filipič|France Filipič,]] Francka Varl-Purkeljc. == Kulturne znamenitosti == * [[Felberjeva vila]] - Pesnica pri Mariboru 18 * [[Weingerlova vila]] - Pesnica pri Mariboru 37 ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba, Murska Sobota |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * Radovanovič, Sašo (2014). ''Občina Pesnica.'' Ostroga, Maribor. *Kos, Franc (1915). Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Četrta knjiga. (1101-1200.). Leonova družba, Ljubljana. Str. 42-43. *[https://www.monasterium.net/mom/AT-StiAStP/UK/10/charter Archive: Sankt Paul im Lavanttal, Stiftsarchiv (AT-StiAStP)] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Pesnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Pesnica]] [[Kategorija:Pesnica pri Mariboru|*]] {{normativna kontrola}} tdc34753kjblaibhyfne8ggve0y9yz7 0 143210 6660727 6580108 2026-04-17T10:11:47Z ~2026-23579-25 258384 6660727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letališče | name = Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana | nativename-a = | nativename-r = | image = Ljubljana airport 2017.jpg | image-width = 280 | image2 = Jože Pučnik Airport and Šenčur.jpg | image2-width = 280 | caption2 = | IATA = LJU | ICAO = LJLJ | pushpin_map = Slovenija | pushpin_map_caption = Lokacija letališča v Sloveniji | pushpin_label = Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana | pushpin_label_position = right | type = Mednarodno letališče | owner = | operator = Fraport Slovenija, d.o.o. | city-served = [[Kranj]] | location = [[Spodnji Brnik]], [[Slovenija]] | metric-elev = Y | elevation-m = 388 | coordinates = {{Coord|46|13|28|N|14|27|22|E|type:airport_region:SI|display=inline,title|name=Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana}} | website = [https://www.lju-airport.si/ lju-airport.si] | metric-rwy = Yes | r1-number = 12/30 | r1-length-m = 3300 | r1-surface = [[Bitumen|Asfalt]] | stat-year = 2024 | stat1-header = Št. potnikov | stat1-data = 1.445.350 | stat2-header = Sprememba potnikov v letih 2023/24 | stat2-data = {{increase}} 13,2 % | stat3-header = Št. letov | stat3-data = 25.457 | stat4-header = Sprememba št. letov v letih 2023/24 | stat4-data = {{increase}} 11,9 % | footnotes = Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS)[https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13547 Statistični urad Republike Slovenije - Novica] }} '''Letališče [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]] Ljubljana''' ([[IATA]]: '''LJU''', [[ICAO]]: '''LJLJ''') je osrednje slovensko mednarodno [[letališče]] preko katerega poteka 97 odstotkov celotnega letalskega potniškega prometa v [[Slovenija|Sloveniji]] in je edino poleg [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Mariborskega]] letališča primerno za mednarodni komercialni letalski promet opremljeno z [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] v Sloveniji. Leži 26 kilometrov severozahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] v bližini [[Spodnji Brnik|Spodnjega Brnika]]. Letališče je bilo odprto [[24. december|24. decembra]] [[1963]], redni promet pa je stekel [[9. januar]]ja [[1964]]. Letališče s svetom povezuje več tujih rednih in nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki opravljajo redne in čarterske polete v različna evropska mesta, Severno Afriko in Jugozahodno Azijo. Redne avtobusne linije povezujejo letališče z [[Medkrajevna avtobusna linija št. 64 (LPP)|Ljubljano]], [[Kranj]]em in [[Bled|Bledom]]. Ljubljansko letališče je eno izmed tehnološko najbolje opremljenih v regiji. Gravitacijsko območje ljubljanskega letališča šteje več kot štiri milijone prebivalcev in zajema kraje, ki so do 120 minut vožnje oddaljeni od letališča, vključno z obmejnimi deli [[Avstrija|Avstrije]], [[Italija|Italije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. Ima velik razvojni potencial na področju osnovne dejavnosti, [[Infrastruktura|infrastrukture]] in multimodalnega transporta. == Upravljanje == Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana upravlja družba Fraport Slovenija'''.''' Podjetje je do marca 2017 delovalo pod imenom Aerodrom Ljubljana, ki je od leta 2014 v lasti nemške družbe Fraport AG. Zgodovina Letališča Ljubljana je bila zaznamovana z nenehnim razvojem in napredkom ter izboljševanjem storitev in varnosti zračnega prometa. Število potnikov in količina oskrbljenega tovora na ljubljanskem letališču se konstantno povečuje. Pozitivni trendi v prometu pa se odražajo v dobrem poslovanju družbe. Koncesija je bila podeljena za obdobje 2014-2054. Osnovne dejavnosti družbe so: * upravljanje letališča z zagotavljanjem pristankov in vzletov [[Letalo|letal]], uporabo [[Infrastruktura|infrastrukture]] in [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]]; * izvajanje storitev zemeljske oskrbe letal, potnikov in tovora; * izvajanje marketinške dejavnosti za potniški in tovorni promet; * izvajanje raznih komercialnih dejavnosti, kot so zagotavljanje ustrezne trgovinske, gostinske in druge ponudbe ter parkiranja osebnih vozil potnikov in obiskovalcev letališča, oddajanje oglasnih površin, poslovnih prostorov in izvajanje skladiščno-logističnih storitev. Kot pomemben deležnik je podjetje vključeno v širšo verigo logističnih storitev v regiji Alpe Adria. Lega ljubljanskega letališča je idealna za razvoj letalskih povezav in na letalsko panogo vezanih dejavnosti, saj se nahaja na križišču prometnih tokov med [[Panonska nižina|Panonsko]] in [[Padska nižina|Padsko nižino]] in istanbulskimi vrati prehoda iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. == Zgodovina == Pomembnejši mejniki iz zgodovine letališča: '''1963-1990''' [[File:Mednarodno letališče Ljubljana odprto 1963.jpg|thumb|300px|[[Letalski center Maribor|Mariborska]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] na platformi 1963]] Prvo letalo tipa [[Douglas DC-6|DC 6B]] slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval [[Adria Aviopromet]] (kasneje Adria Airways), je na takrat pravkar odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Leta 1964 je stekla tudi druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana [[Letališka steza|vzletno-pristajalna steza]] in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodni prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (l. 1973), tovorni terminal (l. 1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (l. 1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z [[New York|New Yorkom]] (l. 1978). Obdobje po letu 1980 je zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj. [[File:Postcard_of_Brnik_1967_(2).jpg|thumb|300px|Letališče leta 1967]] '''1991-2000''' Z osamosvojitvijo [[Slovenija|Slovenije]] je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. 26. junija 1991 ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. V času zapore je družba Adria Airways svoje polete opravljala z letališča v [[Letališče Celovec|Celovcu]]. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]]. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti [[Sistem za instrumentalno pristajanje|CAT III B]] vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo. '''2001-2014''' [[File:Ljubljana airport logo.svg|thumb|300px|Leta 2014 preide v upravljanje družbe Fraport]] [[File:Ljubljana Airport with mountains and Adria Airways planes 2015.jpg|thumb|300px|Letališče Ljubljana 2015]] Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra]] se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodrom Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo: prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad ter temeljito prenovljena vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje. Upadanje prometa je prenehalo leta 2013. V prvih devetih mesecih leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1 odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Poslovanje domačega prevoznika Adria Airways se je stabiliziralo. Nov redni prevoznik [[Air Serbia]] je vzpostavil dnevne lete iz Ljubljane v [[Beograd]]. V oktobru je [[Vlada Republike Slovenije]] družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in povezano s tem so stekli nekateri postopki.&nbsp;Slovenska odškodninska družba, d.d., je v svojem imenu ter kot zakonita zastopnica [[Slovenija|Republike Slovenije]] z nekaterimi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana podpisala Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe, ki skupaj predstavljajo 73,34 odstotka osnovnega kapitala družbe. V letu 2014 je družba dobila novega lastnika, nemškega upravljavca letališč Fraport AG. Rast potniškega in tovornega prometa ter dobro poslovanje so se nadaljevali tudi v letu 2014. '''2015-2023''' V začetku 2015 je Fraport AG, pridobil 100-odstotni delež v Aerodromu Ljubljana, družba pa je bila preoblikovana iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo. Družba Aerodrom Ljubljana se je leta 2017 preimenovala v Fraport Slovenija. Leto 2018 je ljubljansko letališče zaključilo z rekordnim številom sprejetih potnikov, 1.818.229. V 2019 je domači prevoznik [[Adria Airways]] objavil stečaj in prenehal z letenjem. Stekla so gradbena dela za razširitev novega potniškega terminala. V 2020 je bila razglašena svetovna pandemija koronavirusa [[SARS-CoV-2]], ki je ustavila svetovni potniški letalski promet. Popolna prepoved komercialnih letov je v slovenskem zračnem prostoru veljala dva meseca. Svetovni letalski potniški promet je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki so jih sprejele države po vsem svetu, drastično upadel. Pandemija je tudi v letu 2021 hromila letalski potniški promet, letalski prevozniki so se začeli postopoma vračati na ljubljansko letališče. 1. julija 2021 je bil odprt nov potniški terminal. Z modernim objektom na 10.000 m2 je Fraport Slovenija uporabnikom ponudil višjo kakovost in večjo pestrost storitev ter boljše delovno okolje, ljubljansko letališče pa uvrstil med moderna evropska letališča. Septembra 2021 je nizkocenovni letalski prevoznik [[flydubai]] vzpostavil neposredno povezavo z Združenimi arabskimi emirati z leti v [[Dubaj]]. Ta je kot prva redna letalska linija z destinacijo izven Evrope od osamosvojitve Slovenije naprej pomenila svojevrstno prelomnico za razvoj prometa. Ob povečanju povpraševanja po oskrbi letalskih palet se je družba odločila investirati v nadgraditev objektov za oskrbo tovora in aprila 2023 odprla razširjen del tovornega terminala z nameščeno novo tehnološko opremo za učinkovitejši sprejem in odpremo blaga. V letu 2023 je Letališče Ljubljana prvič po letu 2019 spet pozdravilo milijontega potnika. Do konca leta 2023 je naštelo skupaj več kot 1.270.000 potnikov in zabeležilo 30-odsotno letno rast potniškega prometa.<ref>{{Navedi splet|title=60 let potniškega prometa na Brniku v znamenju močne rasti števila potnikov|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2024/60-let-potniskega-prometa-na-Brniku-v-znamenju-mocne-rasti-stevila-potnikov.html|website=Fraport AG|date=2024-01-09|accessdate=2025-04-29|language=sl}}</ref> == Razširitev letališča == [[Slika:A319_takeoff.png|sličica|255x255_pik|Airbus A319 pri vzletu z letališča]] Projekt je predvidel izgradnjo novega potniškega terminala, ki bo zavzemal površino več kot 10.000 kvadratnih metrov. V novi odhodni avli je na voljo 22 novih okenc za prijavo na let, pet linij za varnostne preglede, dva trakova za prevzem prtljage, nova sortirnica prtljage. Zgrajeni so bili tudi novi prostori za [[Letalska družba|letalske družbe]], [[Potovalna agencija|potovalne agencije]], poslovni salon, [[Restavracija|restavracije]], [[Trgovina|trgovine]] in dodatne servisne storitve za potnike. Kapaciteta letališča je s pomočjo novega terminala narastla s 500 na 1250 potnikov na uro. Gradnja se je pričela julija 2019, odprtje novega terminala pa je bilo 1. julija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Nov terminal ljubljanskega letališča odprl vrata za potnike|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2021/nov-terminal-ljubljanskega-letalisca-odprl-vrata-za-potnike.html|website=Fraport Slovenija|accessdate=2025-04-29|language=sl}}</ref> Terminal je zasnovan s čim večjim pogledom na slovenski del Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp, prav tako pa tudi vsebuje elemente, ki predstavljajo slovensko kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=Potnik bo videl alpski pejsaž in se srečal s kulturno identiteto dežele|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/potnik-bo-videl-alpski-pejsaz-in-se-srecal-s-kulturno-identiteto-dezele/582612|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Prve potnike je novi terminal sprejel 1. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Na brniškem letališču zaživel nov potniški terminal|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-brniskem-letaliscu-zazivel-nov-potniski-terminal.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-01|language=sl}}</ref> Po smrti [[Franc Sever - Franta|Franca Severja - Frante]] je Bojan Žvikart na ljubljanskega župana, [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zvezo združenj borcev za vrednote NOB]] Slovenije ter [[Socialni demokrati|stranko SD]], naslovil pobudo za preimenovanje letališča v ''Letališče Franca Severja Frante.'' Ljubljanski kabinet je pobudo poslal predsedniku države in predsedniku vlade ter državnega zbora, državnega sveta in direktorja Fraporta ter županu občine Cerklje na Gorenjskem.<ref>{{Navedi splet|title=Iz kabineta župana Jankovića: Tako bi preimenovali ljubljansko letališče|url=https://siol.net/novice/slovenija/iz-kabineta-zupana-jankovica-tako-bi-preimenovali-ljubljansko-letalisce-554426|website=siol.net|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> == Storitve == Letališče Ljubljana nudi potnikom in obiskovalcem več različnih storitev. V avli odhodnega terminala A so na voljo okence za informacije, okenca za prijavo na let, bankomat, avtomat s farmacevtskimi izdelki. V avli odhodnega terminala B je na voljo trgovina s spominki ter zlatarna. V terminalu A se nahaja tudi poslovni salon, ki je namenjen poslovnim potnikom in članom določenih lojalnostnih programov. V odhodni čakalnici so na voljo tudi kadilnice. Celotno terminalsko območje je pokrito z brezplačnim brezžičnim internetom (Wi-Fi). Na zunanjem območju pred terminalom so organizirana parkirišča za kratkoročno in dolgoročno parkiranje, vključno s parkirnimi mesti za električna vozila z možnostjo polnjenja: * [https://www.lju-airport.si/sl/parkiranje-na-letaliscu/parkirisce-p1/ zunanje parkirišče P1], * [https://www.lju-airport.si/sl/parkiranje-na-letaliscu/parkirisce-p2/ zunanje parkirišče P2], * [https://www.lju-airport.si/sl/parkiranje-na-letaliscu/parkirisce-p3/ zunanje parkirišče P3], * [https://www.lju-airport.si/sl/parkiranje-na-letaliscu/parkirna-hisa-ph/ parkirna hiša (PH)]. Od septembra 2024 dalje je možna rezervacija parkirišč prek spleta. Potnikom je na voljo tudi posebna "drop-off" cona za kratkotrajno ustavljanje ob oddaji potnikov z brezplačnim parkiranjem do max. 10 minut. Letališče ponuja različne možnosti prevoza do Ljubljane in drugih krajev, vključno z avtobusnimi prevozi, taksiji ter storitvami deljenih prevozov. '''VIP storitve''' Domačim in tujim potnikom iz političnega, gospodarskega, poslovnega, kulturnega in zabavnega sveta ter vsem drugim potnikom, ki želijo svoje potovanje na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana začeti, nadaljevati ali zaključiti udobno in brezskrbno, ponujajo prvovrstno in popolnoma prilagojeno oskrbo.<ref>{{Navedi splet|title=Oskrba VIP potnikov {{!}} Ljubljana Airport|url=https://www.lju-airport.si/sl/letalisce/storitve/oskrba-vip-potnikov/|website=www.lju-airport.si|accessdate=2025-04-29}}</ref> == Statistika == {{Airport-Statistics|iata=LJU}} == Destinacije == V poletni sezoni 2025 je iz Letališča Ljubljana možno poleteti na 26 destinacij s 24 rednimi letalskimi prevozniki. Ponudbo dopolnjujejo tudi čarterski poleti - poleteti bo mogoče na 52 počitniških destinacij. === Potniške === ==== Redne celoletne in sezonske linije<ref>{{Navedi splet|url=https://lju-airport.si/sl/informacije/novice/s-poletno-sezono-na-ljubljanskem-letaliscu-dva-nova-letalska-prevoznika/|title=Fraport|date=28.3.2025|accessdate=23.9.2025|archive-date=2025-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250523052325/https://www.lju-airport.si/sl/informacije/novice/s-poletno-sezono-na-ljubljanskem-letaliscu-dva-nova-letalska-prevoznika/|url-status=dead}}</ref> ==== {| class="wikitable" |- !Prevoznik !Destinacija |- |[[Aegan Airlines]] |[[Atene]] |- |[[AirBaltic]] |[[Riga]] '''Sezonsko:''' [[Gran Canaria]] |- |[[Air Dolomiti]] |[[München|Munchen]]<ref>{{Navedi splet|title=Air Dolomiti to Assume Additional Lufthansa Europe Service in NW25|url=https://www.aeroroutes.com/eng/250720-ennw25|website=AeroRoutes|accessdate=2025-10-24|language=en-CA}}</ref> |- |[[Air France]] |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz|Pariz C. de Gaulle]] |- |[[Air Montenegro]] |[[Podgorica]]<br>'''Sezonsko:''' [[Tivat]] |- |[[Air Serbia]] |[[Letališče Nikola Tesla|Beograd]], [[Letališče Konstantin Veliki - Niš|Niš]] |- |[[British Airways]] |'''Sezonsko:''' [[Letališče London Heathrow|London Heathrow]] |- |[[Brussels Airlines]] |[[Bruselj]] |- |[[easyJet]] |[[Edinburg]] (prvi let 4.4.2026),<ref>{{Navedi splet|title=New easyJet Route to Connect Ljubljana and Edinburgh from April 2026|url=https://www.slovenia.info/en/press-centre/news-of-the-tourism-press-agency/35221-new-easyjet-route-to-connect-ljubljana-and-edinburgh-from-april-2026|website=I feel Slovenia|accessdate=2025-10-24|language=en|last=STO}}</ref> [[London|London Gatwick]], [[Manchester]] |- |[[El Al Israel Airlines]] |'''Sezonsko''': [[Tel Aviv]] |- |[[Finnair]] |'''Sezonsko: '''[[Helsinki]] |- |[[flydubai]] |[[Dubaj]] |- |[[GP Aviation]] |[[Priština]] |- |[[Iberia (letalska družba)|Iberia]] |'''Sezonsko''': [[Madrid]] |- |[[KLM Royal Dutch Airlines]] |[[Amsterdam]] |- |[[LOT Polish Airlines]] |[[Varšava|Varšava F. Chopin]] |- |[[Lufthansa]] |[[Letališče Frankfurt|Frankfurt]], [[München|Munchen]] |- |[[Luxair]] |[[Luxembourg|Luksemburg]] |- |[[Norwegian]] |'''Sezonsko:''' [[København|Kopenhagen]] |- |[[Swiss International Air Lines]] |[[Zürich]] |- |[[Transavia]] |'''Sezonsko:''' [[Pariz|Pariz Orly]] |- |[[Turkish Airlines]] |[[Carigrad]] |- |[[Vueling]] |[[Barcelona]] (prvi let 16.11.2025) |- |[[Wizz Air]] |[[Podgorica]] (prvi let 2.6.2026)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.wizzair.com/en-gb/information-and-services/about-us/news/2025/10/14/wizz-air-announces-podgorica-base--unlocking-new-horizons-for-montenegro-s-capital|title=Wizzair|date=14.10.2025|accessdate=24.10.2025}}</ref>, [[Skopje]] |} ==== Čarter linije ==== {| class="wikitable" |- ! Prevoznik !Destinacija |- |[[FlyEgypt]], [[Nesma Airlines]] |[[Hurgada]], [[Šarm el Šejk]] |- |[[Trade Air]] |[[Antalya]], [[Madeira|Funchal]], [[Grčija|grški otoki]], [[Hurgada]], Costa brava, Španija |} === Tovorne === [[Slika:Carpatair Fokker 100 landing at Ljubljana Airport.png|sličica|381x381_pik|Fokker 100 med pristankom na letališču]] {| class="wikitable sortable" !Prevoznik !Destinacija |- |[[ASL Airlines Belgium]] |[[Liège]], [[München]], [[Hannover]] |- |[[ASL Airlines France]] |[[Hannover]] |- |[[DHL Aviation]] |[[Leipzig|Leipzig/Halle]], [[Letališče Linz|Linz]], [[München]] |- |[[SwiftAir Hellas]] |[[Letališče Nikola Tesla|Beograd]], [[Mednarodno letališče Sarajevo|Sarajevo]] |- |[[SprintAir]] |[[Köln]]/[[Bonn]] |- |[[UPS Airlines]] |[[Köln]]/[[Bonn]], [[Letališče Franjo Tuđman|Zagreb]] |} == Nesreče in incidenti == * 1. septembra 1966, je letalo [[Bristol Britannia|Bristol 105 Britannia 102]], ki je opravljalo [[Let 105 Britannie Airways]] med približevanjem na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (takratno letališče Brnik) zaradi prenizke višine zadelo drevesa v bližini vasi [[Lahovče]]. To je najhujša letalska nesreča na ozemlju današnje Slovenije, saj je 98 od 117 potnikov in posadke na krovu umrlo. Najverjetnejši vzrok nesreče je napačno nastavljen [[višinomer]], zaradi česar je posadka mislila, da je 300 metrov višje od dejanskega položaja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008. {{COBISS|ID=242534912}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Airport}} * [http://www.lju-airport.si/ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana] - uradna stran * http://ljubljana.info/airport/ {{Letališča v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{Cerklje na Gorenjskem}} [[Kategorija:Letališča v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgornji Brnik]] [[Kategorija:Jože Pučnik]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1963]] {{normativna kontrola}} l2zjumjlstvytmdvj0uwp6z2b0cp1t3 0 143634 6660277 6519110 2026-04-16T12:45:59Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6660277 wikitext text/x-wiki '''Gradec''' je lahko: *[[Gradec (postojanka)]] (občno ime), utrjena postojanka *[[Gradec]], glavno mesto [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] v Avstriji *[[Gradec, Krško|Gradec]], občina Krško * [[Gradec, Pivka|Gradec]], občina Pivka *[[Gradec, Litija|Gradec,]] del mesta [[Litija]] na levem bregu Save *Gradec, ime več naselij v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]: **Gradec, [[Kriva Palanka]] **Gradec, [[Valandovo]] **Gradec, [[Vinica, Severna Makedonija|Vinica]] *Gradec blizu Prapretna *Gradec (pod Krnom), prazgodovinsko arheološko najdišče *Gradec pri Juriščah *Gradec nad Movražem *[[Gradec pod Veliko Strmico]], arheološko najdišče *Grac blizu Sel pri Zajčjem Vrhu *[[Gradec pri Zagrebu|Gradec (Zagreb)]], zgodovinsko ime za stari del Zagreba (imenovan tudi [[Gornji Grad (razločitev)|Gornji Grad]] ali [[Grič]]) * [[Gradec Pokupski]] (Hrvaška) * [[Gradec, Zagrebška županija]] (Hrvaška) * Gradec ([[Monte Coste]]), vrh na Tržaškem Krasu v Italiji (410 m) *[[Ajdovski gradec]]: ** [[Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica|Ajdovski gradec]] - vzpetina pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] ** [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]] - vzpetina v [[Vranje, Sevnica|Vranju]], [[Občina Sevnica]] * ''[[Kraljevi Gradec]]'', arhaično slovensko poimenovanje za [[Hradec Králové]] na Češkem (prevod iz nem. ''Königsgraz'') *[[Marija Gradec]], občina Laško *[[Polhov Gradec]], mesto v [[Občina Dobrova-Polhov Gradec|Občini Dobrova-Polhov Gradec]] *[[Prokupski Gradec]] ([[Siško-moslavška županija|Siško-moslovaška županija]], Hrvaška) *[[Pusti Gradec]], vas ob [[Lahinja|Lahinji]] v občini Črnomelj *[[Slovenj Gradec]], mesto in mestna občina *[[Solnograd|''Solnogradec'']], arhaično slovensko poimenovanje za [[Salzburg]] == Glej tudi == *[[Grad (razločitev)]] * [[Gradac (razločitev)]] *[[Zagradec|Zagradec (razločitev)]] *[[Gračac (razločitev)]] *[[Graška Gora]] *[[Graški graben]] {{razločitev-kraj}} fz20490gwiawvg53bjvbp0k68ecksq7 6660278 6660277 2026-04-16T12:48:47Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6660278 wikitext text/x-wiki '''Gradec''' je lahko: *[[Gradec (postojanka)]] (občno ime), utrjena postojanka *[[Gradec]], glavno mesto [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] v Avstriji *[[Gradec, Krško|Gradec]], občina Krško * [[Gradec, Pivka|Gradec]], občina Pivka *[[Gradec, Litija|Gradec,]] del mesta [[Litija]] na levem bregu Save *Gradec, ime več naselij v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]: **Gradec, [[Kriva Palanka]] **Gradec, [[Valandovo]] **Gradec, [[Vinica, Severna Makedonija|Vinica]] *Gradec blizu Prapretna *Gradec (pod Krnom), prazgodovinsko arheološko najdišče *Gradec pri Juriščah *Gradec nad Movražem *[[Gradec pod Veliko Strmico]], arheološko najdišče *Grac blizu Sel pri Zajčjem Vrhu *[[Gradec pri Zagrebu|Gradec (Zagreb)]], zgodovinsko ime za stari del Zagreba (imenovan tudi [[Gornji Grad (razločitev)|Gornji Grad]] ali [[Grič]]) * [[Gradec Pokupski]] (Hrvaška) * [[Gradec, Zagrebška županija]] (Hrvaška) * Gradec ([[Monte Coste]]), vrh na Tržaškem Krasu v Italiji (410 m) *[[Ajdovski gradec]]: ** [[Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica|Ajdovski gradec]] - vzpetina pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] ** [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]] - vzpetina v [[Vranje, Sevnica|Vranju]], [[Občina Sevnica]] * ''[[Kraljevi Gradec]]'', arhaično slovensko poimenovanje za [[Hradec Králové]] na Češkem (prevod iz nem. ''Königsgraz'') *[[Marija Gradec]], občina Laško *[[Polhov Gradec]], mesto v [[Občina Dobrova-Polhov Gradec|Občini Dobrova-Polhov Gradec]] *[[Prokupski Gradec]] ([[Siško-moslavška županija|Siško-moslovaška županija]], Hrvaška) *[[Pusti Gradec]], vas ob [[Lahinja|Lahinji]] v občini Črnomelj *[[Slovenj Gradec]], mesto in mestna občina *[[Solnograd|''Solnogradec'']], arhaično slovensko poimenovanje za [[Salzburg]] == Glej tudi == *[[Grad (razločitev)]] * [[Gradac (razločitev)]] *[[Zagradec|Zagradec (razločitev)]] *[[Gračac (razločitev)]] *[[Gradišče (razločitev)|Gradišče]] *[[Graška Gora]] *[[Graški graben]] {{razločitev-kraj}} 8qunyv22t7k4s0wzjy4dim6uwr1772u 6660366 6660278 2026-04-16T15:10:05Z ~2026-90770-6 254477 6660366 wikitext text/x-wiki '''Gradec''' je lahko: *[[Gradec (postojanka)]] (občno ime), utrjena postojanka *[[Gradec]], glavno mesto [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] v Avstriji *[[Gradec, Krško|Gradec]], občina Krško * [[Gradec, Pivka|Gradec]], občina Pivka *[[Gradec, Litija|Gradec,]] del mesta [[Litija]] na levem bregu Save *Gradec, ime več naselij v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]: **Gradec, [[Kriva Palanka]] **Gradec, [[Valandovo]] **Gradec, [[Vinica, Severna Makedonija|Vinica]] **Gradec, [[Vrapčište]] *Gradec, ime več naselij v [[Albanija|Albaniji]]: ** Gradec, [[Gjerbës]], okraj [[Berat (okrožje)|Berat]] ** Gradec, [[Skrapar]] ** Gradec, [[Shkodër]] *Gradec, ime več naselij v [[Bolgarija|Bolgariji]]: **Gradec, [[Lom]], okraj [[Vidin (okraj)|Vidin]] **Gradec, o. Kotel, okraj [[Sliven (okraj)|Sliven]] **[[Polski Gradec]], okraj [[Stara Zagora (okraj)|Stara Zagora]] *Gradec blizu Prapretna *Gradec (pod Krnom), prazgodovinsko arheološko najdišče *Gradec pri Juriščah *Gradec nad Movražem *[[Gradec pod Veliko Strmico]], arheološko najdišče *Grac blizu Sel pri Zajčjem Vrhu *[[Gradec pri Zagrebu|Gradec (Zagreb)]], zgodovinsko ime za stari del Zagreba (imenovan tudi [[Gornji Grad (razločitev)|Gornji Grad]] ali [[Grič]]) *[[Gradec, Zagrebška županija]] (naselje in občina, [[Zagrebška županija]], Hrvaška) * [[Gradec Pokupski]] (občina [[Pisarovina]], Zagrebška županija, Hrvaška) * Gradec ([[Monte Coste]]), vrh na [[Tržaški Kras|Tržaškem Krasu]] v Italiji (410 m) *[[Ajdovski gradec]]: ** [[Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica|Ajdovski gradec]] - vzpetina pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] ** [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]] - vzpetina v [[Vranje, Sevnica|Vranju]], [[Občina Sevnica]] * ''[[Kraljevi Gradec]]'', arhaično slovensko poimenovanje za [[Hradec Králové]] na Češkem (prevod iz nem. ''Königsgraz'') *[[Marija Gradec]], občina Laško *[[Polhov Gradec]], mesto v [[Občina Dobrova-Polhov Gradec|Občini Dobrova-Polhov Gradec]] *Prokupski Gradec ([[Siško-moslavška županija|Siško-moslovaška županija]], Hrvaška) *[[Pusti Gradec]], vas ob [[Lahinja|Lahinji]] v občini Črnomelj *[[Slovenj Gradec]], mesto in mestna občina *[[Solnograd|''Solnogradec'']], arhaično slovensko poimenovanje za [[Salzburg]] == Glej tudi == *[[Grad (razločitev)]] * [[Gradac (razločitev)]] * [[Pogradec]] ob Ohridskem jezeru ([[Albanija]]) *[[Zagradec|Zagradec (razločitev)]] *[[Gračac (razločitev)]] *[[Gradišče (razločitev)|Gradišče]] *[[Graška Gora]] *[[Graški graben]] {{razločitev-kraj}} myqcwemanqtfxxd5y5j8yxv56dxmzil 6660375 6660366 2026-04-16T15:23:05Z ~2026-90770-6 254477 6660375 wikitext text/x-wiki '''Gradec''' je lahko: *[[Gradec (postojanka)]] (občno ime), utrjena postojanka *[[Gradec]], glavno mesto [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] v Avstriji *[[Gradec, Krško|Gradec]], občina Krško * [[Gradec, Pivka|Gradec]], občina Pivka *[[Gradec, Litija|Gradec,]] del mesta [[Litija]] na levem bregu Save *ime več naselij na Hrvaškem: **[[Gradec pri Zagrebu|Gradec (Zagreb)]], zgodovinsko ime za stari del Zagreba (imenovan tudi [[Gornji Grad (razločitev)|Gornji Grad]] ali [[Grič]]) **[[Gradec, Zagrebška županija]] (naselje in občina, [[Zagrebška županija]], Hrvaška) ** [[Gradec Pokupski]] (občina [[Pisarovina]], Zagrebška županija, Hrvaška) *Gradec, ime več naselij v [[Albanija|Albaniji]]: ** Gradec, [[Gjerbës]], okraj [[Berat (okrožje)|Berat]] ** Gradec, [[Skrapar]] ** Gradec, [[Shkodër]] *Gradec, ime več naselij v [[Bolgarija|Bolgariji]]: **Gradec, o. in okraj i[[Vidin (okraj)|Vidin]] **Gradec, o. Kotel, okraj [[Sliven (okraj)|Sliven]] **[[Polski Gradec]], okraj [[Stara Zagora (okraj)|Stara Zagora]] *Gradec, ime več naselij v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]: **Gradec, [[Kriva Palanka]] **Gradec, [[Valandovo]] **Gradec, [[Vinica, Severna Makedonija|Vinica]] **Gradec, [[Vrapčište]] *Gradec blizu [[Prapretno pri Hrastniku|Prapretna]] *Gradec (pod Krnom), prazgodovinsko [[arheološko najdišče]] *Gradec pri Juriščah *Gradec nad Movražem *[[Gradec pod Veliko Strmico]], arheološko najdišče *Grac blizu Sel pri Zajčjem Vrhu * Gradec ([[Monte Coste]]), vrh na [[Tržaški Kras|Tržaškem Krasu]] v Italiji (410 m) *[[Ajdovski gradec]]: ** [[Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica|Ajdovski gradec]] - vzpetina pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] ** [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]] - vzpetina v [[Vranje, Sevnica|Vranju]], [[Občina Sevnica]] * ''[[Kraljevi Gradec]]'', arhaično slovensko poimenovanje za [[Hradec Králové]] na Češkem (prevod iz nem. ''Königsgraz'') *[[Marija Gradec]], občina Laško *[[Polhov Gradec]], mesto v [[Občina Dobrova-Polhov Gradec|Občini Dobrova-Polhov Gradec]] *Prokupski Gradec ([[Siško-moslavška županija|Siško-moslovaška županija]], Hrvaška) *[[Pusti Gradec]], vas ob [[Lahinja|Lahinji]] v občini Črnomelj *[[Slovenj Gradec]], mesto in mestna občina *[[Solnograd|''Solnogradec'']], arhaično slovensko poimenovanje za [[Salzburg]] == Glej tudi == *[[Grad (razločitev)]] * [[Gradac (razločitev)]] * [[Pogradec]] ob Ohridskem jezeru ([[Albanija]]) *[[Zagradec|Zagradec (razločitev)]] *[[Gračac (razločitev)]] *[[Gradišče (razločitev)|Gradišče]] *[[Graška Gora]] *[[Graški graben]] {{razločitev-kraj}} 33xe29jz4v3np8z2k94ahdczayfzjvf 0 145034 6660613 6049652 2026-04-17T05:06:24Z Gabrijel407 258360 6660613 wikitext text/x-wiki Je cigaan == Življenjepis == César ''Auguste Jean Guillaume Hubert'' se je rodil očetu, katerega rodbina je izhajala iz belgijsko-nemške meje, ter nemški materi. Očetove ambicije so bile, naj bi Cesar postal koncertni [[pianist]], preden se je leta 1837 vpisal na [[Pariški glasbeni konservatorij]] je študiral kompozicijo, je hodil na konservatorij v Liège-u. Leta 1842 se je za kratek čas vrnil v [[Belgija|Belgijo]], vendar se je leta 1844 vrnil v Pariz, kjer je ostal do konca življenja. V času obiskovanja pariškega konservatorija je dobil več nagrad za klavirsko in orgelsko igro ter fugo in kontrapunkt. S petindvajsetimi leti se je poročil s hčerko igralke, kar mu je njegova verna družina zamerila. Moral se je odseliti in začeti preživljati družino. Njegova odpoved karieri pianističnega [[virtuoz]]a je pripeljala do zaostritve odnosov z očetom. Med svojimi prvimi leti v Parizu se je Franck preživljal s poučevanjem glasbe, tako s privatnim kot institucionalnim. Na različnih mestih je deloval tudi kot organist: med letoma 1847 in 1851 je bil organist v cerkvi ''Notre Dame de Lorette'', med letoma 1851 in 1858 pa v cerkvi ''St. Jean-St. Francois''. V tem času se je seznanil z delom francoskega izdelovalca [[orgle|orgel]] [[Aristide Cavaillé-Coll]]om in se izobraževal na področju izvajalske in improvizacijske tehnike na tem instrumentu. Leta 1858 je postal organist v novo posvečeni [[bazilika (arhitektura)|baziliki]] ''Saint Clotilde'', kjer je deloval do svoje smrti. Od leta 1872 do smrti je bil profesor orgelske igre na Pariškem konservatoriju. Med njegovimi učenci so bili [[Vincent d'Indy]], [[Ernest Chausson]], [[Louis Vierne]] in [[Henri Duparc]]. Posebna Franckova izvajalska vrlina je bila [[glasbena improvizacija]] na orglah; mnogi muzikologi pa ga obravnavajo kot največjega orgelskega skladatelja po [[J. S. Bach]]u. [[Slika:Cesar Franck At Organ.jpg|thumb|right|202px|César Franck, organist]] Leta 1890 je bil Franck udeležen v hudi [[prometna nesreča|prometni nesreči]]. Po njej je napisal znamenite Tri korale (''Trois chorals'') za orgle. Umrl je za posledicami nesreče, kmalu potem, ko je dokončal zadnjega od treh [[koral]]ov. Pokopan je na pokopališču v [[Montparnasse|Montparnassu]] v Parizu. == Delo == Po letu 1870 mu je uspelo napisati nekaj cerkvenih skladb ([[Maša, glasbeno delo|maše]] in [[motet]]e ter [[simfonična pesnitev|simfonične pesnitve]]). Njegova prva zbirka orgelskih kompozicij je bila izdana šele leta 1868, ko je bil star 46 let, vsebuje pa eno njegovih najboljših skladb za to glasbilo; 25-minutno ''Grande Pièce Symphonique''. Ta skladba je tlakovala pot orgelskim simfonijam, ki so jih komponirali francoski skladatelji [[Charles-Marie Widor]], [[Louis Vierne]] in [[Marcel Dupré]]. César Franck je bil resen, strog in zadržan tudi kot skladatelj. Njegove skladbe niso bile za razvedrilo. Če niso nosile pečata molitve, jih je zaznamovala meditacija. V simfoničnih pesnitvah je združil dve obliki: variacijo in sonatni stavek in s pomočjo dveh tem uvedel v finalu sonatni alegro z obema temama. == Opis == [[Slika:Tomb of César Franck.JPG|thumb|right|250px|Grob na pokopališču Montparnasse. (Médaillon d'Auguste Rodin)]] *Scenska glasba: ** ''Stradella'', [[opera]] v 3 dejanjih, CFF 229, 1841 ** ''Le Valet de ferme'', opera v 3 dejanjih, CFF 230, 1851-53 ** ''Hulda'', opera v 4 dejanjih, z epilogom, CFF 231, 1879-85 ** ''Ghiselle'', opera v 4 dejanjih, CFF 232, 1888-90 * Oratorij ''Les Béatitudes'' (Blagri) ** ''Les sept dernières paroles du christ en croix'', 1859 * Maše: ** ''Slovesna maša'' (FMV 59) ** ''Maša fis-mol'' (FMV 61), orgle in orkester (z znano tenorsko arijo ''Panis angelicus'') * Moteti: ** ''Quare fremuerunt gentes'' (FMV 67) * Simfonije: ** ''Symphonie en ré mineur'' * Simfonične pesnitve: ** ''[[Le chasseur maudit]]'' (''Zakleti lovec'') ** ''Psyché'' za soliste, zbor in orkester ** ''Les Éolides'' (''Eoli'') ** ''Les Djinns'' * Orgelska glasba: ** ''Grande pièce symphonique'' fis-mol, op. 17 ** ''Prélude, fugue, variation'' (po Francku) h-mol, op. 18 ** ''Pastorale'' E-dur op. 19 ** ''Prière'' cis-mol op. 20 ** ''Final'' B-dur op. 21 ** trije korali (E-dur, h-moll, a-mol) ** ''offertorij'' g-mol (op.post.) * Dela za orgle ali harmonij: ** ''L'Organiste ** ''L'Organiste 2 (44 Petites Pièces pour orgue ou harmonium) ** ''5 Pièces pour harmonium * Klavirska glasba: ** ''Eglogue'' op. 3 ** ''Premier Grand Caprice'' op. 5 ** ''Variations symphoniques pour piano et orchestre'' ** ''Prélude, chorale et fugue'' ** ''Prélude, aria et final'' * Komorna glasba: ** ''Grand trio'' za violino, violončelo in klavir, op. 6 (1834) ** ''3 trios concertants'' za violino, violončelo in klavir, fis-mol, B-dur, h-mol, op. 1 (1839-42) ** ''Quatrième trio concertant'' za violino, violončelo in klavir, h-mol, op. 2 (1842) ** Duo za violino in klavir, op. 14 (1844) ** Klavirski kvintet, f-mol (1879) ** Sonata za violino in klavir, A-dur (1886) ** Godalni kvartet D-dur (1889) * Samospevi == Viri == * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} == Glej tudi == *[[seznam skladateljev]] *[[Johann Heinrich Franck]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|César Franck}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/216892/Cesar-Franck Enciklopedija Britanica] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Franck, Cesar}} [[Kategorija:Rojeni leta 1822]] [[Kategorija:Umrli leta 1890]] [[Kategorija:Francoski skladatelji]] [[Kategorija:Francoski organisti]] 7cb0kolcyi0zrcdmpbtopkmetkl2hh6 6660614 6660613 2026-04-17T05:09:06Z Gabrijel407 258360 6660614 wikitext text/x-wiki Je cigan nima mamice crknu je ze cajt nazaj bil je pesnik ki ni znal pisat rodil se je dvema očetoma in zato je bil gej == Življenjepis == César ''Auguste Jean Guillaume Hubert'' se je rodil očetu, katerega rodbina je izhajala iz belgijsko-nemške meje, ter nemški materi. Očetove ambicije so bile, naj bi Cesar postal koncertni [[pianist]], preden se je leta 1837 vpisal na [[Pariški glasbeni konservatorij]] je študiral kompozicijo, je hodil na konservatorij v Liège-u. Leta 1842 se je za kratek čas vrnil v [[Belgija|Belgijo]], vendar se je leta 1844 vrnil v Pariz, kjer je ostal do konca življenja. V času obiskovanja pariškega konservatorija je dobil več nagrad za klavirsko in orgelsko igro ter fugo in kontrapunkt. S petindvajsetimi leti se je poročil s hčerko igralke, kar mu je njegova verna družina zamerila. Moral se je odseliti in začeti preživljati družino. Njegova odpoved karieri pianističnega [[virtuoz]]a je pripeljala do zaostritve odnosov z očetom. Med svojimi prvimi leti v Parizu se je Franck preživljal s poučevanjem glasbe, tako s privatnim kot institucionalnim. Na različnih mestih je deloval tudi kot organist: med letoma 1847 in 1851 je bil organist v cerkvi ''Notre Dame de Lorette'', med letoma 1851 in 1858 pa v cerkvi ''St. Jean-St. Francois''. V tem času se je seznanil z delom francoskega izdelovalca [[orgle|orgel]] [[Aristide Cavaillé-Coll]]om in se izobraževal na področju izvajalske in improvizacijske tehnike na tem instrumentu. Leta 1858 je postal organist v novo posvečeni [[bazilika (arhitektura)|baziliki]] ''Saint Clotilde'', kjer je deloval do svoje smrti. Od leta 1872 do smrti je bil profesor orgelske igre na Pariškem konservatoriju. Med njegovimi učenci so bili [[Vincent d'Indy]], [[Ernest Chausson]], [[Louis Vierne]] in [[Henri Duparc]]. Posebna Franckova izvajalska vrlina je bila [[glasbena improvizacija]] na orglah; mnogi muzikologi pa ga obravnavajo kot največjega orgelskega skladatelja po [[J. S. Bach]]u. [[Slika:Cesar Franck At Organ.jpg|thumb|right|202px|César Franck, organist]] Leta 1890 je bil Franck udeležen v hudi [[prometna nesreča|prometni nesreči]]. Po njej je napisal znamenite Tri korale (''Trois chorals'') za orgle. Umrl je za posledicami nesreče, kmalu potem, ko je dokončal zadnjega od treh [[koral]]ov. Pokopan je na pokopališču v [[Montparnasse|Montparnassu]] v Parizu. == Delo == Po letu 1870 mu je uspelo napisati nekaj cerkvenih skladb ([[Maša, glasbeno delo|maše]] in [[motet]]e ter [[simfonična pesnitev|simfonične pesnitve]]). Njegova prva zbirka orgelskih kompozicij je bila izdana šele leta 1868, ko je bil star 46 let, vsebuje pa eno njegovih najboljših skladb za to glasbilo; 25-minutno ''Grande Pièce Symphonique''. Ta skladba je tlakovala pot orgelskim simfonijam, ki so jih komponirali francoski skladatelji [[Charles-Marie Widor]], [[Louis Vierne]] in [[Marcel Dupré]]. César Franck je bil resen, strog in zadržan tudi kot skladatelj. Njegove skladbe niso bile za razvedrilo. Če niso nosile pečata molitve, jih je zaznamovala meditacija. V simfoničnih pesnitvah je združil dve obliki: variacijo in sonatni stavek in s pomočjo dveh tem uvedel v finalu sonatni alegro z obema temama. == Opis == [[Slika:Tomb of César Franck.JPG|thumb|right|250px|Grob na pokopališču Montparnasse. (Médaillon d'Auguste Rodin)]] *Scenska glasba: ** ''Stradella'', [[opera]] v 3 dejanjih, CFF 229, 1841 ** ''Le Valet de ferme'', opera v 3 dejanjih, CFF 230, 1851-53 ** ''Hulda'', opera v 4 dejanjih, z epilogom, CFF 231, 1879-85 ** ''Ghiselle'', opera v 4 dejanjih, CFF 232, 1888-90 * Oratorij ''Les Béatitudes'' (Blagri) ** ''Les sept dernières paroles du christ en croix'', 1859 * Maše: ** ''Slovesna maša'' (FMV 59) ** ''Maša fis-mol'' (FMV 61), orgle in orkester (z znano tenorsko arijo ''Panis angelicus'') * Moteti: ** ''Quare fremuerunt gentes'' (FMV 67) * Simfonije: ** ''Symphonie en ré mineur'' * Simfonične pesnitve: ** ''[[Le chasseur maudit]]'' (''Zakleti lovec'') ** ''Psyché'' za soliste, zbor in orkester ** ''Les Éolides'' (''Eoli'') ** ''Les Djinns'' * Orgelska glasba: ** ''Grande pièce symphonique'' fis-mol, op. 17 ** ''Prélude, fugue, variation'' (po Francku) h-mol, op. 18 ** ''Pastorale'' E-dur op. 19 ** ''Prière'' cis-mol op. 20 ** ''Final'' B-dur op. 21 ** trije korali (E-dur, h-moll, a-mol) ** ''offertorij'' g-mol (op.post.) * Dela za orgle ali harmonij: ** ''L'Organiste ** ''L'Organiste 2 (44 Petites Pièces pour orgue ou harmonium) ** ''5 Pièces pour harmonium * Klavirska glasba: ** ''Eglogue'' op. 3 ** ''Premier Grand Caprice'' op. 5 ** ''Variations symphoniques pour piano et orchestre'' ** ''Prélude, chorale et fugue'' ** ''Prélude, aria et final'' * Komorna glasba: ** ''Grand trio'' za violino, violončelo in klavir, op. 6 (1834) ** ''3 trios concertants'' za violino, violončelo in klavir, fis-mol, B-dur, h-mol, op. 1 (1839-42) ** ''Quatrième trio concertant'' za violino, violončelo in klavir, h-mol, op. 2 (1842) ** Duo za violino in klavir, op. 14 (1844) ** Klavirski kvintet, f-mol (1879) ** Sonata za violino in klavir, A-dur (1886) ** Godalni kvartet D-dur (1889) * Samospevi == Viri == * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} == Glej tudi == *[[seznam skladateljev]] *[[Johann Heinrich Franck]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|César Franck}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/216892/Cesar-Franck Enciklopedija Britanica] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Franck, Cesar}} [[Kategorija:Rojeni leta 1822]] [[Kategorija:Umrli leta 1890]] [[Kategorija:Francoski skladatelji]] [[Kategorija:Francoski organisti]] 2aa5aemif7lka3xj6idh7bffx5vaz7o 6660615 6660614 2026-04-17T05:14:02Z Gabrijel407 258360 6660615 wikitext text/x-wiki == Življenjepis == César ''Auguste Jean Guillaume Hubert'' se je rodil očetu, katerega rodbina je izhajala iz belgijsko-nemške meje, ter nemški materi. Očetove ambicije so bile, naj bi Cesar postal koncertni [[pianist]], preden se je leta 1837 vpisal na [[Pariški glasbeni konservatorij]] je študiral kompozicijo, je hodil na konservatorij v Liège-u. Leta 1842 se je za kratek čas vrnil v [[Belgija|Belgijo]], vendar se je leta 1844 vrnil v Pariz, kjer je ostal do konca življenja. V času obiskovanja pariškega konservatorija je dobil več nagrad za klavirsko in orgelsko igro ter fugo in kontrapunkt. S petindvajsetimi leti se je poročil s hčerko igralke, kar mu je njegova verna družina zamerila. Moral se je odseliti in začeti preživljati družino. Njegova odpoved karieri pianističnega [[virtuoz]]a je pripeljala do zaostritve odnosov z očetom. Med svojimi prvimi leti v Parizu se je Franck preživljal s poučevanjem glasbe, tako s privatnim kot institucionalnim. Na različnih mestih je deloval tudi kot organist: med letoma 1847 in 1851 je bil organist v cerkvi ''Notre Dame de Lorette'', med letoma 1851 in 1858 pa v cerkvi ''St. Jean-St. Francois''. V tem času se je seznanil z delom francoskega izdelovalca [[orgle|orgel]] [[Aristide Cavaillé-Coll]]om in se izobraževal na področju izvajalske in improvizacijske tehnike na tem instrumentu. Leta 1858 je postal organist v novo posvečeni [[bazilika (arhitektura)|baziliki]] ''Saint Clotilde'', kjer je deloval do svoje smrti. Od leta 1872 do smrti je bil profesor orgelske igre na Pariškem konservatoriju. Med njegovimi učenci so bili [[Vincent d'Indy]], [[Ernest Chausson]], [[Louis Vierne]] in [[Henri Duparc]]. Posebna Franckova izvajalska vrlina je bila [[glasbena improvizacija]] na orglah; mnogi muzikologi pa ga obravnavajo kot največjega orgelskega skladatelja po [[J. S. Bach]]u. [[Slika:Cesar Franck At Organ.jpg|thumb|right|202px|César Franck, organist]] Leta 1890 je bil Franck udeležen v hudi [[prometna nesreča|prometni nesreči]]. Po njej je napisal znamenite Tri korale (''Trois chorals'') za orgle. Umrl je za posledicami nesreče, kmalu potem, ko je dokončal zadnjega od treh [[koral]]ov. Pokopan je na pokopališču v [[Montparnasse|Montparnassu]] v Parizu. == Delo == Po letu 1870 mu je uspelo napisati nekaj cerkvenih skladb ([[Maša, glasbeno delo|maše]] in [[motet]]e ter [[simfonična pesnitev|simfonične pesnitve]]). Njegova prva zbirka orgelskih kompozicij je bila izdana šele leta 1868, ko je bil star 46 let, vsebuje pa eno njegovih najboljših skladb za to glasbilo; 25-minutno ''Grande Pièce Symphonique''. Ta skladba je tlakovala pot orgelskim simfonijam, ki so jih komponirali francoski skladatelji [[Charles-Marie Widor]], [[Louis Vierne]] in [[Marcel Dupré]]. César Franck je bil resen, strog in zadržan tudi kot skladatelj. Njegove skladbe niso bile za razvedrilo. Če niso nosile pečata molitve, jih je zaznamovala meditacija. V simfoničnih pesnitvah je združil dve obliki: variacijo in sonatni stavek in s pomočjo dveh tem uvedel v finalu sonatni alegro z obema temama. == Opis == [[Slika:Tomb of César Franck.JPG|thumb|right|250px|Grob na pokopališču Montparnasse. (Médaillon d'Auguste Rodin)]] *Scenska glasba: ** ''Stradella'', [[opera]] v 3 dejanjih, CFF 229, 1841 ** ''Le Valet de ferme'', opera v 3 dejanjih, CFF 230, 1851-53 ** ''Hulda'', opera v 4 dejanjih, z epilogom, CFF 231, 1879-85 ** ''Ghiselle'', opera v 4 dejanjih, CFF 232, 1888-90 * Oratorij ''Les Béatitudes'' (Blagri) ** ''Les sept dernières paroles du christ en croix'', 1859 * Maše: ** ''Slovesna maša'' (FMV 59) ** ''Maša fis-mol'' (FMV 61), orgle in orkester (z znano tenorsko arijo ''Panis angelicus'') * Moteti: ** ''Quare fremuerunt gentes'' (FMV 67) * Simfonije: ** ''Symphonie en ré mineur'' * Simfonične pesnitve: ** ''[[Le chasseur maudit]]'' (''Zakleti lovec'') ** ''Psyché'' za soliste, zbor in orkester ** ''Les Éolides'' (''Eoli'') ** ''Les Djinns'' * Orgelska glasba: ** ''Grande pièce symphonique'' fis-mol, op. 17 ** ''Prélude, fugue, variation'' (po Francku) h-mol, op. 18 ** ''Pastorale'' E-dur op. 19 ** ''Prière'' cis-mol op. 20 ** ''Final'' B-dur op. 21 ** trije korali (E-dur, h-moll, a-mol) ** ''offertorij'' g-mol (op.post.) * Dela za orgle ali harmonij: ** ''L'Organiste ** ''L'Organiste 2 (44 Petites Pièces pour orgue ou harmonium) ** ''5 Pièces pour harmonium * Klavirska glasba: ** ''Eglogue'' op. 3 ** ''Premier Grand Caprice'' op. 5 ** ''Variations symphoniques pour piano et orchestre'' ** ''Prélude, chorale et fugue'' ** ''Prélude, aria et final'' * Komorna glasba: ** ''Grand trio'' za violino, violončelo in klavir, op. 6 (1834) ** ''3 trios concertants'' za violino, violončelo in klavir, fis-mol, B-dur, h-mol, op. 1 (1839-42) ** ''Quatrième trio concertant'' za violino, violončelo in klavir, h-mol, op. 2 (1842) ** Duo za violino in klavir, op. 14 (1844) ** Klavirski kvintet, f-mol (1879) ** Sonata za violino in klavir, A-dur (1886) ** Godalni kvartet D-dur (1889) * Samospevi == Viri == * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} == Glej tudi == *[[seznam skladateljev]] *[[Johann Heinrich Franck]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|César Franck}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/216892/Cesar-Franck Enciklopedija Britanica] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Franck, Cesar}} [[Kategorija:Rojeni leta 1822]] [[Kategorija:Umrli leta 1890]] [[Kategorija:Francoski skladatelji]] [[Kategorija:Francoski organisti]] efvibycm9ppn96pq3vt9i74yif5ecw7 6660616 6660615 2026-04-17T05:32:15Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/Gabrijel407|Gabrijel407]] ([[User talk:Gabrijel407|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6049652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''César Franck''', [[Francozi|francoski]] [[skladatelj]] in [[organist|orglavec]] [[Belgijci|belgijsko]]-[[Nemci|nemškega]] rodu, * [[10. december]] [[1822]], [[Liège]], † [[8. november]] [[1890]], [[Pariz]]. == Življenjepis == César ''Auguste Jean Guillaume Hubert'' se je rodil očetu, katerega rodbina je izhajala iz belgijsko-nemške meje, ter nemški materi. Očetove ambicije so bile, naj bi Cesar postal koncertni [[pianist]], preden se je leta 1837 vpisal na [[Pariški glasbeni konservatorij]] je študiral kompozicijo, je hodil na konservatorij v Liège-u. Leta 1842 se je za kratek čas vrnil v [[Belgija|Belgijo]], vendar se je leta 1844 vrnil v Pariz, kjer je ostal do konca življenja. V času obiskovanja pariškega konservatorija je dobil več nagrad za klavirsko in orgelsko igro ter fugo in kontrapunkt. S petindvajsetimi leti se je poročil s hčerko igralke, kar mu je njegova verna družina zamerila. Moral se je odseliti in začeti preživljati družino. Njegova odpoved karieri pianističnega [[virtuoz]]a je pripeljala do zaostritve odnosov z očetom. Med svojimi prvimi leti v Parizu se je Franck preživljal s poučevanjem glasbe, tako s privatnim kot institucionalnim. Na različnih mestih je deloval tudi kot organist: med letoma 1847 in 1851 je bil organist v cerkvi ''Notre Dame de Lorette'', med letoma 1851 in 1858 pa v cerkvi ''St. Jean-St. Francois''. V tem času se je seznanil z delom francoskega izdelovalca [[orgle|orgel]] [[Aristide Cavaillé-Coll]]om in se izobraževal na področju izvajalske in improvizacijske tehnike na tem instrumentu. Leta 1858 je postal organist v novo posvečeni [[bazilika (arhitektura)|baziliki]] ''Saint Clotilde'', kjer je deloval do svoje smrti. Od leta 1872 do smrti je bil profesor orgelske igre na Pariškem konservatoriju. Med njegovimi učenci so bili [[Vincent d'Indy]], [[Ernest Chausson]], [[Louis Vierne]] in [[Henri Duparc]]. Posebna Franckova izvajalska vrlina je bila [[glasbena improvizacija]] na orglah; mnogi muzikologi pa ga obravnavajo kot največjega orgelskega skladatelja po [[J. S. Bach]]u. [[Slika:Cesar Franck At Organ.jpg|thumb|right|202px|César Franck, organist]] Leta 1890 je bil Franck udeležen v hudi [[prometna nesreča|prometni nesreči]]. Po njej je napisal znamenite Tri korale (''Trois chorals'') za orgle. Umrl je za posledicami nesreče, kmalu potem, ko je dokončal zadnjega od treh [[koral]]ov. Pokopan je na pokopališču v [[Montparnasse|Montparnassu]] v Parizu. == Delo == Po letu 1870 mu je uspelo napisati nekaj cerkvenih skladb ([[Maša, glasbeno delo|maše]] in [[motet]]e ter [[simfonična pesnitev|simfonične pesnitve]]). Njegova prva zbirka orgelskih kompozicij je bila izdana šele leta 1868, ko je bil star 46 let, vsebuje pa eno njegovih najboljših skladb za to glasbilo; 25-minutno ''Grande Pièce Symphonique''. Ta skladba je tlakovala pot orgelskim simfonijam, ki so jih komponirali francoski skladatelji [[Charles-Marie Widor]], [[Louis Vierne]] in [[Marcel Dupré]]. César Franck je bil resen, strog in zadržan tudi kot skladatelj. Njegove skladbe niso bile za razvedrilo. Če niso nosile pečata molitve, jih je zaznamovala meditacija. V simfoničnih pesnitvah je združil dve obliki: variacijo in sonatni stavek in s pomočjo dveh tem uvedel v finalu sonatni alegro z obema temama. == Opis == [[Slika:Tomb of César Franck.JPG|thumb|right|250px|Grob na pokopališču Montparnasse. (Médaillon d'Auguste Rodin)]] *Scenska glasba: ** ''Stradella'', [[opera]] v 3 dejanjih, CFF 229, 1841 ** ''Le Valet de ferme'', opera v 3 dejanjih, CFF 230, 1851-53 ** ''Hulda'', opera v 4 dejanjih, z epilogom, CFF 231, 1879-85 ** ''Ghiselle'', opera v 4 dejanjih, CFF 232, 1888-90 * Oratorij ''Les Béatitudes'' (Blagri) ** ''Les sept dernières paroles du christ en croix'', 1859 * Maše: ** ''Slovesna maša'' (FMV 59) ** ''Maša fis-mol'' (FMV 61), orgle in orkester (z znano tenorsko arijo ''Panis angelicus'') * Moteti: ** ''Quare fremuerunt gentes'' (FMV 67) * Simfonije: ** ''Symphonie en ré mineur'' * Simfonične pesnitve: ** ''[[Le chasseur maudit]]'' (''Zakleti lovec'') ** ''Psyché'' za soliste, zbor in orkester ** ''Les Éolides'' (''Eoli'') ** ''Les Djinns'' * Orgelska glasba: ** ''Grande pièce symphonique'' fis-mol, op. 17 ** ''Prélude, fugue, variation'' (po Francku) h-mol, op. 18 ** ''Pastorale'' E-dur op. 19 ** ''Prière'' cis-mol op. 20 ** ''Final'' B-dur op. 21 ** trije korali (E-dur, h-moll, a-mol) ** ''offertorij'' g-mol (op.post.) * Dela za orgle ali harmonij: ** ''L'Organiste ** ''L'Organiste 2 (44 Petites Pièces pour orgue ou harmonium) ** ''5 Pièces pour harmonium * Klavirska glasba: ** ''Eglogue'' op. 3 ** ''Premier Grand Caprice'' op. 5 ** ''Variations symphoniques pour piano et orchestre'' ** ''Prélude, chorale et fugue'' ** ''Prélude, aria et final'' * Komorna glasba: ** ''Grand trio'' za violino, violončelo in klavir, op. 6 (1834) ** ''3 trios concertants'' za violino, violončelo in klavir, fis-mol, B-dur, h-mol, op. 1 (1839-42) ** ''Quatrième trio concertant'' za violino, violončelo in klavir, h-mol, op. 2 (1842) ** Duo za violino in klavir, op. 14 (1844) ** Klavirski kvintet, f-mol (1879) ** Sonata za violino in klavir, A-dur (1886) ** Godalni kvartet D-dur (1889) * Samospevi == Viri == * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} == Glej tudi == *[[seznam skladateljev]] *[[Johann Heinrich Franck]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|César Franck}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/216892/Cesar-Franck Enciklopedija Britanica] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Franck, Cesar}} [[Kategorija:Rojeni leta 1822]] [[Kategorija:Umrli leta 1890]] [[Kategorija:Francoski skladatelji]] [[Kategorija:Francoski organisti]] q20sf7f5vhgr28wu0m9grjd9jfz4xtx 0 146130 6660514 6622800 2026-04-16T20:19:27Z Kranjski Timijan 249731 6660514 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Gore}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Gore |geopedia=#L410_T13_F10096081_b4 |osm={{openstreetmap|lat=46.11732|lon=15.14079|zoom=16}} | latd = 46 |latm = 6 |lats = 56.55 |latNS = N | longd = 15 |longm = 8 |longs = 24.41 |longEW = E |najdisi=Gore,+Dol+pri+Hrastniku |slika=Gore Sv Jurij IMG 6589.jpg |napis=Sveti Jurij ob Turju |povrsina=6,44 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=163 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=742,6 |postna=1431 |posta=Dol pri Hrastniku |obcina=Hrastnik |pokrajina=Štajerska |regija=Zasavska regija |zgodovinsko ime=Sveti Jurij ob Turju (do 1955)}} '''Gore''' (do leta 1955 '''Sveti Jurij ob Turju''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> so [[naselje]] v [[Občina Hrastnik|Občini Hrastnik]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Jurij|svetem Juriju]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti Jurij'' ''ob Turju''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “Gore”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Hrastnik}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrastnik]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 1y0ng6rb3w61zagbl2pimz5o9o850lt 6660515 6660514 2026-04-16T20:20:08Z Kranjski Timijan 249731 6660515 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Gore}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Gore |geopedia=#L410_T13_F10096081_b4 |osm={{openstreetmap|lat=46.11732|lon=15.14079|zoom=16}} | latd = 46 |latm = 6 |lats = 56.55 |latNS = N | longd = 15 |longm = 8 |longs = 24.41 |longEW = E |najdisi=Gore,+Dol+pri+Hrastniku |slika=Gore Sv Jurij IMG 6589.jpg |napis=Sveti Jurij ob Turju |povrsina=6,44 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=163 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=742,6 |postna=1431 |posta=Dol pri Hrastniku |obcina=Hrastnik |pokrajina=Štajerska |regija=Zasavska regija |zgodovinsko ime=Sveti Jurij ob Turju (do 1955)}} '''Gore''' (do leta 1955 '''Sveti Jurij ob Turju''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> so [[naselje]] v [[Občina Hrastnik|Občini Hrastnik]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Jurij|svetem Juriju]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti Jurij'' ''ob Turju''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Gore''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Hrastnik}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrastnik]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] tnx5q1mnhbhuyckc4td529zigwfozic 0 147827 6660571 6551722 2026-04-16T22:56:55Z Kranjski Timijan 249731 6660571 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Vrhe}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Vrhe | latd = 46 |latm = 11 |lats = 23.12 |latNS = N | longd = 15 |longm = 0 |longs = 44.31 |longEW = E |najdisi=Vrhe,+Trbovlje |geopedia=#L410_T13_F10141818_b4 |slika=Cerkev sv. Lenarta - Vrhe - 20161120 152227.jpg |napis=Cerkev svetega Lenarta tik preko občinske meje |povrsina=1,42 |prebivalstvo=27 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=813,4 |postna=1420 |posta=Trbovlje |obcina=Trbovlje |pokrajina=Štajerska |regija=Zasavska regija |zgodovinsko ime=Sveti Lenart (do 1955)}} '''Vrhe''' (do leta 1955 '''Sveti Lenart''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> so [[naselje]] v [[občina Trbovlje|Občini Trbovlje]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Lenartu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Lenart''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Vrhe''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Lega == Ležijo v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]] v bližini prelaza [[Podmeja]] med dolino [[Trboveljščica|Trboveljščice]] in [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]]. V bližini je smučišče Medvednica. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Trbovlje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Trbovlje]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] paelwk9k4vbqbgun8lo3dotwq0vyy35 6660710 6660571 2026-04-17T09:42:57Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6660710 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Vrhe}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Vrhe | latd = 46 |latm = 11 |lats = 23.12 |latNS = N | longd = 15 |longm = 0 |longs = 44.31 |longEW = E |najdisi=Vrhe,+Trbovlje |geopedia=#L410_T13_F10141818_b4 |slika=Cerkev sv. Lenarta - Vrhe - 20161120 152227.jpg |napis=Cerkev svetega Lenarta tik preko občinske meje |povrsina=1,42 |prebivalstvo=27 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=813,4 |postna=1420 |posta=Trbovlje |obcina=Trbovlje |pokrajina=Štajerska |regija=Zasavska regija |zgodovinsko ime=Sveti Lenart (do 1955)}} '''Vrhe''' (do leta 1955 '''Sveti Lenart''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> so [[naselje]] v [[občina Trbovlje|Občini Trbovlje]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Lenartu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Lenart''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Vrhe''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Lega == Ležijo v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]] v bližini prelaza [[Podmeja]] med dolino [[Trboveljščica|Trboveljščice]] in [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]]. V bližini je smučišče Medvednica. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Trbovlje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Trbovlje]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] if95rzs6jgcm39f7viok7o68nvpttue 0 147868 6660504 6463323 2026-04-16T19:54:23Z Kranjski Timijan 249731 odstavek o imenu 6660504 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Strmca}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Strmca | latd = 46 |latm = 8 |lats = 52.63 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 46.27 |longEW = E |najdisi=Strmca,+Laško |geopedia=#L410_T13_F10106605_b4 |slika=Panorama laško strmca.jpg |povrsina=1,97 |prebivalstvo=420 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=253,2 |postna=3270 |posta=Laško |obcina=Laško |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija |zgodovinsko ime=Sveti Krištof (do 1953)}} '''Strmca''' (do leta 1953 '''Sveti Krištof''')<ref name=":0">''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref> je [[naselje]] v [[občina Laško|Občini Laško]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. Leži na levem bregu reke [[Savinja|Savinje]] tik dolvodno od [[Laško|Laškega]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Krištof|svetem]] [[Sveti Krištof|Krištofu]]. Do leta 1953 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Krištof''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1953 je bilo naselje preimenovano v “''Strmca''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref name=":0" /><ref>Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> == Trške poti== V 18. stoletju so imeli laški tržani običaj, da so vsakih nekaj let obšli mejo trga. S tem so potrdili, da je obhojeno ozemlje njihova last. Pot je potekala po desnem in levem bregu reke [[Savinja|Savinje]]. == Cerkev sv. Krištofa == V tej cerkvi so najstarejše orgle v [[Slovenija|Sloveniji]] iz leta 1682. Te orgle so bile tudi upodobljene na slovenskem bankovcu za dvesto [[Slovenski tolar|tolarjev]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Laško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Strmca, Laško| ]] tuu6jp1b7xzg3p7n2vgzr0og9ehsv66 6660506 6660504 2026-04-16T20:02:55Z Kranjski Timijan 249731 6660506 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Strmca}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Strmca | latd = 46 |latm = 8 |lats = 52.63 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 46.27 |longEW = E |najdisi=Strmca,+Laško |geopedia=#L410_T13_F10106605_b4 |slika=Panorama laško strmca.jpg |povrsina=1,97 |prebivalstvo=420 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=253,2 |postna=3270 |posta=Laško |obcina=Laško |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija |zgodovinsko ime=Sveti Krištof (do 1953)}} '''Strmca''' (do leta 1953 '''Sveti Krištof''')<ref name=":1" /> je [[naselje]] v [[občina Laško|Občini Laško]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. Leži na levem bregu reke [[Savinja|Savinje]] tik dolvodno od [[Laško|Laškega]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Krištof|svetem]] [[Sveti Krištof|Krištofu]]. Do leta 1953 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Krištof''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1953 je bilo naselje preimenovano v “''Strmca''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref name=":0">''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":1">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> == Trške poti== V 18. stoletju so imeli laški tržani običaj, da so vsakih nekaj let obšli mejo trga. S tem so potrdili, da je obhojeno ozemlje njihova last. Pot je potekala po desnem in levem bregu reke [[Savinja|Savinje]]. == Cerkev sv. Krištofa == V tej cerkvi so najstarejše orgle v [[Slovenija|Sloveniji]] iz leta 1682. Te orgle so bile tudi upodobljene na slovenskem bankovcu za dvesto [[Slovenski tolar|tolarjev]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Laško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Strmca, Laško| ]] iffglrlka6bde2ia0wesvun45koa9vq 0 147927 6660505 6624794 2026-04-16T20:02:03Z Kranjski Timijan 249731 6660505 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Mali Kal}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Mali Kal | latd = 45 |latm = 58 |lats = 38.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 50 |longs = 59.18 |longEW = E |najdisi=Mali+Kal,+Šentvid+pri+Stični |geopedia=#L410_T13_F10094615_b4 |slika= |povrsina=0,94 |prebivalstvo=9 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=453,2 |postna=1296 |posta=Šentvid pri Stični |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija |zgodovinsko ime=Farški Kal (do 1953)}} '''Mali Kal''' (do leta 1953 '''Farški Kal''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Ime == Do leta 1953 se je naselje imenovalo “''Farški Kal''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1953 je bilo naselje preimenovano v “''Mali Kal''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Ivančna Gorica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 8vj6mwsbseevept7r2vbovx6dgmvl0c 0 148866 6660593 6550510 2026-04-17T01:26:50Z ~2026-13659-49 255600 6660593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 4 |lats = 9.03 |latNS = N | longd = 15 |longm = 31 |longs = 5.65 |longEW = E |najdisi=Vetrnik,+Kozje |geopedia=#L410_T13_F10140064_b4 |slika= |povrsina=12,08 |prebivalstvo=124 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=652,2 |postna=3260 |posta=Kozje |obcina=Kozje |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Vetrnik''' je [[naselje]] v [[občina Kozje|Občini Kozje]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Veternik]] {{Kozje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kozje]] {{normativna kontrola}} 0h9c877iynfje91wbcylmo1f87ffdns 0 151442 6660596 6317606 2026-04-17T01:33:19Z ~2026-13659-49 255600 6660596 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Reka | name = Tržiška Bistrica |image = Dovžanova soteska 02.jpg |image_caption = Tržiška Bistrica v [[Dovžanova soteska|Dovžanovi soteski]] nad [[Tržič]]em |pushpin_map = Slovenija |source1 = v [[Karavanke|Karavankah]] pod mejnim grebenom |source1_coordinates = {{koord|46|25|33.55|N|14|26|16.30|E|region:SI_type:river}} |mouth = reka [[Sava]], zahodno od [[Naklo|Naklega]] |mouth_coordinates = {{koord|46|16|44.25|N|14|15|59.45|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 27 km |source1_elevation = 1540 m |mouth_elevation = 369 m |discharge1 = 4,8 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Preska) <ref name="Pretoki Trziske Bistrice">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_4000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=2016-05-08|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304191114/http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_4000.xls|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304191114/http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_4000.xls |date=2016-03-04 }}</ref> |basin_size = 146 km<sup>2</sup> |geopedia =L90_F16233_T105_vF_b4_x448952.85942858696_y138358.42947544134_s16 }} '''Tržíška Bistrica''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok [[Sava|Save]] zahodno od [[Naklo|Naklega]]. Izvira pod mejnim grebenom v [[Karavanke|Karavankah]] južno od [[Košuta|Košute]], teče sprva po gozdnati grapi do sotočja v [[Medvodje|Medvodju]], nato po nekoliko širši dolini proti jugozahodu, zavije proti jugu in skozi [[Dovžanova soteska|Dovžanovo sotesko]] do [[Tržič]]a. Pod [[Bistrica pri Tržiču|Bistrico pri Tržiču]] vstopi v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], teče proti jugu in se pod [[Bistrica, Naklo|Bistrico]] izliva v [[Sava|Savo]]. Večji desni pritoki so [[Košutnik (potok)|Košutnik]], [[Zali potok (Tržiška Bistrica)|Zali potok]], [[Dolžanka]], [[Kališnik (potok)|Kališnik]] in [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]], večji levi pritoki so [[Stegovnik (potok)|Stegovnik]], [[Lomščica]] ter [[Ratni potok|(V)ratni potok]] in [[Veternik (potok)]]. == Opis reke == [[File:Trziska-bistrica-jelendol.JPG|sličica|260px|Tržiška Bistrica v zgornjem toku v [[Jelendol, Tržič|Jelendolu]]]] [[File:Ustje Tržiške Bistrice.jpg|sličica|260px|Izliv Tržiške Bistrice v Savo]] Tržiška Bistrica nastane iz več manjših izvirov na jugozahodnem pobočju glavnega grebena [[Karavanke|Karavank]] in teče strmo skozi gozd mimo opuščene planine Brsnina ter naprej navzdol po grapi do izrazitega sotočja [[Medvodje]], kjer se ji z leve pridruži [[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] izpod istoimenskega vrha [[Stegovnik]] in z desne daljši [[Košutnik (potok)|Košutnik]] izpod vzhodnega dela grebena [[Košuta|Košute]]. Do sem je imel potok velik strmec, saj se je spustil že za več kot 750 m, od tu naprej pa se mu strmec precej zmanjša in teče po nekoliko širši dolini ves čas proti jugozahodu skozi razloženo naselje [[Jelendol, Tržič|Jelendol]], skoraj ves čas po triasnem dolomitu in lastnih prodnih nanosih. S strmih gozdnatih pobočij na levi in desni strani doline se vanj stekajo številne kratke in strme grape, ki so ob izstopu v glavno dolino nasule manjše [[vršaj]]e, ter z desne dva večja pritoka: [[Zali potok (Tržiška Bistrica)|Zali potok]] in [[Dolžanka]]. Pod izlivom desnega pritoka [[Kališnik (potok)|Kališnik]] v naselju [[Dolina, Tržič|Dolina]] Tržiška Bistrica zavije proti jugu in tudi značaj doline se povsem spremeni. Reki se strmec precej poveča, dolina postaja navzdol vse strmejša in nekoliko niže se vreže v slikovito [[Dovžanova soteska|Dovžanovo sotesko]]. Na tem odseku prečka reka dober kilometer širok pas srednje- in zgornjepermskih kamnin (kremenov peščenjak, kremenov konglomerat, trbiška breča, apnenec), ima zelo velik strmec in zlasti ob velikih pretokih se kot divja reka prebija navzdol po strugi, v kateri so nakopičene velike skale kremenovega konglomerata. Pod sotesko se reka za kratek čas nekoliko umiri, na obeh straneh jo spremlja ozka naplavna ravnica, vse do [[Čadovlje pri Tržiču|Čadovelj]], kjer se ji z leve pridruži [[Lomščica]] iz Lomske doline pod [[Storžič]]em. Takoj zatem priteče reka na pas trših triasnih dolomitov, zato se dolina ponovno zoži, reki pa se poveča strmec. Svoj tok nadaljuje skozi mesto [[Tržič]], kjer se dolina spet nekoliko razširi, Tržiški Bistrici pa se z desne strani pridruži potok [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]], ki zbira vode na južni strani prelaza [[Ljubelj]]. Pod [[Tržič]]em vstopi reka v ravnino [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] in teče po njej proti jugu. Na obeh straneh spremlja strugo ožja naplavna ravnica, vendar se je reka po koncu zadnje ledene dobe zarezala 30–40 m globoko v prodne naplavine, tako da ravnico ob reki na obeh straneh spremljata strmi ježi glavne terase. Naplavna ravnica ob reki je zaradi pogostih poplav skoraj povsem neposeljena, vasi so nameščene na robu glavne terase visoko nad reko. Pri vasi [[Bistrica, Naklo|Bistrica]] prečkata reko [[avtocesta A2|gorenjska avtocesta]] in nekdanja glavna cesta, pod njo pa Tržiška Bistrica zavije rahlo proti jugozahodu, teče med strmima pobočjema skozi pas trših konglomeratov in se dobra dva kilometra niže izliva v [[Sava|Savo]]. == Hidronim in etimologija == Tržiška Bistrica je ena od številnih naših 'bistric' in je ime dobila po mestu [[Tržič]]. Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika ''bystrъ'' (hitro tekoč, deroč). V starejših zgodovinskih virih se ime reke pojavlja kot Veustritz (1373),<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|cobiss=1763585|pages=62–64}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=61}}</ref>, v nemški obliki se omenja kot Feistritz Bach ali Neumarkter Feistritz. == Hidrogeografija == [[Slika:Trziska-bistrica hidrogram1981-2010.jpg|sličica|260px|Povprečni mesečni pretoki Tržiške Bistrice na vodomerni postaji Preska v obdobju 1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=8. maja 2016}}</ref>]] Tržiška Bistrica ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (novembra) in drugim viškom spomladi (april–maj). Jesenski višek prispevajo dolgotrajnejša jesenska deževja, ko dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek je manj izrazit in večinoma posledica taljenja snega. Izrazita sta tudi oba nižka: februarski je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], avgustovski pa manjše količine padavin in povečane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]] zaradi višjih poletnih temperatur. Zaradi velikih strmin velik delež padavin hitro odteče po pobočjih in naprej po reki navzdol, zato ima Tržiška Bistrica zelo velik [[specifični odtok]] (39,3&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi visok [[odtočni količnik]] (63,5 %), podobno kot sosednja [[Kokra]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls |work=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000 |title=Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971-2000 po hidrometričnih zaledjih |publisher=Agencija RS za okolje |cobiss=237729536}}</ref> Tržiška Bistrica je izrazit [[hudournik]], vendar na večjem delu toka, razen v [[Tržič]]u in soseščini, ne povzroča večjih težav, saj je poplavna ravnica ob zgornjem in spodnjem toku skoraj neposeljena. V zgornjem toku, od [[Medvodje|Medvodja]] do [[Dovžanova soteska|Dovžanove soteske]], je v njej le nekaj hiš, dolvodno od [[Bistrica pri Tržiču|Bistrice pri Tržiču]] je vrezana v lastne prodne nanose, naselja pa so na varnem na robu glavne terase. Te poplavne ravnice so izpostavljene pogostim, a kratkotrajnim hudourniškim poplavam, večje probleme povzročajo hudourniške vode le v [[Tržič]]u in sosednjih naseljih, ki so se namestila tik ob hudourniški strugi. Hudourniški značaj Tržiške Bistrice kažejo tudi velike razlike med največjimi in najmanjšimi pretoki, zaradi ozkega in zelo strmega zgornjega dela porečja je tudi odziv rečnega pretoka na močnejše padavine izjemno hiter. Na vodomerni postaji v Preski so v obdobju 1981–2010 izmerili najmanjše pretoke ob hudi suši poleti 1993 (14.7.: 0,731&nbsp;m<sup>3</sup>/s), največje pretoke pa ob poplavah 18.9.2007 (155&nbsp;m<sup>3</sup>/s), 28.8.1986 (133&nbsp;m<sup>3</sup>/s) in 1.11.2003 (115&nbsp;m<sup>3</sup>/s).<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Tr%C5%BEi%C5%A1ka%20Bistrica&p_postaja=4050|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Ob močnih padavinah težave prebivalcem ne povzročajo samo narasle vode Tržiške Bistrice, veliko škodo povzročajo tudi hudourniški pritoki z močno erozijo ter nanašanjem velikih množin proda in drugega plavja s strmih pobočij v dolino. == Kakovost vode == Tržiška Bistrica je v zgornjem toku zelo čista reka, saj je območje večinoma poraslo z gozdom in redko poseljeno, po podatkih [[ARSO]] je tudi v srednjem in spodnjem toku v dobrem kemijskem in ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=30. aprila 2016|archive-date=2016-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160603090539/http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603090539/http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf |date=2016-06-03 }}</ref> Kakovost vode v srednjem in spodnjem toku se je močno izboljšala po izgradnji kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave za Tržič in sosednja naselja na Brezovem na desnem bregu Tržiške Bistrice v letih 2008–2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.komunala-trzic.si/storitve/odvajanje-ciscenje-odpadnih-padavinskih-vod/centralna-cistilna-naprava-trzic|title=Centralna čistilna naprava Tržič|accessdate=30. aprila 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Tussen Bistrica en Podbrezje, rivier Trziska Bistrica foto1 2011-07-20 13.48.jpg|sličica|260px|Tržiška Bistrica v [[Bistrica, Naklo|Bistrici]] in most na [[avtocesta A2|gorenjski avtocesti]]]] Na večjem delu toka je struga Tržiške Bistrice v dobrem naravnem stanju, umetno spremenjena struga je le od izliva [[Lomščica|Lomščice]] skozi [[Tržič]] do izpod [[Zvirče|Zvirč]] in pri [[Bistrica, Naklo|Bistrici]]. V preteklosti so njeno moč izkoriščali mlini in drugi vodni obrati v Tržiču, v spodnjem toku so bili zaradi njenega hudourniškega toka ob krajših mlinščicah, ki so potekale po poplavnih ravnicah na obeh bregovih, mdr. pod [[Kovor]]jem in [[Zvirče|Zvirčami]] na desnem in levem bregu, prav tako pod [[Podbrezje|Podbrezjami]] in [[Bistrica, Naklo|Bistrico]]. Tudi nekdaj dobro razvite obrti v [[Tržič]]u, ki so v 19. stoletju deloma prerasle v industrijske obrate, so bile v večji ali manjši meri navezane na vodno silo Tržiške Bistrice in desnega pritoka [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]]. Že v 16. stoletju so bile ob izlivu [[Lomščica|Lomščice]] fužine, ki so delovale do leta 1817. Prav tako so bile fužine na desnem bregu Tržiške Bistrice na mestu današnje tovarne lepenke na [[Slap, Tržič|Slapu]], iz katerih je nastala tovarna kos in srpov (sedanja AB TOKOS). Na desnem bregu Tržiške Bistrice pod mestom je bila že v 19. stoletju velika žaga, ki se je pozneje razširila v večji obrat lesne industrije (nekdanji ZLIT), a je v zadnjih letih ugasnil.<ref>{{navedi knjigo|year=1968|title=Krajevni leksikon Slovenije. 1. knjiga|publisher=Državna založba Slovenije|page=438, 443|location=Ljubljana|cobiss=18172417}}</ref> Ob zgornjem toku Tržiške Bistrice je bila večja žaga, ki jo je leta 1902 skupaj z okoliškimi gozdovi kupil baron [[Karl Born]], jo močno povečal in preuredil na električni pogon ter zanjo zgradil hidroelektrarno in 5&nbsp;km dolgo gozdno železnico od [[Medvodje|Medvodja]]. Danes izkoriščajo vodno energijo Tržiške Bistrice v 11 malih hidroelektrarnah: tri so v [[Jelendol, Tržič|Jelendolu]], dve v [[Tržič]]u ter šest dolvodno od Tržiča, večinoma ob nekdanjih mlinščicah. == Varstvo narave == Zaradi dobro ohranjene naravne struge in bližnje poplavne ravnice je skoraj celotna Tržiška Bistrica od izvira do izliva, razen na odseku skozi [[Tržič]] do [[Pristava, Tržič|Pristave]], zavarovana kot naravna vrednota državnega pomena, vključno s poplavno ravnico. Zaradi izrazite dinamike je kot posebna naravna vrednota državnega pomena zavarovano tudi sotočje [[Sava|Save]] in Tržiške Bistrice, saj hudourniški značaj in velik dotok karbonatnega proda omogočata nastanek hitro se spreminjajočih belih prodišč in pogosto prestavljanje rečnega toka. Dodaten pomen temu odseku daje še skoraj povsem nedotaknjena obvodna vegetacija.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zrsvn.si/slo/osre/Pravilnik_NV.pdf|title=Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena|publisher=Zavod RS za varstvo narave|accessdate=5. maja 2016|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114151049/http://www.zrsvn.si/slo/osre/Pravilnik_NV.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141114151049/http://www.zrsvn.si/slo/osre/Pravilnik_NV.pdf |date=2014-11-14 }}</ref> Kot posebna naravna vrednota lokalnega pomena je zavarovana še [[Dovžanova soteska]], predvsem kot izjemno nahajališče fosilov iz paleozoika, pa tudi zaradi zanimivih reliefnih oblik (kratka soteska, veliki balvani v strugi, slapišče idr.). Celoten tok Tržiške Bistrice do izteka iz Dovžanove soteske leži tudi v območju [[Natura 2000]] Karavanke.<ref>{{navedi splet |url=http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso|title=Atlas okolja|publisher=ARSO|accessdate=5. maja 2016}}</ref> Tržiška Bistrica je zaradi ohranjenosti struge in čiste vode privlačna ribolovna reka. V njej mdr. živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prinešeni potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis'') in [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''). Z ribjim življem upravlja ribiška družina Tržič, ki skrbi tudi za ribnik Žeje na levem bregu Tržiške Bistrice tik pod istoimensko vasjo. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mrak, Irena, 2003: Sledovi pleistocenske morfogeneze v porečju Tržiške Bistrice. Magistrsko delo. Ljubljana, 113 str. == Zunanje povezave == * [http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-trziska-bistrica/ Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica] * [http://arcom-trzic.si/soteska/ Dovžanova soteska: sprehod skozi 50 milijonov let zemeljske zgodovine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160428124843/http://arcom-trzic.si/soteska/ |date=2016-04-28 }} * [http://www.dedi.si/dediscina/386-dovzanova-soteska/ DEDI – Dovžanova soteska] * [http://www.slapovislovenije.info/trzbistrica.htm Slap na Tržiški Bistrici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071020233555/http://www.slapovislovenije.info/trzbistrica.htm |date=2007-10-20 }} * [http://www.geopedia.si/#b4_x455103_y141051_s14 Geopedija - izvir Tržiške Bistrice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x455103_y141051_s14 |date=2017-07-29 }} * [http://www.trzic.info/ Turistično društvo Tržič] * [http://www.trzic.si/ Občina Tržič] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] * [[Dovžanova soteska]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Tržiške Bistrice}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Tržiška Bistrica|*]] [[Kategorija:Pritoki Save]] jxkumdb66854kkspor82g3r50bfi63o 6660597 6660596 2026-04-17T01:35:20Z ~2026-13659-49 255600 6660597 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Reka | name = Tržiška Bistrica |image = Dovžanova soteska 02.jpg |image_caption = Tržiška Bistrica v [[Dovžanova soteska|Dovžanovi soteski]] nad [[Tržič]]em |pushpin_map = Slovenija |source1 = v [[Karavanke|Karavankah]] pod mejnim grebenom |source1_coordinates = {{koord|46|25|33.55|N|14|26|16.30|E|region:SI_type:river}} |mouth = reka [[Sava]], zahodno od [[Naklo|Naklega]] |mouth_coordinates = {{koord|46|16|44.25|N|14|15|59.45|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 27 km |source1_elevation = 1540 m |mouth_elevation = 369 m |discharge1 = 4,8 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Preska) <ref name="Pretoki Trziske Bistrice">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_4000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=2016-05-08|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304191114/http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_4000.xls|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304191114/http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_4000.xls |date=2016-03-04 }}</ref> |basin_size = 146 km<sup>2</sup> |geopedia =L90_F16233_T105_vF_b4_x448952.85942858696_y138358.42947544134_s16 }} '''Tržíška Bistrica''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok [[Sava|Save]] zahodno od [[Naklo|Naklega]]. Izvira pod mejnim grebenom v [[Karavanke|Karavankah]] južno od [[Košuta|Košute]], teče sprva po gozdnati grapi do sotočja v [[Medvodje|Medvodju]], nato po nekoliko širši dolini proti jugozahodu, zavije proti jugu in skozi [[Dovžanova soteska|Dovžanovo sotesko]] do [[Tržič]]a. Pod [[Bistrica pri Tržiču|Bistrico pri Tržiču]] vstopi v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], teče proti jugu in se pod [[Bistrica, Naklo|Bistrico]] izliva v [[Sava|Savo]]. Večji desni pritoki so [[Košutnik (potok)|Košutnik]], [[Zali potok (Tržiška Bistrica)|Zali potok]], [[Dolžanka]], [[Kališnik (potok)|Kališnik]] in [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]], večji levi pritoki pa so [[Stegovnik (potok)|Stegovnik]], [[Lomščica]] ter [[Ratni potok|(V)ratni potok]] in [[Veternik (potok)]]. == Opis reke == [[File:Trziska-bistrica-jelendol.JPG|sličica|260px|Tržiška Bistrica v zgornjem toku v [[Jelendol, Tržič|Jelendolu]]]] [[File:Ustje Tržiške Bistrice.jpg|sličica|260px|Izliv Tržiške Bistrice v Savo]] Tržiška Bistrica nastane iz več manjših izvirov na jugozahodnem pobočju glavnega grebena [[Karavanke|Karavank]] in teče strmo skozi gozd mimo opuščene planine Brsnina ter naprej navzdol po grapi do izrazitega sotočja [[Medvodje]], kjer se ji z leve pridruži [[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] izpod istoimenskega vrha [[Stegovnik]] in z desne daljši [[Košutnik (potok)|Košutnik]] izpod vzhodnega dela grebena [[Košuta|Košute]]. Do sem je imel potok velik strmec, saj se je spustil že za več kot 750 m, od tu naprej pa se mu strmec precej zmanjša in teče po nekoliko širši dolini ves čas proti jugozahodu skozi razloženo naselje [[Jelendol, Tržič|Jelendol]], skoraj ves čas po triasnem dolomitu in lastnih prodnih nanosih. S strmih gozdnatih pobočij na levi in desni strani doline se vanj stekajo številne kratke in strme grape, ki so ob izstopu v glavno dolino nasule manjše [[vršaj]]e, ter z desne dva večja pritoka: [[Zali potok (Tržiška Bistrica)|Zali potok]] in [[Dolžanka]]. Pod izlivom desnega pritoka [[Kališnik (potok)|Kališnik]] v naselju [[Dolina, Tržič|Dolina]] Tržiška Bistrica zavije proti jugu in tudi značaj doline se povsem spremeni. Reki se strmec precej poveča, dolina postaja navzdol vse strmejša in nekoliko niže se vreže v slikovito [[Dovžanova soteska|Dovžanovo sotesko]]. Na tem odseku prečka reka dober kilometer širok pas srednje- in zgornjepermskih kamnin (kremenov peščenjak, kremenov konglomerat, trbiška breča, apnenec), ima zelo velik strmec in zlasti ob velikih pretokih se kot divja reka prebija navzdol po strugi, v kateri so nakopičene velike skale kremenovega konglomerata. Pod sotesko se reka za kratek čas nekoliko umiri, na obeh straneh jo spremlja ozka naplavna ravnica, vse do [[Čadovlje pri Tržiču|Čadovelj]], kjer se ji z leve pridruži [[Lomščica]] iz Lomske doline pod [[Storžič]]em. Takoj zatem priteče reka na pas trših triasnih dolomitov, zato se dolina ponovno zoži, reki pa se poveča strmec. Svoj tok nadaljuje skozi mesto [[Tržič]], kjer se dolina spet nekoliko razširi, Tržiški Bistrici pa se z desne strani pridruži potok [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]], ki zbira vode na južni strani prelaza [[Ljubelj]]. Pod [[Tržič]]em vstopi reka v ravnino [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] in teče po njej proti jugu. Na obeh straneh spremlja strugo ožja naplavna ravnica, vendar se je reka po koncu zadnje ledene dobe zarezala 30–40 m globoko v prodne naplavine, tako da ravnico ob reki na obeh straneh spremljata strmi ježi glavne terase. Naplavna ravnica ob reki je zaradi pogostih poplav skoraj povsem neposeljena, vasi so nameščene na robu glavne terase visoko nad reko. Pri vasi [[Bistrica, Naklo|Bistrica]] prečkata reko [[avtocesta A2|gorenjska avtocesta]] in nekdanja glavna cesta, pod njo pa Tržiška Bistrica zavije rahlo proti jugozahodu, teče med strmima pobočjema skozi pas trših konglomeratov in se dobra dva kilometra niže izliva v [[Sava|Savo]]. == Hidronim in etimologija == Tržiška Bistrica je ena od številnih naših 'bistric' in je ime dobila po mestu [[Tržič]]. Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika ''bystrъ'' (hitro tekoč, deroč). V starejših zgodovinskih virih se ime reke pojavlja kot Veustritz (1373),<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|cobiss=1763585|pages=62–64}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=61}}</ref>, v nemški obliki se omenja kot Feistritz Bach ali Neumarkter Feistritz. == Hidrogeografija == [[Slika:Trziska-bistrica hidrogram1981-2010.jpg|sličica|260px|Povprečni mesečni pretoki Tržiške Bistrice na vodomerni postaji Preska v obdobju 1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=8. maja 2016}}</ref>]] Tržiška Bistrica ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (novembra) in drugim viškom spomladi (april–maj). Jesenski višek prispevajo dolgotrajnejša jesenska deževja, ko dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek je manj izrazit in večinoma posledica taljenja snega. Izrazita sta tudi oba nižka: februarski je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], avgustovski pa manjše količine padavin in povečane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]] zaradi višjih poletnih temperatur. Zaradi velikih strmin velik delež padavin hitro odteče po pobočjih in naprej po reki navzdol, zato ima Tržiška Bistrica zelo velik [[specifični odtok]] (39,3&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi visok [[odtočni količnik]] (63,5 %), podobno kot sosednja [[Kokra]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls |work=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000 |title=Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971-2000 po hidrometričnih zaledjih |publisher=Agencija RS za okolje |cobiss=237729536}}</ref> Tržiška Bistrica je izrazit [[hudournik]], vendar na večjem delu toka, razen v [[Tržič]]u in soseščini, ne povzroča večjih težav, saj je poplavna ravnica ob zgornjem in spodnjem toku skoraj neposeljena. V zgornjem toku, od [[Medvodje|Medvodja]] do [[Dovžanova soteska|Dovžanove soteske]], je v njej le nekaj hiš, dolvodno od [[Bistrica pri Tržiču|Bistrice pri Tržiču]] je vrezana v lastne prodne nanose, naselja pa so na varnem na robu glavne terase. Te poplavne ravnice so izpostavljene pogostim, a kratkotrajnim hudourniškim poplavam, večje probleme povzročajo hudourniške vode le v [[Tržič]]u in sosednjih naseljih, ki so se namestila tik ob hudourniški strugi. Hudourniški značaj Tržiške Bistrice kažejo tudi velike razlike med največjimi in najmanjšimi pretoki, zaradi ozkega in zelo strmega zgornjega dela porečja je tudi odziv rečnega pretoka na močnejše padavine izjemno hiter. Na vodomerni postaji v Preski so v obdobju 1981–2010 izmerili najmanjše pretoke ob hudi suši poleti 1993 (14.7.: 0,731&nbsp;m<sup>3</sup>/s), največje pretoke pa ob poplavah 18.9.2007 (155&nbsp;m<sup>3</sup>/s), 28.8.1986 (133&nbsp;m<sup>3</sup>/s) in 1.11.2003 (115&nbsp;m<sup>3</sup>/s).<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Tr%C5%BEi%C5%A1ka%20Bistrica&p_postaja=4050|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Ob močnih padavinah težave prebivalcem ne povzročajo samo narasle vode Tržiške Bistrice, veliko škodo povzročajo tudi hudourniški pritoki z močno erozijo ter nanašanjem velikih množin proda in drugega plavja s strmih pobočij v dolino. == Kakovost vode == Tržiška Bistrica je v zgornjem toku zelo čista reka, saj je območje večinoma poraslo z gozdom in redko poseljeno, po podatkih [[ARSO]] je tudi v srednjem in spodnjem toku v dobrem kemijskem in ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=30. aprila 2016|archive-date=2016-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160603090539/http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603090539/http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf |date=2016-06-03 }}</ref> Kakovost vode v srednjem in spodnjem toku se je močno izboljšala po izgradnji kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave za Tržič in sosednja naselja na Brezovem na desnem bregu Tržiške Bistrice v letih 2008–2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.komunala-trzic.si/storitve/odvajanje-ciscenje-odpadnih-padavinskih-vod/centralna-cistilna-naprava-trzic|title=Centralna čistilna naprava Tržič|accessdate=30. aprila 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Tussen Bistrica en Podbrezje, rivier Trziska Bistrica foto1 2011-07-20 13.48.jpg|sličica|260px|Tržiška Bistrica v [[Bistrica, Naklo|Bistrici]] in most na [[avtocesta A2|gorenjski avtocesti]]]] Na večjem delu toka je struga Tržiške Bistrice v dobrem naravnem stanju, umetno spremenjena struga je le od izliva [[Lomščica|Lomščice]] skozi [[Tržič]] do izpod [[Zvirče|Zvirč]] in pri [[Bistrica, Naklo|Bistrici]]. V preteklosti so njeno moč izkoriščali mlini in drugi vodni obrati v Tržiču, v spodnjem toku so bili zaradi njenega hudourniškega toka ob krajših mlinščicah, ki so potekale po poplavnih ravnicah na obeh bregovih, mdr. pod [[Kovor]]jem in [[Zvirče|Zvirčami]] na desnem in levem bregu, prav tako pod [[Podbrezje|Podbrezjami]] in [[Bistrica, Naklo|Bistrico]]. Tudi nekdaj dobro razvite obrti v [[Tržič]]u, ki so v 19. stoletju deloma prerasle v industrijske obrate, so bile v večji ali manjši meri navezane na vodno silo Tržiške Bistrice in desnega pritoka [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]]. Že v 16. stoletju so bile ob izlivu [[Lomščica|Lomščice]] fužine, ki so delovale do leta 1817. Prav tako so bile fužine na desnem bregu Tržiške Bistrice na mestu današnje tovarne lepenke na [[Slap, Tržič|Slapu]], iz katerih je nastala tovarna kos in srpov (sedanja AB TOKOS). Na desnem bregu Tržiške Bistrice pod mestom je bila že v 19. stoletju velika žaga, ki se je pozneje razširila v večji obrat lesne industrije (nekdanji ZLIT), a je v zadnjih letih ugasnil.<ref>{{navedi knjigo|year=1968|title=Krajevni leksikon Slovenije. 1. knjiga|publisher=Državna založba Slovenije|page=438, 443|location=Ljubljana|cobiss=18172417}}</ref> Ob zgornjem toku Tržiške Bistrice je bila večja žaga, ki jo je leta 1902 skupaj z okoliškimi gozdovi kupil baron [[Karl Born]], jo močno povečal in preuredil na električni pogon ter zanjo zgradil hidroelektrarno in 5&nbsp;km dolgo gozdno železnico od [[Medvodje|Medvodja]]. Danes izkoriščajo vodno energijo Tržiške Bistrice v 11 malih hidroelektrarnah: tri so v [[Jelendol, Tržič|Jelendolu]], dve v [[Tržič]]u ter šest dolvodno od Tržiča, večinoma ob nekdanjih mlinščicah. == Varstvo narave == Zaradi dobro ohranjene naravne struge in bližnje poplavne ravnice je skoraj celotna Tržiška Bistrica od izvira do izliva, razen na odseku skozi [[Tržič]] do [[Pristava, Tržič|Pristave]], zavarovana kot naravna vrednota državnega pomena, vključno s poplavno ravnico. Zaradi izrazite dinamike je kot posebna naravna vrednota državnega pomena zavarovano tudi sotočje [[Sava|Save]] in Tržiške Bistrice, saj hudourniški značaj in velik dotok karbonatnega proda omogočata nastanek hitro se spreminjajočih belih prodišč in pogosto prestavljanje rečnega toka. Dodaten pomen temu odseku daje še skoraj povsem nedotaknjena obvodna vegetacija.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zrsvn.si/slo/osre/Pravilnik_NV.pdf|title=Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena|publisher=Zavod RS za varstvo narave|accessdate=5. maja 2016|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114151049/http://www.zrsvn.si/slo/osre/Pravilnik_NV.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141114151049/http://www.zrsvn.si/slo/osre/Pravilnik_NV.pdf |date=2014-11-14 }}</ref> Kot posebna naravna vrednota lokalnega pomena je zavarovana še [[Dovžanova soteska]], predvsem kot izjemno nahajališče fosilov iz paleozoika, pa tudi zaradi zanimivih reliefnih oblik (kratka soteska, veliki balvani v strugi, slapišče idr.). Celoten tok Tržiške Bistrice do izteka iz Dovžanove soteske leži tudi v območju [[Natura 2000]] Karavanke.<ref>{{navedi splet |url=http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso|title=Atlas okolja|publisher=ARSO|accessdate=5. maja 2016}}</ref> Tržiška Bistrica je zaradi ohranjenosti struge in čiste vode privlačna ribolovna reka. V njej mdr. živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prinešeni potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis'') in [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''). Z ribjim življem upravlja ribiška družina Tržič, ki skrbi tudi za ribnik Žeje na levem bregu Tržiške Bistrice tik pod istoimensko vasjo. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mrak, Irena, 2003: Sledovi pleistocenske morfogeneze v porečju Tržiške Bistrice. Magistrsko delo. Ljubljana, 113 str. == Zunanje povezave == * [http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-trziska-bistrica/ Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica] * [http://arcom-trzic.si/soteska/ Dovžanova soteska: sprehod skozi 50 milijonov let zemeljske zgodovine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160428124843/http://arcom-trzic.si/soteska/ |date=2016-04-28 }} * [http://www.dedi.si/dediscina/386-dovzanova-soteska/ DEDI – Dovžanova soteska] * [http://www.slapovislovenije.info/trzbistrica.htm Slap na Tržiški Bistrici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071020233555/http://www.slapovislovenije.info/trzbistrica.htm |date=2007-10-20 }} * [http://www.geopedia.si/#b4_x455103_y141051_s14 Geopedija - izvir Tržiške Bistrice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x455103_y141051_s14 |date=2017-07-29 }} * [http://www.trzic.info/ Turistično društvo Tržič] * [http://www.trzic.si/ Občina Tržič] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] * [[Dovžanova soteska]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Tržiške Bistrice}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Tržiška Bistrica|*]] [[Kategorija:Pritoki Save]] e9sddl998ml63y3hg7r1s3ikfdwwefy 0 152949 6660544 6657390 2026-04-16T21:32:25Z ~2026-13659-49 255600 /* M */ 6660544 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva in jih je preveč, da bi jih navajali poimensko, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, ki je pogoj za njegovo pridobitev, npr. [[Stojan Cigoj]], [[Bogomir Dobovišek]], [[Franc Lazarini]], [[Anton Žun]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Ludvik Čarni]], [[Jože Koruza]], [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Marjan Žagar]], [[Oto Norčič]], [[Franc Bitenc]], [[Niko Jesenovec]], [[Mirko Derganc]], [[Polde Leskovar]], [[Primož Schauer]], [[Aleksander Radovan]], [[Hubert Bergant]], [[Aci Bertoncelj]], [[Marjan Gabrijelčič|Marijan Gabrijelčič]], [[Ivan Možina]] ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa ni bil predlagan, torej bil spregledan iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Bojan Accetto]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]], [[Franjo Zdravič]], [[Janez Kanoni]], [[Miloš Kobal]], [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]], [[Miro Košak]], [[Slavko Rakovec (urolog)|Slavko Rakovec]], [[Peter Rakovec]], [[Radoslav Žargi]], [[Milan Dolenc]], [[Janez Brglez]], [[Ivo Jelačin]], [[Oton Muck]], [[Boštjan Anko]], [[Marjan Dorer|Marijan Dorer]], [[Ivo Antolič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Rajko Sedej]], [[Vladislav Pegan]], [[Božo Kralj]], [[Saša Cvahte]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Ivan Vizovišek]], [[Miha Japelj]], [[Peter Bukovec]], [[Milan Grošelj]], [[Stanko Gogala]], [[Anton Slodnjak]], [[Janko Jurančič]], [[Janez Stanonik]], [[Dušan Ludvik]], [[Janez Rotar]], [[Mirko Jurak]], [[Vojan Rus]], [[Jože Toporišič]], [[Janez Sagadin]], [[Matjaž Kmecl]], [[Janko Pleterski]], [[Andrej Capuder]], [[Ivan Rakovec]], [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]], [[Zlata Dolinar-Osole]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Alojz Paulin]], [[Marko Breznik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Marjan Mušič]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Janko Sketelj]], [[Svetko Lapajne]], [[Tone Klemenčič]], [[Ivan Sovinc]], [[Srdan Turk]], [[Jure Banovec]], [[Tomaž Banovec]], [[Anton Vakselj]], [[Alojzij Vadnal]] (sicer častni doktor UL, podobno kot [[Franc Mikuž]], pa tudi [[Makso Šnuderl]] in [[Anton Trstenjak]]), [[France Križanič]], [[Sergej Pahor]], [[Niko Prijatelj]], [[Fran Dominko]], [[Savo Lapanje]], [[Srdan Turk]], [[Miran Vardjan]], [[Miran Veselič]](-st.), [[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]], [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], [[Silvin Leskovar]], [[Matija Tuma]], [[Drago Leskovšek]] (2), [[Jože Trontelj]], [[Božidar Magajna]], [[Albin Wedam]], [[Janez Planina]], [[Cene Malovrh]], [[Pavel Marc]], [[Metod Dular]], [[Stane Krašovec]], [[Janez Šmidovnik]], [[Rupko Godec]], [[Mitja Kamušič]], [[Viktor Petkovšek|Viktor]] in [[Zdravko Petkovšek]], [[Peter Jereb (elektrotehnik)|Peter Jereb]], [[Oskar Reya]], [[Rajko Pavlovec]], [[Stanko Grafenauer]], [[Boris Sket]], [[Kazimir Tarman]], [[Miklavž Grabnar]], [[Jože Korošec]], [[Rudolf Turk]], [[Drago Stepišnik]], [[Jože Šturm]], [[Marjan Jeločnik]], [[Vilko Ukmar]], [[Pino Mlakar]], [[Leon Pfeifer]], [[Pavel Šivic]], [[Jakob Jež]], [[Darijan Božič]], [[Anton Nanut]], [[Rok Klopčič]], [[Mile Kosi]], [[Ivan Jerman|Janez Jerman]], [[Slavko Jan]], [[Vida Juvan]], [[France Štiglic]], [[Riko Debenjak]], [[Jože Brumen]], [[Andrej Jemec]], [[Emerik Bernard]], [[Herman Gvardjančič]], [[Dušan Tršar]], [[Metka Krašovec]], [[Milan Pajk]], [[Tomaž Kržišnik]], [[Fedja Košir]], [[Borut Juvanec]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Rastko Močnik]], [[Valentin Kalan]], [[Andrej Ule]], [[Matjaž Potrč]], [[Mladen Dolar]], [[Marko Uršič]], [[Lev Kreft]], [[Cvetka Tóth]], [[Maja Milčinski]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. Štirje upokojeni profesorji UL so dobili naziv posmrtno, ker so bili verjetno že prej v postopku za njegovo pridobitev. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]]; r = [[rektor]] UL; dr.hc = [[častni doktor]] UL; † = danes že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALU(O) = Akademija za likovno umetnost (in oblikovanje) == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Jože Balažic]] (MF, 2025) *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) † *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) † *[[Vlado Benko]] (FSPN/FDV, 1979) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a; dr. h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT/FMF, 1998) † a; dr. h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) † *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Maja Bučar]] (FDV, 2023) *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek|Vili(bald) Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[Andrej Černe]] (FF, 2022) *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) † *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Katarina Čufar]] (BF, 2023) *[[Ivan Čuk]] (FŠ, 2025) *[[Miran Čuk]] (FF/FŠ?/PEF, 2009) † == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) † == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) † *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) † *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Ivan Florjanc]] (AG, 2022) *[[Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) *[[Stanko Gerjolj]] (TEOF, 2022) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) † *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) † *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Janvit Golob]] (FKKT, 2023) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Bojan Gorenec]] (ALUO, 2023) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Christian Gostečnik]] (TEOF, 2023) *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (EF?/FU, 2008) * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Anton Grizold]] (FDV, 2024) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Franc Habe]] (BF, 2024) *[[Miran Hladnik]] (FF, 2025) *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI/>>FRI?, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) † a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar (živilski tehnolog)|Janez Hribar]] (BF, 2017) † *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) † *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec|Janez (Ivan) Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Božidar Jezernik]] (FF, 2023) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Lučka Kajfež Bogataj]] (BF, 2023) *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Igor Kaučič]] (PF, 2022) *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) † a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Danijel Kikelj]] (FFA, 2025) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) † *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) † *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) † *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Radovan Komel]] (MF, 2022) *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Igor Kononenko]] (FRI, 2024) *[[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] (FS, 2022) *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Franc Kosel]] (FS, 2024) *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Janez Koželj]] (FA, 2024) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) † a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) † r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) † a *[[Julijana Kristl]] (FFA, 2022) *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) † *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Brigita Lenarčič]] (FKKT, 2022) *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (FMF, 2025-posthumno) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Romana Marinšek Logar]] (BF, 2025) *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Borut Mavko]] (FMF, 2024/25?) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r † *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) † *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 /ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF in FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Dušan Mramor]] (EF, 2023) *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janko Muršak]] (FF, 2025) *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] (FA/[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Mojca Narat]] (BF, 2025) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Boris A. Novak]] (FF, 2023) a *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Breda Oblak]] (AG, 2008) *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[Matjaž Omladič]] (FMF, 2023) *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a † *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) † *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) † *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) *[[Jože Osterc]] (BF, 2022) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) † *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) *Leopold [[Marijan Pavčnik]] (PF, 2023) a *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) † *[[Sonja Pečjak]] (FF, 2025) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) † *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) † *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † * [[Rajko Pirnat]] (PF, 2025) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Ana Plemenitaš]] (MF, 2024) *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) † *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) † *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Jože Rakovec]] (FMF, 2022) *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) † *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Irena Rogelj]] (BF, 2023) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) † *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) † *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Janez Seliger]] (FMF, 2023) *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) † *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) † a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Franc Smole]] (FE, 2022) *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) † * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (EF?/FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) † *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) † *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) *[[Ivan Svetlik]] (FDV, 2025) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl|Dane (Danijel) Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Samo Štefanac]] (FF, 2024) *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Maks Tajnikar]] (EF, 2023) *[[Jurij Franc Tasič]] (FE, 2024) *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Mihael Jožef Toman]] (BF, 2024) *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) † a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Tom Turk]] (BF, 2025) *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FTK/FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (FKKT, 2024) *[[Aleš Vodopivec]] (FA, 2025) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1988) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN oz. [[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) † *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Pavel Zgaga]] (PEF, 2025) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar|Drago(tin) Žagar]] (FF, 2012) † *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] iydy75xbuv66h8mno02pjhh38zcavwq 0 154869 6660312 6213754 2026-04-16T13:19:06Z ~2026-90770-6 254477 6660312 wikitext text/x-wiki '''Jesenje''' je lahko: * [[Jesenje|Jesenje, Litija]] * [[Jesenje, Krapinsko-zagorska županija]] * [[Jesenje, Podutana|Jesenje, Italija]] (''Iessegna'') - naselje v [[Podutana|Občini Podutana]] v Beneški Sloveniji * glej tudi [[Jasenje]] {{razločitev}} eeg3868nlb8el8zleu1ywf35tln3nhf 0 156240 6660265 6660173 2026-04-16T12:12:03Z Ljuba24b 92351 dp, infopolje 6660265 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{brez virov}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=https://www.geopedia.world/?locale=sl#T12_x1515964.7784221305_y5797929.475435918_s17_b2345 | latd = 46 |latm = 6 |lats = 37 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 50 |longEW = E |najdisi=Kostanjevica Kanal |slika= |povrsina= |prebivalstvo=30 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=velja za Lig <ref>[https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija]</ref> |nadmorska=500 |postna=5213 |posta=Kanal |obcina=Kanal ob Soči |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Kostanjevica''' je zaselek blizu [[Lig]]a v [[občina Kanal ob Soči|Občini Kanal ob Soči]]. Ime je dobil po bližnjem kostanjevem gozdu. Po ljudskem izročilu naj bi bilo v njem toliko kostanjevih dreves, da so se polhi in veverice selili po [[Kolovrat (hribovje)|Kolovratu]] od reke [[Idrija (reka)|Idrije]] do [[Soča|Soče]] in nazaj, ne da bi se spustili na tla. Kostanjeviška posestva so segala od vrha hriba, imenovanega Kal, pa vse do reke Idrije v dolini. Vaščani so si pri delu med seboj vedno pomagali. Navada je bila, da so se možje zjutraj poklicali in s skupnimi močmi opravili delo, en dan pri eni hiši, naslednji dan pa pri drugi. Tako so se med družinami in posamezniki spletale močne vezi, kar je pripeljalo do velikih skupnih akcij tudi na drugih področjih. Družina Blažič je imela v vasi manjšo gostilno in trgovino. V tej družini je bila rojena učiteljica Marija Blažič, mati slikarja [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]] in športnika ter farmacevta Ljubana. == Zgodovina == V vasi je leta 1928 živelo 183 prebivalcev. Bila je največja vas na Kanalskem Kolovratu. Vendar so se njeni prebivalci že po letu 1900 začeli izseljevati v najrazličnejše države sveta, največ pa v ZDA. S pričetkom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] (leta 1914) je bilo iz Kostanjevice v avstro-ogrsko vojsko vpoklicanih kar 32 mož in fantov. Od teh se jih pet ni nikoli več vrnilo s fronte. Poleg tega je v vojnih letih bilo porušenih ali požganih veliko domačij in gospodarskih objektov. Po končani vojni, leta 1918, se je pričela obnova vasi, ki je trajala vse do leta 1928. Z vzponom fašizma je Kostanjevica, tako kot tudi ostale vasi na Kanalskem Kolovratu, doživela nov udarec. Prebivalci so se bili prisiljeni množično izseljevati v Italijo, Francijo, Belgijo in druge države. Prišla je [[druga svetovna vojna]], ki je spet terjala svoj davek. Do leta 1942 je bilo zaprtih že več kot 10 zavednih vaščanov, veliko pa jih je bilo mobiliziranih v italijansko vojsko. Tudi to je  bil eden izmed razlogov, da se je že takoj na začetku leta 1943 veliko vaščanov ─ fantov in nekaj deklet, odločilo za odhod v partizane. === Požig === Leta 1943 je bila, po kapitulaciji Italije v Kostanjevici ustanovljena zasilna začasna partizanska bolnišnica v prostorih takratne šole. Kljub strogi tajnosti pa je bila bolnišnica izdana. Zgodaj zjutraj, 6. oktobra 1943, se je prebivalka Kostanjevice Veronika Peternel odpravila proti Kanalu, ko je z vrha vasi opazila Nemce, ki so se približevali vasi.  Zato se je hitro vrnila v vas in opozorila sovaščane. Po pripovedovanju je bilo okoli 100 nemških vojakov. Najprej so napadli šolsko poslopje iz križišča nad vasjo. Ko pa so ugotovili, da so udarili v prazno, so pobesneli in se pognali v vas, ki je ni branila nobena partizanska enota. Po pripovedovanju je partizanska brigada, z ukazom nadrejenega, lahko le nemočno opazovala. Napad na vas naj bi se začel okoli 8. ure zjutraj. Najprej so obkolili vas, ko pa so opazili, da ljudje bežijo iz nje, so začeli streljati in ustrelili dva vaščana, Antona Blažiča in Antonijo Tomažič. Nato so začeli požigati hiše ter hleve. Med požiganjem so aretirali sedem starejših moških, ki so jih kasneje odpeljali v zapor v Gorico. Vsega skupaj so požgali 13 hiš in 8 hlevov. Napad naj bi se končal okoli 15. ure, ko so Nemci začeli zapuščati vas. Le-ta je gorela še vso noč in naslednji dan. Partizanska četa, ki je bila blizu vasi, si ni upala spopasti z Nemci, saj je vedela, kako velika je možnost, da bi se Nemci ponovno maščevali in naredili še večjo škodo, kot so jo že. Življenje po napadu je bilo zelo težko, materialne in duševne posledice so se čutile še desetletja.   == Danes == Danes ima Kostanjevica šteje še 11 naseljenih domačij s približno 30 prebivalci. Vse kaže, da se življenje počasi, a vztrajno vrača v to prijetno vasico na Kanalskem Kolovratu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.tic-kanal.si/kanal_in-okolica/lig Lig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305000754/http://www.tic-kanal.si/kanal_in-okolica/lig |date=2016-03-05 }} {{Kanal ob Soči}} [[Kategorija:Naselja Občine Kanal ob Soči]] ct0rtpueqx6dl137fajugkvcnqod12l 0 164462 6660283 6488291 2026-04-16T12:50:22Z ~2026-90770-6 254477 6660283 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Radko Dimitrijev |image=<!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Balkanski vojni]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Radko Dimitriev''', [[Bolgari|bolgarski]] [[general]], * [[1859]], † [[1918]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Radko Dimitriyev}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dimitrijev, Radko}} [[Kategorija:Bolgarski generali]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] m6y7hibez2sv7p86wjedgzdkrxk3jv4 6660284 6660283 2026-04-16T12:50:39Z ~2026-90770-6 254477 6660284 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Radko Dimitriev |image=<!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Balkanski vojni]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Radko Dimitriev''', [[Bolgari|bolgarski]] [[general]], * [[1859]], † [[1918]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Radko Dimitriyev}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dimitrijev, Radko}} [[Kategorija:Bolgarski generali]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 1q66ps5feq32etg1dyi7affnnpe9q0c 6660285 6660284 2026-04-16T12:52:38Z ~2026-90770-6 254477 6660285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Radko Dimitriev |image=<!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Balkanski vojni]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Radko''' (Ruskov) '''Dimitriev''', [[Bolgari|bolgarski]] [[general]], * [[1859]], † [[1918]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Radko Dimitriyev}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dimitrijev, Radko}} [[Kategorija:Bolgarski generali]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] hdi86t1ndh2bcg2z8051ndf1lhayvwm 0 168419 6660334 6418440 2026-04-16T14:04:29Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Istituto Nazionale di Statistica]] na [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] 6418440 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija javne uprave |slika=V Balbo - v Depretis - ISTAT P1070315.JPG |druga_imena= ISTAT |drzavni_okvir= [[Republika Italija]] |datum_nastanka=[[1926]] |status_organa=vladna služba |sedez= |temeljne_naloge= |generalni_direktor= |namestnik= |stevilo_usluzbencev= |predhodnik_organa=Istituto Centrale di Statistica (do l. [[1989]]) |mednarodno=Evropski statistični sistem (ESS) |spletna_stran={{URL|http://www.istat.it}} }} '''ISTAT''' (''Istituto Nazionale di Statistica'') je [[Italija|italijanska]] [[država|državna]] ustanova za [[statistika|statistiko]]. Ustanovljena je bila leta [[1926]] kot ''Istituto Centrale di Statistica'' (''Osrednji zavod za statistiko'') z nalogo, da zbira vse podatke, ki zadevajo državo. Leta [[1989]] je bila ustanova preimenovana v ''Državni zavod za statistiko'' in njeno delovanje je bilo popolnoma preurejeno z natančnejšo določitvijo nalog in smernic. Glavne dejavnosti ustanove so štiri: * [[popis prebivalstva|popisi prebivalstva]]: Vršijo se vsakih deset let in popisujejo stalno naseljeno [[prebivalstvo]], občasno naseljeno prebivalstvo in [[stanovanje|stanovanja]]. * popisi [[industrija|industrije]] in [[usluge|uslug]], popisi [[kmetijstvo|kmetijstva]]: Vršijo se predvidoma istočasno s popisi prebivalstva. Popisujejo se profitna [[podjetje|podjetja]], [[zadruga|zadruge]], [[obrtnik]]i in samostojni [[poklic]]i, posebej [[poljedelstvo|poljedelska]], [[živinoreja|živinorejna]] in [[gozd]]na [[gospodarstvo|gospodarstva]]. * raziskave na gospodarskem področju: Izvajajo se »po potrebi«, to je v glavnem po naročilu raznih državnih organov. Sem spadajo na primer statistike državnega [[knjigovodstvo|knjigovodstva]], raziskave o nihanju [[cena|cen]] na debelo in na drobno, [[anketa|ankete]] v okviru [[javna ustanova|javnih ustanov]], [[zaposlitev|zaposlitve]], [[trgovina|trgovine]] ipd. * [[vzorčna statistika]] podatkov o [[gospodinjstvo|gospodinjstvih]]: Pridejo v poštev najrazličnejši podatki, od [[energija|energetske]] porabe, [[zdravje|zdravja]] in javne varnosti do privatnih zadev kot so na primer potek zasebnega življenja, poraba prostega časa in [[konjiček|konjički]] == Zunanje povezave == * [http://www.istat.it/ Uradna spletna stran] {{ikona it}} [[Kategorija:Ustanove v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Italiji]] {{normativna kontrola}} kj8v7757c1g3yizwtqiftpp1busk8cy 6660337 6660334 2026-04-16T14:08:45Z Erardo Galbi 166658 6660337 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija javne uprave |ime = Nacionalni inštitut za statistiko |slika=V Balbo - v Depretis - ISTAT P1070315.JPG |druga_imena= ISTAT |drzavni_okvir= [[Republika Italija]] |datum_nastanka=[[1926]] |status_organa=vladna služba |sedez= |temeljne_naloge= |generalni_direktor= |namestnik= |stevilo_usluzbencev= |predhodnik_organa=Istituto Centrale di Statistica (do l. [[1989]]) |mednarodno=Evropski statistični sistem (ESS) |spletna_stran={{URL|http://www.istat.it}} }} '''Nacionalni inštitut za statistiko''' (''Istituto nazionale di statistica'', '''Istat''') je [[Italija|italijanska]] [[država|državna]] ustanova za [[statistika|statistiko]]. Ustanovljena je bila leta [[1926]] kot ''Istituto Centrale di Statistica'' (''Osrednji zavod za statistiko'') z nalogo, da zbira vse podatke, ki zadevajo državo. Leta [[1989]] je bila ustanova preimenovana v ''Državni zavod za statistiko'' in njeno delovanje je bilo popolnoma preurejeno z natančnejšo določitvijo nalog in smernic. Glavne dejavnosti ustanove so štiri: * [[popis prebivalstva|popisi prebivalstva]]: Vršijo se vsakih deset let in popisujejo stalno naseljeno [[prebivalstvo]], občasno naseljeno prebivalstvo in [[stanovanje|stanovanja]]. * popisi [[industrija|industrije]] in [[usluge|uslug]], popisi [[kmetijstvo|kmetijstva]]: Vršijo se predvidoma istočasno s popisi prebivalstva. Popisujejo se profitna [[podjetje|podjetja]], [[zadruga|zadruge]], [[obrtnik]]i in samostojni [[poklic]]i, posebej [[poljedelstvo|poljedelska]], [[živinoreja|živinorejna]] in [[gozd]]na [[gospodarstvo|gospodarstva]]. * raziskave na gospodarskem področju: Izvajajo se »po potrebi«, to je v glavnem po naročilu raznih državnih organov. Sem spadajo na primer statistike državnega [[knjigovodstvo|knjigovodstva]], raziskave o nihanju [[cena|cen]] na debelo in na drobno, [[anketa|ankete]] v okviru [[javna ustanova|javnih ustanov]], [[zaposlitev|zaposlitve]], [[trgovina|trgovine]] ipd. * [[vzorčna statistika]] podatkov o [[gospodinjstvo|gospodinjstvih]]: Pridejo v poštev najrazličnejši podatki, od [[energija|energetske]] porabe, [[zdravje|zdravja]] in javne varnosti do privatnih zadev kot so na primer potek zasebnega življenja, poraba prostega časa in [[konjiček|konjički]] == Zunanje povezave == * [http://www.istat.it/ Uradna spletna stran] {{ikona it}} [[Kategorija:Ustanove v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Italiji]] {{normativna kontrola}} 8grm33fu8kowzhncop2vfzo8rocbdep 6660339 6660337 2026-04-16T14:10:26Z Erardo Galbi 166658 6660339 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija javne uprave |ime = Nacionalni inštitut za statistiko |slika=V Balbo - v Depretis - ISTAT P1070315.JPG |druga_imena= ISTAT |drzavni_okvir= [[Italijanska republika]] |datum_nastanka=[[1926]] |status_organa=vladna služba |sedez= |temeljne_naloge= |generalni_direktor= |namestnik= |stevilo_usluzbencev= |predhodnik_organa=Istituto Centrale di Statistica (do l. [[1989]]) |mednarodno=Evropski statistični sistem (ESS) |spletna_stran={{URL|http://www.istat.it}} }} '''Nacionalni inštitut za statistiko''' (''Istituto nazionale di statistica'', '''Istat''') je [[Italija|italijanska]] [[država|državna]] ustanova za [[statistika|statistiko]]. Ustanovljena je bila leta [[1926]] kot ''Istituto Centrale di Statistica'' (''Osrednji zavod za statistiko'') z nalogo, da zbira vse podatke, ki zadevajo državo. Leta [[1989]] je bila ustanova preimenovana v ''Državni zavod za statistiko'' in njeno delovanje je bilo popolnoma preurejeno z natančnejšo določitvijo nalog in smernic. Glavne dejavnosti ustanove so štiri: * [[popis prebivalstva|popisi prebivalstva]]: Vršijo se vsakih deset let in popisujejo stalno naseljeno [[prebivalstvo]], občasno naseljeno prebivalstvo in [[stanovanje|stanovanja]]. * popisi [[industrija|industrije]] in [[usluge|uslug]], popisi [[kmetijstvo|kmetijstva]]: Vršijo se predvidoma istočasno s popisi prebivalstva. Popisujejo se profitna [[podjetje|podjetja]], [[zadruga|zadruge]], [[obrtnik]]i in samostojni [[poklic]]i, posebej [[poljedelstvo|poljedelska]], [[živinoreja|živinorejna]] in [[gozd]]na [[gospodarstvo|gospodarstva]]. * raziskave na gospodarskem področju: Izvajajo se »po potrebi«, to je v glavnem po naročilu raznih državnih organov. Sem spadajo na primer statistike državnega [[knjigovodstvo|knjigovodstva]], raziskave o nihanju [[cena|cen]] na debelo in na drobno, [[anketa|ankete]] v okviru [[javna ustanova|javnih ustanov]], [[zaposlitev|zaposlitve]], [[trgovina|trgovine]] ipd. * [[vzorčna statistika]] podatkov o [[gospodinjstvo|gospodinjstvih]]: Pridejo v poštev najrazličnejši podatki, od [[energija|energetske]] porabe, [[zdravje|zdravja]] in javne varnosti do privatnih zadev kot so na primer potek zasebnega življenja, poraba prostega časa in [[konjiček|konjički]] == Zunanje povezave == * [http://www.istat.it/ Uradna spletna stran] {{ikona it}} [[Kategorija:Ustanove v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Italiji]] {{normativna kontrola}} 0hwuzcowyfc47z9222gnwtgol57wi9k 0 168940 6660451 1195872 2026-04-16T18:20:39Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] 6660451 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] dbaol3ucmvps677jboi9f7eg6nf4kvl 0 177532 6660662 6649538 2026-04-17T08:06:32Z ~2026-13659-49 255600 /* R */ 6660662 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliotekar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Brigita Ačko]] *([[Štefan Adamič]]) † *([[Jakob Alešovec]]) † *[[Fran Alič]] † *[[Milojka Alič]] † *[[Melita Ambrožič]] *[[Ivan Andoljšek]] † *[[Jernej Antolin Oman]] *[[Mara Arčon|Mara Vera Arčon]] † *[[Ivo Arhar]] † * [[Vojan Tihomir Arhar]] † *[[Miljutin Arko]] † *[[Tine Arko|Tine (Dragotin) Arko]] † *[[Majda Armeni]] † *([[Janez Arnež]]) † *[[Pavla Arzenšek]] † *[[Anton Aškerc ml.]] † == B == *[[Adolf Baar]] † *[[Alenka Bagarič]] *[[Stanislav Bahor]] † *[[Leo Baebler]] † *[[Karel Bačer]] † *[[Bojana Bajec]] *[[Jože Bajec]] † *[[Stojan Albert Bajič]] † *[[Anton Bajt]] † *[[Silva Bandelj]] *[[Tatjana Banič]] *[[Dušan Baran]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † *[[Štefan Barbarič]] † *Jožefa Barbič *T. Bartol *[[Tea Bemkoč]] *[[Marjana Benčina]] *[[Jaromir Beran]] † *[[Branko Berčič]] † *[[Marija Bergant]] (r. Knez) *[[Darinka Berk]] *[[Oton Berkopec]] † *[[Irena Berlič]] † *[[Breda Bertalanič]] *[[Katja Bevk]] *[[Ivan Bidovec]] † *[[Zvonko Bizjak]] † *[[Meta Blagšič]] *[[Luka Blažič]] *([[Viktor Blažič]]) † *[[Marjan Blažon]] *[[Jan Dominik Bogataj]]? *[[Katarina Bogataj Gradišnik]] *[[Franček Bohanec]] † *[[Slavko Bohanec]] † * [[Valter Bohinec]] † *[[Alojzij Bolhar]] † *[[Milena Bon]] *[[Lidija Božac]] *[[Anica Božič]] † *[[Maja Božič]] *[[Jana Bradač]] * [[Janko Bratina]] † *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Tadeja Brešar]]? *[[Patricija Breznikar]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] † *[[Just Buda]] † *[[Nikica Brumen]] † *[[Andrej Brvar]] *[[Stanko Bunc]] † *[[Franca Buttolo]] == C == * [[Gabriela Caharija]] * ([[Stanko Cajnkar]]) † * ([[Karl Capuder]]) † *[[Majda Capuder]] (r. Dekleva) *[[Barbara Cesar]] *[[Nataša Ciber]] * [[Alojz Cindrič]] † * [[Majda Clemenz]] * [[Metka Cotič]] *[[Aleš Cvek]] *[[Martin Cvelbar]] *[[Marija Cvetek]] *[[Drago Cvetko]] *[[Rudolf Cvetko]] † == Č == * [[Jože Čakš]] *[[Marjeta Čampa]] ? *[[Lučka Čehovin]] † *[[Stane Čehovin]] *[[Peter Čerče]] *[[Dušan Černe]]? † *[[Igor Černe]] *[[Viljem Černo]] † *[[Ana Černuta Deželak]] *[[Vera Čertalič]] *[[Nada Češnovar]] *[[Darinka Čobec]] *[[Štefan Čok]]? *[[Breda Čop]] * [[Matija Čop]] † *[[Špelca Čopič]] † *[[Silva Črnugelj]] *[[Nada Čučnik Majcen]] † *[[Angela Čuk]] == D == *[[Marjeta Dajčman]] Rogelj *[[Darja Debeljak]] *[[Dane Debič]] † *[[Mateja Demšar]] SL *(Štefan) [[Zlatko Deniša]] † *[[Vida Dernulc]] *[[Fran Detela]] † *[[Aleksandra Devetak]] (Gorica, Italija) *[[Zlata Dimec]] † *[[Danica Dobrovoljc]] † *[[France Dobrovoljc]] † *[[Milan Dodič]] † *[[Patricija Dodič]] *[[Anton Dokler]] † *[[Jaro Dolar]] † *[[Jaka Dolenc]] † *[[Mojca Dolgan Petrič]] *[[Janez Anton Dolničar]] † *[[Lea Domanjko]] † *[[Marjeta Domej]] *Mitja "Mičo" Domicelj † * [[Julia Doria]] *[[Ivan Dornik]] † *[[Albert Drašček]] † *[[Neja Drevenšek]] *[[Helena Ana Drewry]] *[[Franc Drolc]] † * [[Anja Dular]] == E == * [[Irena Eiselt]] *[[Jakob Emeršič]] † *[[Majda Emeršič]] *[[Urška Emeršič]] *[[Bernhard Ferdinand Erberg|Bernard Ferdinand Erberg]] † *[[Ludvik Erjavec]] † *[[Matjaž Eržen]] == F == *[[Marija Fabjančič]] (r. [[Klemenčič]]) *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) † *[[Jerneja Ferlež]] *[[Marta Filli]] † *[[Breda Filo]] † *[[Majda Fister]] † *[[Ana Florjančič]] *[[Simona Frankl]] *[[Sabina Fras Popović]] *[[Marica Frece]] † *[[Darja Frelih]] † *[[Janez Fugina|Janez (Ivan) Fugina]] † *[[Roža Fuis]] == G == *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Slavko Gaberc]] *[[Lidija Gačnik Gombač]] *[[Zdenka Gajser]] *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Jelka Gazvoda]] *[[Marjan Geoheli]] † *Jaka Gerčar *[[Luisa Gergolet]] (Trst) *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Janko Germadnik]] *[[Mihael Glavan]] † *[[Janko Glazer]] † *[[Joža Glonar]] † *[[Nataša Godec]] *[[Berta Golob]] *[[Borut Gombač]] *[[Sonja Gorec]] † *[[Branko Goropevšek]] † *[[Lea Grabrijan]] † *[[Sandra Grajfoner]] *[[Jerneja Grašič]] *[[Mara Grašič|Mar(ij)a Grašič]] *[[Gita Grecs Smole]] *[[Meta Grgantov]] *[[Milka Grgič]]; [[Mojca Grgič]] *[[Silvo Grmovšek]] *[[Vilma Grmovšek Simončič]] *[[Martin Grum]] * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] † * [[Priscila Gulič Pirnat]] == H == *[[Jožica Habjan]] *[[Nastja Hafnar]] *[[Stanislav Hafner]] † *[[Damijana Hainz]] *[[Barbara Hanuš]] *[[Bruno Hartman]] † *[[Drago Hasl]] † *[[Frančišek Herbitz]] † *[[Ivica Hočevar]] *[[Jože (A.) Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] † *[[Vesna Horžen]] *[[Damijana Hrabar]] *[[Alenka Hren Medved]] *[[Matej Hreščak]] *[[Angelika Hribar]] *[[Katra Hribar Frol]] *[[Marija Hribar]] *[[Elizabeta Hriberšek Balkovec]] *[[Nina Hriberšek Vuk]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Renata Hrovatič]] *[[Alenka Hrovatin]] *Hudelja? *[[Marko Hudnik]] † *[[Alenka Hudobivnik]] *[[Martina Humar]] *[[Vanja Huzjan]] == I == * [[Gregor Ilaš]] * [[Vera Ilich]] (r. [[Šlebinger]]) † *[[Jana Intihar Ferjan]] * [[Tatjana Intihar]] * [[Marija Iskrenovič]] == J == *[[Vilenka Jakac Bizjak]] † *[[Majda Ujčič|Majda (Jakše) Ujčič]] *Helena Jaklič? *Nina Jamar *[[Alenka Jamnik]] *[[Tilka Jamnik]] *[[Ljudmila Jan]] † *[[Zoltan Jan]] *[[Stanko Janež]] † *[[Helena Janežič]] *[[Olga Janša Zorn]] † *[[Marko Jarc]] *[[Marija Javoršek]] (r. [[Kiauta]]) *Jazbinšek *[[Janja Jedlčovnik]] ? *[[Frančišek Jere]] † *[[Ines Jerele]] *[[Claudia Jerina Mestnik]] *[[Ivan Jermol]] † *[[Anja Jerše Bone]] *[[Nataša Jordan]] *[[Jožica Jožef Beg]] *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Janez Jug (1957)|Janez Jug]] *[[Tjaša Jug]] *[[Boris Jukić]] *[[Dani Jurgec]] *[[Mirko Juteršek]] † *S. Juvan *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Primož Južnič]] == K == *[[Ahacija Kacin]] † *[[Slavka Kajba Milić]] † *[[Vladimir Kajzovar]] † *[[Barbara Kalan]] *[[Pavle Kalan (slavist)|Pavle Kalan]] † *[[Franc Domenik Kalin]] † *[[Matija Kalister]] † *[[Ludvik Kaluža]] *[[Mateja Kambič]] *[[Ignac Kamenik]] † *[[Nataša Kandus]] *[[Alenka Kanič]] *[[Ivan Kanič]] *[[Božidar Kante]] *[[Dragotin Kardoš]] *[[Breda Karun]] *[[Božidar Kantušer]] † *[[Katarina Kastelic]] *[[Miha Kastelic]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Kajetan Kavčič]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Alenka Kavčič Čolić]] *[[Barbara Kavčič]] *[[Marinka Kenk-Tomazin]] *[[Robert Kereži]] *[[Joža Kerin]] † *[[Dušan Kermauner|Dušan Kermavner]] *[[Irena Kernel]] † *[[Peter Keršič]] *[[Zlata Kert]] † * [[France Kidrič]] † *[[Renata Klančnik]] *[[Janko Klasinc]] *[[Aleš Klemen]] *[[Sonja Klemenc]] † * [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Liljana Klemenčič]] *[[Elizabeta Kmecl]] ? *[[Božena Kmetec Friedl]] *([[Anton Knez]]) † *[[Marija Knez Bergant]] † *[[Ida Knez Račič]] † *[[Seta Knop]] *[[Marjana Kobe]] † *[[Tomaž Kobe]] *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Štefan Kociančič]] † *([[Gorazd Kocijančič]]) *[[Katarina Kocijančič]] *[[Leda Kocjan]] *[[Urša Kocjan]] *[[Eva Kodrič Dačić]] *[[Nivea Kofol]] *[[Tina Kokalj Grebenc]] *[[Jože Kokole]] † *[[Nataša Kokošinek]] *[[Jana Kolar]] *[[Marjan Kolar]] † *[[Petra Kolenc]] *[[Teja Koler Povh]] *[[Antonija Kolerič]] † *[[Božena Kolman Finžgar]] *[[Darko Komac]] *[[Manica Koman]] † *[[Gvido Komar]] *[[Mateja Komel Snoj]] *[[Bogo Komelj]] † *[[Ivan Konte]] † *[[Jernej Kopitar]]‎ † *[[Boštjan Koražija]] *[[Nataša Koražija]] *[[Alenka Koron]] *[[Bruno Korošak|Bruno (Jože) Korošak]] † *[[Gregor Korošec]] * [[Ančka Korže Strajnar]] † * [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] † * [[Stanislav Kos]] † *[[Saša Kos]]? *[[Jurij Kosmač]] † *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] † *[[Metka Kostanjevec]] *Jože Košir † *[[Boris Košorok]] † *[[Oriana Košuta Krmac]] *[[Mirjam Kotar]] *[[Mojca Kotar]] *[[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] † *[[Tatjana Kovač]] *[[Cveta Kovačič]] *[[Erik Kovačič]] † *[[Barbara Kovář]] *[[Ferdo Kozak]] † *[[Kristian Koželj]] *[[Josip Pepe Kraigher|Josip (Pepe) Kraigher]] † *[[Lojz Kraigher]] † *[[Fanika Krajnc Vrečko]] *[[Pavel Krajnik]] † *[[Desanka Kraker]] † *[[Marija Kramar]] (r. Sergaš) *[[Darja Kramberger]] *[[Cene Kranjc]] † *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † *[[Mateja Krapež]] *[[Janko Krek]] *[[Karmen Kreže]] *[[Samo Kristan]] *[[Slavka Kristan]] *[[Duša Krnel Umek]] *[[Zoran Krstulović]] *[[Angelo Kukanja]] † *[[Marija Kumer]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Martin Kuralt]] † *[[Robert Kuralt]] † *[[Branko Kurnjek]]? *[[Filip Küzmič]] *[[Franc Kuzmič]] † == L == * [[Andrijan Lah]] † * [[Špela Lah]] *[[Vesna Laissani|Vessna Laissani]] *[[Dragana Laketić]] *[[Darja Lavrenčič Vrabec]] *[[Viljem Leban]] *[[Dunja Legat]] *[[Tine Lenarčič]] † *[[Marjana Lenassi]] *[[Nina Lenček]] (r. Lovrenčič) † *[[Anita Leskovec]] *[[Vera Levovnik-Mirt]]=[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Fran Levstik]] † *[[Vera Levstik]] † *[[Darinka Likar]] (r. [[Stegovec]]) † *[[Mirana Likar Bajželj]] *[[Tatjana Likar]] *[[Jožef Kalasanc Likavec]] † *[[Marjana Lipoglavšek]] (r. [[Cimperman]]) *[[Artur Lipovž]] *[[Maja Lipužič]] *[[Urška Lobnikar Paunović]] *[[Ožbe Lodrant]] † *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *[[Nina Lončar]] *[[Marjeta Longyka]] *[[Borut Loparnik]] † *Nina Antonija [[Lovrenčič]]-[[Lenček]] † *[[Rajko Ložar]] † *[[Dušan Ludvik]] † *[[Slavica Ludvik|Slavica (Vekoslava) Ludvik]] † *[[Matjaž Lulik]] == M == *[[Srečko Maček]] *[[Franček Majcen]] † *[[Francesco Majer]] † *[[Lidija Majnik]] *[[Ksenija Majovski]] *[[Luana Malec]] *[[Jasna Malešič]] *[[Miha Mali]]? *[[Janko Malle]]? *[[Simon Malmenvall]] *[[Irma Marinčič Ožbalt]] *[[Irena Marinko]] *[[Ivan Marković]] *[[Erika Marolt]] *[[Janez Marolt]]?† *[[Marija Maršič]] *[[Ana Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] † *[[Tatjana Martinčič]] *[[Jasna Maver]] *[[Rudi Meden]] *[[Ana Juvančič Mehle|Ana (Juvančič) Mehle]] *[[Tanja Merčun Kariž]] *[[Ida Merhar]] † *[[Leopold Mikec Avberšek]] *[[Manja Miklavc]] *[[Milojka Miklavčič]] *[[Franc Miklošič]] † *[[Metod M. Milač]] † *[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Nadja Mislej Božič]] *[[Tomaž Miško]] *[[Veselin Mišković]] *[[Ida Mlakar]] Črnič *[[Jasna Mlakar]] *[[Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Mojca Mlinar Strgar]] *[[Uroš Mlinar]] *[[Frančišek Mlinšek]] † *[[Marija Močilnik]] *[[Mihaela Mohar]] *[[Miha Mohor (knjižničar)|Miha Mohor]] *[[Vida Mokrin Pauer]] *[[Mitja Mole]] *[[Janez Mrdavšič]] † *[[Tjaša Mrgole Jukič]] *[[Maruša Mugerli Lavrenčič]] *[[Jože Munda]] † *[[Tina Musec]] * [[Peter Musi]] † *[[Gottfried Muys]] † == N == *[[Zoran Naprudnik]] † *[[Matjaž Neudauer]] *[[Charles Nodier]] † *[[Mateja Norčič]] *[[Borut Novak]] *[[Marta Novak]] *[[Victor Novak]]? *[[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † *[[Zdravko Novak]] † *[[Silva Novljan]] == O == * ([[Elizabeta Obolenska]]) † *[[Joža Ocepek]] *[[Irena Oder]] *Mojca Ogrin *[[Milan Ojsteršek]] *[[Tatjana Oset]] *[[Borut Osojnik]]? * [[Milan Osrajnik]] † * [[Veronika Osredkar]] *[[Majda Ostanek]] † *[[Ludovik Osterc]] † *[[Marjeta Oven]] *[[Zdenka Oven]] * [[Janez Ovsec]] † * [[Katja Ozebek]] * [[Irma Ožbolt]] *[[David Ožura]] == P == *[[Vlasta Pacheiner-Klander]] † *[[Špela Pahor]] *[[Janko Pajk]] † *[[Breda Pajsar]] *[[Jožef Papp]] *[[Peter Pavletič]] *[[Hedvika Pavlica Kolman]] *[[Andrej Pavlič]] *[[Milica Pavlović]] *[[Smilja Pejanovič|Smilja(na) Pejanovič]] *[[Aljoša Pelhan]] *[[France Pengal]] † *[[Darja Peperko Golob]] *[[Tone Perčič]] *[[Ana Pernat]] *[[Marjan Pertot]] † *[[Ksenija Petaros Kmetec]] *[[Simona Pečenik]] *[[Maja Peteh]] *[[Marija Petek]] *[[Zdenka Petermanec]] *[[Fran Petre]] † *[[Amalia Petronio]] *[[Nataša Petrov]] *[[Mira Petrovič]] *p. [[Felicijan Pevec|Felicijan (Jože) Pevec]] † *[[Zoran Pevec]] *[[Kristina Picco]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] † *[[Milena Pintar]] *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] † *[[Jožica Pirc|Jožica "Žuža" Pirc]] * [[Avgust Pirjevec]] † * [[Tomaž Pirnat]] *[[Jan Pisanski]] *[[Bojan Pisk]] † *[[Melita Pivec-Stele]] † *[[Lado Planko]] *[[Mateja Planko]] *[[France Planteu]] *[[Andreja Pleničar]] *[[Boža Pleničar]] † *[[Breda Podbrežnik Vukmir]] *[[Igor Podbrežnik]] *[[Mojiceja Podgoršek]] *[[Neža Podjavoršek]] *[[Lidija Podlesnik Tomášiková]] *[[Justina Podpac]] † *[[René Podhorsky]] † *[[Vida Polanšek]] *[[Tereza Poličnik-Čermelj]] *[[Mirko Popovič]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Dušan Poropat]] *[[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] † *[[Tanja Potočnik Kovše]] *[[Ksenija Požar]]? *[[Nada Požar Matijašič]] *[[Barbara Pregelj]]? *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] † *[[Zdenka Prek Smole]] † *[[Igor Presl]] *[[Tone Pretnar]]? † *[[Zorica Pretnar]] *[[Zvonka Pretnar]] *[[Janez Krstnik Prešeren]]? * [[Bert Pribac]] † * [[Ivan Prijatelj]] † * [[Alenka Prinčič]] * [[Petra Puhar Kejžar]] *[[Josip Puntar]] † *[[Franc Pušnik]] *[[Miro Pušnik]] † == R == *[[Zlatka Rabzelj]] *[[Mojca Račič]] [[Simončič]] *[[Nina Race]] *[[Albert Rajer]] † *[[Bernard Rajh]] *[[Primož Ramovš]] † *[[Slavica Rampih]] Vajzović *[[Valerija Rant Tišler]] *[[Anton Ratiznojnik]] *[[Irena Razingar]] *[[Silva Razpotnik]] *[[Špela Razpotnik]] *[[Ivan Rebernik]] † *[[Marjan Rebernik]] *[[Anja Rebolj]] *[[Matjaž Rebolj]] † * [[Branko Reisp]] † *[[Stanislav Renko]] † *[[Simona Resman]] *[[Polona Rifelj]] *[[Boris Rifl]] *[[Josip Rijavec]] † *[[Veronika Rijavec Pobežin]] *[[Damjan Ristić]]? *[[Ksenija Rivo]] *[[Aleksander Roblek|Aleksander (Konrad) Roblek]] † *[[Matija Rode]] † *[[Barbara Rogač]] *[[Anton Roschmann]] † *[[Zala Rott]]? *[[Martina Rozman Salobir]] *[[Anton Rožič]] † *[[Anamarija Rožić]] *[[David Runco]] *[[Mirko Rupel]] † *[[Marijan Rupert]] *[[Jože Rus (geograf)]] † *[[Miloš Rybář]] † == S == *[[Irena Sajovic]] *[[Karmen Salmič Kovačič]] *[[Drago Samec]]? *[[Marija Samec]] *[[Marko Samec]] *[[Petra Samec]] Stefančič *[[Irena Sapač]] *[[Andrej Savnik]] † *[[Hans Schleimer]] † *[[Jožef Schober]] *[[Štefan Sedonja]] *[[Tomaž Seljak]] & [[Marta Seljak]] *[[Zdenka Semlič Rajh]] *[[Miša Sepe]] † *[[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † *Petra Simonič *([[Primož Simoniti]]) † *[[Sandra Simoniti]] *[[Urška Skalicky]] *[[Žiga Skerpin|Žiga (Sigismund/Jurij Friderik) Skerpin]] † *[[Rajko Slokar]] *[[Ivanka Smola]] † *[[Marijan Smolik]] † *[[Ivana Soban]] *[[Simona Solina]] *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Jože Spanring]] † *[[Janez Stare]] ? *[[Jasna Branka Staman]] *[[Vlasta Stavbar]] *[[Konrad Stefan]] † *[[Lovro Stepišnik]] † (potujoči) *[[Nataša Stergar|Nataša (Vanja) Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Vasja Sterle]] † *[[Dragica Marta Sternad]] *[[Metka Sternad]] *[[Karmen Stopar]] *[[Gvido Stres]] st. † *[[Ivo Stropnik]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] † *[[Tone Sušnik]] † *[[Magdalena Svetina Terčon]] *[[Sonja Svoljšak]] == Š == *[[Dagmar Šalamun|Dagmar (Miša) Šalamun]] (r. [[Gulič]]) † *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] † *[[Alenka Šauperl]] *[[Milan Šega]] † *[[Klavdija Šek Škafar]] *[[Mira Šekoranja Ban]] † *([[Lenart Šetinc]]) *[[Jože Šifrer]] † *[[Tatjana Šifrer]] † *[[Ljubinka Šimunac]] *[[Franc Šink]] † *Simona Šinko *[[Martina Šircelj]] † *Anita Šiško *[[Mariza Škerk]] *[[Franc Škerlj (bibliotekar)|Franc Škerlj]] † *[[Nena Škerlj]] *[[Gregor Škrlj]] *Žiga Šk(e)rpin † *[[Iztok Škulj]] *[[Irena Škvarč]] *[[Janko Šlebinger]] † * [[Mara Šlajpah Zorn]] † *[[Leopold Šmalc]] † *[[Mateja Šmid]] *[[Renata Šolar]] *[[Majda Špes]] *[[Frenk Špiler]]? *[[Marijan Špoljar]] *[[Ljudmila Šribar]] *[[Rozka Štefan]] † *[[Martin Šteiner]] *[[Jožica Štendler]] *[[Anatol Štern]] *[[Peter Štoka]] *[[Andreja Štorman Vreg]] *[[Suzana Štrempfelj]] *[[Lidija Štruc]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Karmen Štular Sotošek]]? *[[Lepša Šturm]] † *[[Vida Šturm]] † *[[Rezka Šubic Pleničar]] *[[Tanja Šulak]]? *[[Suzana Šulek]] *[[Krista Šuler]] † *[[Simona Šuler Pandev]] *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Katarina Švab]] *[[Mateja Švajncer]] *[[Rozina Švent]] == T == *[[Darka Tancer Kajnih]] *[[Inocenc Tauferer]] † *[[Štefan Tausig]] † *[[Bogo Teplý]] † *[[Vasja Terčič]]? *[[Damjana Tizaj Marc]] *[[Frančišek Jožef Tolmajner]] † (''Franciscus Josephus Thallmainer'', 1698-1768) *[[Borut Toth]] *[[Sonja Tovornik]] *[[Vera Troha]] *[[Cvetka Tropenauer Martinčič]] *[[Filip Trpin]] † *[[Ksenija Trs]] (=Masten?) *[[Mojca Trtnik]] *[[Milanka Trušnovec]] *[[Miro Tržan]] *[[Tone Turičnik]]? † *[[Dragica Turjak]] *[[Janja Turk]] *[[Nana Turk]] *([[Pavel Turner]]) † *[[Angelca Turnšek]] *[[Marijan Turnšek]] == U == * [[Majda Ujčič]] *[[Tomaž Ulčakar]] *[[Ajda Ulčnik]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † *[[Darja Urbanc]] *[[Jože Urbanija (1941)]] *[[Marko Urbanija]] *[[Vida Urek]] (r. [[Stanovnik]]) *[[Gizela Ušeničnik]] † == V == *[[Vikica Vajdetič]] † *[[Darja Vajs Košir]] *[[Anamarija Valantič]] *[[Hilda Vaupot]] † *[[Nežka Vaupotič]] † *[[Maja Vavtar]] *[[Saša Vegri]] (Albina Vodopivec) † *[[Valentina Velkavrh]] *[[Ciril Velkovrh]] † *[[Dušan Verbič]] *[[Andreja Vide Hladnik]] *[[Petra Vide Ogrin]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Srečko Vilhar]] † *[[Dušan Verbič]] * [[Maks Veselko]] † *[[Štefan Vevar]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Urška Vimer Kovaček]] *[[Josip Vitek]]? *[[Avgust Vižintin]] † *[[Marijanca Ajša Vižintin]] *[[Jagoda Vobič]] † *[[Gorazd Vodeb]] *[[Albina Vodopivec]] (Saša Vegri) † *[[Ines Vodopivec]] *[[Liljana Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Franc Vogelnik]] † *[[Ines Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Jožica Vogrinc]] *[[Marjana Vončina]] *[[Mira Vončina]] *[[Simona Vončina]] *[[Erika Vouk]] *[[Damjana Vovk]] *[[Mira Vovk Avšič]] *[[Elizabeta Vovko Ozimek]] *[[Alenka Vrabl]] *[[Radojka Vrančič]] † *[[Vlado Vrbič]] *[[Fanika Vrečko Krajnc]] *[[Matevž Vrečko]] *[[Darko Vrhovšek]] *[[Jože Vugrinec]] *[[Andreja Vukmir]]? *[[Maja Vunšek]] *[[Veronika Vurnik Škrabec]] == W == *[[Lidija Wagner]] *[[Franz Xaver Wilde]] † *[[Ferdinand Wolf]] ? == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Franc Zadravec]] † *[[Judit Zágorec Csuka]] *([[Dane Zajc]]) † *[[Lucija Zajc]] *[[Ana Zdravje]] *[[Igor Zemljič]] *[[Ludvik Zepič]] † *[[Ivan Znidarčič]] † *[[Daša Zobec]] *[[Marica Zorko]] *[[Elizabeta Savica Zorko]] (r. Šuligoj) † *[[Teja Zorko]] *[[Vinko Zorman]] † *Marja Zorn-Pogorelc *[[Jože Zrim]] † *[[Alenka Zupan]] (Župančičeva n.) *[[Jakob Zupan]] † *[[Barbara Zupanc Oberwalder]] *[[Špela Zupanc]] *[[Barbara Zupančič]] † *[[Jadranka Zupančič]] *[[Jože Zupančič (bibliotekar)]] *[[Saša Zupanič]] == Ž == *[[Mojca Žaberl]] *[[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] † *[[Sonja Žakelj]] *[[Matjaž Žaucer]] *[[Darinka Žbogar]] † *[[Ivan Krstnik Žibert|Ivan/Janez Krstnik (Avguštin) Žibert]] † * [[Avgust Žigon]] † * [[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] † *[[Joka Žigon]] † *[[Zdenka Žigon]] *[[Ivan Žmavc]] † *[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] † *[[Andra Žnidar]] *[[Marjan Žnidarič]]? *[[Maja Žumer]] *[[Davorin Žunkovič]] † *[[Jože Žužek]] † ==Glej tudi== * seznam prejemnikov [[Čopova diploma|Čopove diplome]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] bs1m7jtrlofi0vvmkm3qux2656jy53i 0 180193 6660421 6562079 2026-04-16T16:59:01Z Stebunik 55592 6660421 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = rgb(150,180,180) | name = Lojze Perko | nationality = [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = {{marriage|Jožefa Perko roj. Gabrovec<br/>|1945}} | field = slikarstvo </br> [[oljno slikarstvo]] </br> [[akvarel]] | alma_mater = Akademija likovnih umetnosti Beograd }} '''Lojze Perko''', slovenski slikar, * [[21. april]] [[1909]], [[Stari trg pri Ložu]], † [[19. junij]] [[1980]], Ljubljana. Je eden treh velikih slikarjev [[Notranjska|Notranjske]].<ref name="MGLPFS"/> == Zgodnja leta in študij == Perko se je rodil 21. aprila 1909 v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]]; oče Dragotin je bil brivec, mati Terezija roj. Telešman gospodinja, družina je bila revna. Imela sta 16 otrok, ki pa so večinoma umrli še majhni, ostali so le trije bratje in dve sestri. Lojze (Alojz) se je rodil kot deseti sin. Že od malega je želel postati umetnik, slikar. Po končani osnovni šoli je bil najprej pleskarski vajenec, nato fotograf, za šolo na Dunaju ni bilo denarja. Pri 27-ih letih je bil sprejet na Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, ki je imela tudi smer za oblikovanje, vodil jo je slikar in kipar [[France Kralj]]; končal jo je leta 1939. Želel se je vpisati na [[Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu|Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu]], predložena dela so bila ustrezna, zavrnjen je bil zaradi starosti. Odpravil se je študirat v [[Sofija|Sofijo]] na Umetnostno akademijo, a se moral leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne vrniti. Študij je nadaljeval leta 1945 na [[Akademija likovnih umetnosti v Beogradu|Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu]] in diplomiral leta 1949.<ref name="LP"/> == Delo == Naselil se je v [[Kamnik]]u, kjer si je ustvaril družino, obenem pa se še dodatno izpopolnjeval v [[atelje]]ju [[Petar Lubarda|P. Lubarde]] na [[Cetinje|Cetinju]]. Leta 1968 se je naselil v [[Dolenja vas, Cerknica|Dolenji vasi]] blizu [[Cerknica|Cerknice]]. Tam si je uredil slikarsko delavnico in slikal pokrajino kar iz delavnice. Večina njegovih slik zato prikazuje motive iz [[Notranjska|Notranjske]], občasno pa je potoval po drugih slovenskih pokrajinah, ki jih je tudi upodobil na svojih slikah.<ref name="NZDNZ"/> Lojze Perko se je osredotočil na dva predmeta slikanja. Prvi prikazuje čisto pokrajino, drugi pa zajema povezavo krajine s človekom (obdelovanje zemlje, družabne navade – pust, pogreb …). Poleg slikanja v [[oljno slikarstvo|olju]] se je Perko ukvarjal tudi z [[akvarel]]om, risbo in [[ilustrator|ilustracijo]]. Med drugimi je ilustriral tudi [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]] (1942).<ref name="PLA"/><ref name="LPM"/> Bibliografija Lojzeta Perka v katalogu slovenskega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS) obsega 51 enot.<ref name="LPOB"/> Umrl je v Ljubljani za posledicami prometne nesreče. == Razstave == V naslednjih dveh izbirnih seznamih so najprej navedene razstave, pri katerih so bila razstavljena ali le Perkova dela ali skupaj s še enim oziroma dvema avtorjema, na drugem pa skupinske razstave v času Perkovega življenja.<ref name="LPM"/><ref name="PBMGRU"/> {{Collapsible list | title = Samostojne razstave | 1940 MARIBOR, Bela dvorana Sokolskega doma (Herman Pečarič in Lojze Perko) |          LJUBLJANA, »Salon Kos« v pasaži nebotičnika (Herman Pečarič in Lojze Perko) | 1941 LJUBLJANA, Galerija Obersnel | 1951 LJUBLJANA, Mladinska knjiga - »Salon Kos« (Lojze Perko in Herman Pečarič) | 1954 LJUBLJANA, Mala galerija, ''Razstava otroškega portreta ob »Tednu otroka«'' (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1957 POSTOJNA, Osnovna šola, ''Razstava notranjskih slikarjev'' (Maksim Gaspari in Lojze Perko) | 1960 NOVO MESTO, Dolenjski muzej, 28. 12. 1960 - 21. 1. 1961 | 1962 LJUBLJANA, Šahovska dvorana / Hotel »Union«, ''Mala retrospektivna razstava Lojzeta Perka'' | 1965 LJUTOMER, Galerija Ante Trstenjaka |          BLED, Festivalna dvorana (Aleksander Kovač in Lojze Perko) | 1969 CERKNICA, Salon industrije pohištva »Brest« (Dore Klemenčič - Maj in Lojze Perko) |         SLOVENJ GRADEC, Umetnostni paviljon, ''Retrospektivna razstava ob Perkovi 60-letnici'' | 1970 LJUBLJANA, »Metalka« (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1973 ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1975 VELENJE, Galerija Kulturnega centra »Ivan Napotnik« |         ŠOŠTANJ, Dom kulture | 1977 SEŽANA, Mala galerija | 1978 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Stalna postavitev del L. Perka'' | 1979 STARI TRG PRI LOŽU, Dom Partizana, ''Jubilejna razstava ob 70-letnici rojstva'' |         KAMNIK, Razstavišče »Veronika«, ''Jubilejna razstava ob 750-letnici mesta Kamnik'' | 1991 MOZIRJE, Galerija Mozirje; 14. 2. 1991 - 1. 3. 1992, ''Lojze Perko'' | 1993 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Lojze Perko'' | 1999 MENGEŠ, Kulturni dom; 18. 12. 1999 - 5. 3. 2000, ''Lojze Perko - Spominska razstava'' | 2000 RADOVLJICA, Galerija Šivčeva hiša, ''Lojze Perko, 1909-1980'' | 2001 CERKNICA, Knjižnica Jožeta Udoviča, ''Maksim Gaspari, Lojze Perko in Franjo Sterle'' | 2005 LJUBLJANA, Poslovni center Mercator, ''Nikolaj Omersa in Lojze Perko'' | 2009 KOZARŠČE, Grad Snežnik, ''Lojze Perko'' | 2020 NOVO MESTO, Galerija Dolenjskega muzeja, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' | 2021 KAMNIK, Galerija Miha Maleš, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' }} {{Collapsible list | title = Skupinske razstave 1941-1979 | 1941 LJUBLJANA, Batova palača, ''Razstava učencev prof. Franceta Kralja na državni obrtni šoli'' | 1951 BEOGRAD, Akademija likovnih umetnosti, ''Razstava diplomantov'' | 1953 POSTOJNA, Osnovna šola (M. Gaspari, V. Cotič, I. Zajec, F. Smerdu, F. Sterle, L. Vilhar in L. Perko) | 1955 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Razstava »Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955« | 1957 NOVO MESTO, Dolenjski muzej. ''Ob občinskem prazniku'' (B. Jakac, I. Mole in L. Perko) | 1958 KAMNIK, Razstavišče »Veronika« ''Kamniški likovni umetniki'' (K. Zelenko, M. Bergant, Kestner, P. Mihelič in L. Perko) | 1964 NOVO MESTO, Dolenjska galerija, ''Ob otvoritvi galerije'' (B. Borčič, I. Čargo, Z. Didek, J. Germ, J. Gorjup, B. Jakac, T. Kralj,<br>          M. Kugler, V. Lamut, M. Langus, M. Maleš, F. Mihelič, J. Savinšek, F. Stiplovšek, V. Štoviček, I. Vavpotič, F. Vesel in L. Perko) |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1965 BLED, Festivalna dvorana (J. Bernik, S. Batič, I. Šubic, R. Kotnik, V. Makuc, M. Sedej, M. Keršič, S. Tihec, A. Kovač, L. Perko in drugi) |          KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon |          LJUBLJANA, Mestna galerija | 1966 KRANJ, Gorenjski muzej, ''Razstava gorenjskih likovnih umetnikov'' |          ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu; Prenos razstave iz Kranja |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1971 RAVNE NA KOROŠKEM, Likovni salon, ''Slikarska kolonija »Ravne 71«'' (F. Boštjan, L. Pandur, O. Polak, L. Ravnikar, I. Seljak-Čopič, J. Vidic in L. Perko) | 1976 KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon, ''»Zlati oktober« ob 20. letnici Dolenjskega kulturnega festivala'' (L. Bratuš, J. Centa, F. Godec, G. Humek,<br>          B. Jakac, B. Kobe, M. Koritnik, J. Kovačič, M. Kugler, N. Omersa, L. Perko, M. Pliberšek, V. Povše in F. Slana) |          LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1977 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1978 RAVNE NA KOROŠKEM, ''Razstava slikarskih kolonij 1970-1977'' | 1979 GRASSAU (ZR Nemčija), Klub jugoslovanskih delavcev, ''Umetniške upodobitve Velenja in okolice«'' }} [[File:Tomaž Perko Selfportrait 2006 (cropped).png|thumb|upright=0.9|right|Avtoportret sina Tomaža]] == Družina == Leta 1945 se je poročil z učiteljico Jožefo Gabrovec. Imela sta štiri otroke: Veroniko (1946), Tomaža (1947), Valentina (Tineta, 1950) in Andreja (1953). Veronika je postala učiteljica izraznega plesa, [[Tomaž Perko|Tomaž]] akademski slikar, Tine filmski snemalec, Andrej pa psiholog.<ref name="LP"/> Ko se je leta 1968 preselil v Dolenjo vas pri Cerknici, je njegova družina ostala v Kamniku.<ref name="APZSP"/> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="NZDNZ">{{cite magazine | first = Štefan | last = Bogovčič - Bošt | date = julij 1965 | title = Najraje živim in delam na notranjski zemlji | language = sl | pages = 9 | volume = 4 | issue = 7 | magazine = Glas Notranjske | location = Cerknica | publisher = Socialistična zveza delovnega ljudstva Cerknica | url = https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6EN0Y3NF | accessdate = 13. februarja 2025}}</ref> <ref name="PLA">{{cite web | first = Vesna | last = Telič Kovač | title = PERKO, Lojze (Alojzij) | date = 16. junij 2010 | language = sl | publisher = Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica | location = Cerknica | url = http://www.notranjci.si/osebe/perko-lojze-(alojzij)/568/ | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="LP">{{navedi splet | date = 1. april 2009 | title = Lojze Perko | language = sl | publisher = Ognjišče | location = Koper | url = https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="APZSP">{{cite magazine | first = David | last = Križman | issue = 9 | year = 2018 | title = Dr. Andrej Perko: »Žena ima »škarje in platno« v rokah za spremembe v družini, ker ima večji interes.« | language = sl | pages = 8-12 | magazine = Družina in Življenje | location = Leskovec pri Krškem | publisher = Družina in Življenje, mednarodna krščanska organizacija Family Life | url = https://issuu.com/druzina-in-zivljenje/docs/diz_revija_september18_www | accessdate = 29. marca 2025 }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="LPOB">{{cite web | title = Lojze Perko / Osebna bibliografija | language = sl | date = 2025 | work = COBISS, virtualna knjižnica Slovenije | location = Maribor | publisher = IZUM – Institut informacijskih znanosti | url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/860771 | accessdate = 11 June 2024}}</ref> <ref name="MGLPFS">{{citation | first1 = Polona | last1 = Škodič | first2 = Božidar | last2 = Strman | title = Maksim Gaspari ; Lojze Perko ; Franjo Sterle | language = sl | date = 2001 | pages = 7 | work = katalog razstave | location = Cerknica | publisher = Društvo notranjskih kulturnikov Krpan}}</ref> <ref name="LPM">{{navedi knjigo | first1 = Stane | last1 = Mikuž | first2 = Mirko | last2 = Juteršek | first3 = Marjan | last3 = Marinšek | first4 = Milan | last4 = Babić | first5 = Valentin | last5 = Perko | first6 = Marjan | last6 = Tekauc | first7 = Ingeborg | last7 = Čas | title = Lojze Perko : monografija | language = sl | date = 1981 | publisher = Državna založba Slovenije, Kulturni center "Ivan Napotnik", Kulturna skupnost, Mladinska knjiga | pages = 141 | location = Ljubljana, Titovo Velenje, Cerknica, Ljubljana}}</ref> <ref name="PBMGRU">{{navedi splet | date = 2025 | title = Podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah (Raz) in umetnikih (Ume) 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Lojze Perko | language = sl | publisher = Moderna galerija | location = Ljubljana | url = https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=1518 | accessdate = 4. aprila 2025}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] jy47uwl6uw077zylvdmzjz91ktzpb7b 6660425 6660421 2026-04-16T17:10:07Z Stebunik 55592 6660425 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = rgb(150,180,180) | name = Lojze Perko | nationality = [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = {{marriage|Jožefa Perko roj. Gabrovec<br/>|1945}} | field = slikarstvo </br> [[oljno slikarstvo]] </br> [[akvarel]] | alma_mater = Akademija likovnih umetnosti Beograd }} '''Lojze Perko''', slovenski slikar, * [[21. april]] [[1909]], [[Stari trg pri Ložu]], † [[19. junij]] [[1980]], Ljubljana. Je eden treh velikih slikarjev [[Notranjska|Notranjske]].<ref name="MGLPFS"/> == Zgodnja leta in študij == Perko se je rodil 21. aprila 1909 v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]]; oče Dragotin je bil brivec, mati Terezija roj. Telešman gospodinja, družina je bila revna. Imela sta 16 otrok, ki pa so večinoma umrli še majhni, ostali so le trije bratje in dve sestri. Lojze (Alojz) se je rodil kot deseti sin. Že od malega je želel postati umetnik, slikar. Po končani osnovni šoli je bil najprej pleskarski vajenec, nato fotograf, za šolo na Dunaju ni bilo denarja. Pri 27-ih letih je bil sprejet na Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, ki je imela tudi smer za oblikovanje, vodil jo je slikar in kipar [[France Kralj]]; končal jo je leta 1939. Želel se je vpisati na [[Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu|Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu]], predložena dela so bila ustrezna, zavrnjen je bil zaradi starosti. Odpravil se je študirat v [[Sofija|Sofijo]] na Umetnostno akademijo, a se moral leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne vrniti. Študij je nadaljeval leta 1945 na [[Fakulteta likovnih umetnosti Beograjske univerze|Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu]]<ref>Akademija likovnih umetnosti v Beogradu se sedaj imenuje ''Факултет ликовних уметности Универзитета (уметности) у Београду/Fakultet likovnih umetnosti Univerziteta (umetnosti) u Beogradu'', slovensko torej: ''Fakulteta likovnih umetnosti Beograjske univerze''</ref>in diplomiral leta 1949.<ref name="LP"/> == Delo == Naselil se je v [[Kamnik]]u, kjer si je ustvaril družino, obenem pa se še dodatno izpopolnjeval v [[atelje]]ju [[Petar Lubarda|P. Lubarde]] na [[Cetinje|Cetinju]]. Leta 1968 se je naselil v [[Dolenja vas, Cerknica|Dolenji vasi]] blizu [[Cerknica|Cerknice]]. Tam si je uredil slikarsko delavnico in slikal pokrajino kar iz delavnice. Večina njegovih slik zato prikazuje motive iz [[Notranjska|Notranjske]], občasno pa je potoval po drugih slovenskih pokrajinah, ki jih je tudi upodobil na svojih slikah.<ref name="NZDNZ"/> Lojze Perko se je osredotočil na dva predmeta slikanja. Prvi prikazuje čisto pokrajino, drugi pa zajema povezavo krajine s človekom (obdelovanje zemlje, družabne navade – pust, pogreb …). Poleg slikanja v [[oljno slikarstvo|olju]] se je Perko ukvarjal tudi z [[akvarel]]om, risbo in [[ilustrator|ilustracijo]]. Med drugimi je ilustriral tudi [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]] (1942).<ref name="PLA"/><ref name="LPM"/> Bibliografija Lojzeta Perka v katalogu slovenskega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS) obsega 51 enot.<ref name="LPOB"/> Umrl je v Ljubljani za posledicami prometne nesreče. == Razstave == V naslednjih dveh izbirnih seznamih so najprej navedene razstave, pri katerih so bila razstavljena ali le Perkova dela ali skupaj s še enim oziroma dvema avtorjema, na drugem pa skupinske razstave v času Perkovega življenja.<ref name="LPM"/><ref name="PBMGRU"/> {{Collapsible list | title = Samostojne razstave | 1940 MARIBOR, Bela dvorana Sokolskega doma (Herman Pečarič in Lojze Perko) |          LJUBLJANA, »Salon Kos« v pasaži nebotičnika (Herman Pečarič in Lojze Perko) | 1941 LJUBLJANA, Galerija Obersnel | 1951 LJUBLJANA, Mladinska knjiga - »Salon Kos« (Lojze Perko in Herman Pečarič) | 1954 LJUBLJANA, Mala galerija, ''Razstava otroškega portreta ob »Tednu otroka«'' (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1957 POSTOJNA, Osnovna šola, ''Razstava notranjskih slikarjev'' (Maksim Gaspari in Lojze Perko) | 1960 NOVO MESTO, Dolenjski muzej, 28. 12. 1960 - 21. 1. 1961 | 1962 LJUBLJANA, Šahovska dvorana / Hotel »Union«, ''Mala retrospektivna razstava Lojzeta Perka'' | 1965 LJUTOMER, Galerija Ante Trstenjaka |          BLED, Festivalna dvorana (Aleksander Kovač in Lojze Perko) | 1969 CERKNICA, Salon industrije pohištva »Brest« (Dore Klemenčič - Maj in Lojze Perko) |         SLOVENJ GRADEC, Umetnostni paviljon, ''Retrospektivna razstava ob Perkovi 60-letnici'' | 1970 LJUBLJANA, »Metalka« (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1973 ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1975 VELENJE, Galerija Kulturnega centra »Ivan Napotnik« |         ŠOŠTANJ, Dom kulture | 1977 SEŽANA, Mala galerija | 1978 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Stalna postavitev del L. Perka'' | 1979 STARI TRG PRI LOŽU, Dom Partizana, ''Jubilejna razstava ob 70-letnici rojstva'' |         KAMNIK, Razstavišče »Veronika«, ''Jubilejna razstava ob 750-letnici mesta Kamnik'' | 1991 MOZIRJE, Galerija Mozirje; 14. 2. 1991 - 1. 3. 1992, ''Lojze Perko'' | 1993 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Lojze Perko'' | 1999 MENGEŠ, Kulturni dom; 18. 12. 1999 - 5. 3. 2000, ''Lojze Perko - Spominska razstava'' | 2000 RADOVLJICA, Galerija Šivčeva hiša, ''Lojze Perko, 1909-1980'' | 2001 CERKNICA, Knjižnica Jožeta Udoviča, ''Maksim Gaspari, Lojze Perko in Franjo Sterle'' | 2005 LJUBLJANA, Poslovni center Mercator, ''Nikolaj Omersa in Lojze Perko'' | 2009 KOZARŠČE, Grad Snežnik, ''Lojze Perko'' | 2020 NOVO MESTO, Galerija Dolenjskega muzeja, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' | 2021 KAMNIK, Galerija Miha Maleš, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' }} {{Collapsible list | title = Skupinske razstave 1941-1979 | 1941 LJUBLJANA, Batova palača, ''Razstava učencev prof. Franceta Kralja na državni obrtni šoli'' | 1951 BEOGRAD, Akademija likovnih umetnosti, ''Razstava diplomantov'' | 1953 POSTOJNA, Osnovna šola (M. Gaspari, V. Cotič, I. Zajec, F. Smerdu, F. Sterle, L. Vilhar in L. Perko) | 1955 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Razstava »Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955« | 1957 NOVO MESTO, Dolenjski muzej. ''Ob občinskem prazniku'' (B. Jakac, I. Mole in L. Perko) | 1958 KAMNIK, Razstavišče »Veronika« ''Kamniški likovni umetniki'' (K. Zelenko, M. Bergant, Kestner, P. Mihelič in L. Perko) | 1964 NOVO MESTO, Dolenjska galerija, ''Ob otvoritvi galerije'' (B. Borčič, I. Čargo, Z. Didek, J. Germ, J. Gorjup, B. Jakac, T. Kralj,<br>          M. Kugler, V. Lamut, M. Langus, M. Maleš, F. Mihelič, J. Savinšek, F. Stiplovšek, V. Štoviček, I. Vavpotič, F. Vesel in L. Perko) |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1965 BLED, Festivalna dvorana (J. Bernik, S. Batič, I. Šubic, R. Kotnik, V. Makuc, M. Sedej, M. Keršič, S. Tihec, A. Kovač, L. Perko in drugi) |          KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon |          LJUBLJANA, Mestna galerija | 1966 KRANJ, Gorenjski muzej, ''Razstava gorenjskih likovnih umetnikov'' |          ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu; Prenos razstave iz Kranja |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1971 RAVNE NA KOROŠKEM, Likovni salon, ''Slikarska kolonija »Ravne 71«'' (F. Boštjan, L. Pandur, O. Polak, L. Ravnikar, I. Seljak-Čopič, J. Vidic in L. Perko) | 1976 KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon, ''»Zlati oktober« ob 20. letnici Dolenjskega kulturnega festivala'' (L. Bratuš, J. Centa, F. Godec, G. Humek,<br>          B. Jakac, B. Kobe, M. Koritnik, J. Kovačič, M. Kugler, N. Omersa, L. Perko, M. Pliberšek, V. Povše in F. Slana) |          LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1977 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1978 RAVNE NA KOROŠKEM, ''Razstava slikarskih kolonij 1970-1977'' | 1979 GRASSAU (ZR Nemčija), Klub jugoslovanskih delavcev, ''Umetniške upodobitve Velenja in okolice«'' }} [[File:Tomaž Perko Selfportrait 2006 (cropped).png|thumb|upright=0.9|right|Avtoportret sina Tomaža]] == Družina == Leta 1945 se je poročil z učiteljico Jožefo Gabrovec. Imela sta štiri otroke: Veroniko (1946), Tomaža (1947), Valentina (Tineta, 1950) in Andreja (1953). Veronika je postala učiteljica izraznega plesa, [[Tomaž Perko|Tomaž]] akademski slikar, Tine filmski snemalec, Andrej pa psiholog.<ref name="LP"/> Ko se je leta 1968 preselil v Dolenjo vas pri Cerknici, je njegova družina ostala v Kamniku.<ref name="APZSP"/> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="NZDNZ">{{cite magazine | first = Štefan | last = Bogovčič - Bošt | date = julij 1965 | title = Najraje živim in delam na notranjski zemlji | language = sl | pages = 9 | volume = 4 | issue = 7 | magazine = Glas Notranjske | location = Cerknica | publisher = Socialistična zveza delovnega ljudstva Cerknica | url = https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6EN0Y3NF | accessdate = 13. februarja 2025}}</ref> <ref name="PLA">{{cite web | first = Vesna | last = Telič Kovač | title = PERKO, Lojze (Alojzij) | date = 16. junij 2010 | language = sl | publisher = Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica | location = Cerknica | url = http://www.notranjci.si/osebe/perko-lojze-(alojzij)/568/ | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="LP">{{navedi splet | date = 1. april 2009 | title = Lojze Perko | language = sl | publisher = Ognjišče | location = Koper | url = https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="APZSP">{{cite magazine | first = David | last = Križman | issue = 9 | year = 2018 | title = Dr. Andrej Perko: »Žena ima »škarje in platno« v rokah za spremembe v družini, ker ima večji interes.« | language = sl | pages = 8-12 | magazine = Družina in Življenje | location = Leskovec pri Krškem | publisher = Družina in Življenje, mednarodna krščanska organizacija Family Life | url = https://issuu.com/druzina-in-zivljenje/docs/diz_revija_september18_www | accessdate = 29. marca 2025 }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="LPOB">{{cite web | title = Lojze Perko / Osebna bibliografija | language = sl | date = 2025 | work = COBISS, virtualna knjižnica Slovenije | location = Maribor | publisher = IZUM – Institut informacijskih znanosti | url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/860771 | accessdate = 11 June 2024}}</ref> <ref name="MGLPFS">{{citation | first1 = Polona | last1 = Škodič | first2 = Božidar | last2 = Strman | title = Maksim Gaspari ; Lojze Perko ; Franjo Sterle | language = sl | date = 2001 | pages = 7 | work = katalog razstave | location = Cerknica | publisher = Društvo notranjskih kulturnikov Krpan}}</ref> <ref name="LPM">{{navedi knjigo | first1 = Stane | last1 = Mikuž | first2 = Mirko | last2 = Juteršek | first3 = Marjan | last3 = Marinšek | first4 = Milan | last4 = Babić | first5 = Valentin | last5 = Perko | first6 = Marjan | last6 = Tekauc | first7 = Ingeborg | last7 = Čas | title = Lojze Perko : monografija | language = sl | date = 1981 | publisher = Državna založba Slovenije, Kulturni center "Ivan Napotnik", Kulturna skupnost, Mladinska knjiga | pages = 141 | location = Ljubljana, Titovo Velenje, Cerknica, Ljubljana}}</ref> <ref name="PBMGRU">{{navedi splet | date = 2025 | title = Podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah (Raz) in umetnikih (Ume) 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Lojze Perko | language = sl | publisher = Moderna galerija | location = Ljubljana | url = https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=1518 | accessdate = 4. aprila 2025}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] d6thw3umozmoot1dewvcmadugpsh4ne 0 181836 6660731 6654797 2026-04-17T10:17:18Z Shabicht 3554 /* Župnijske matične knjige */ 6660731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = Župnišče v Slovenskih Konjicah | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br> 3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = pred 1146 | first_mentioned = 1146{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Vogrin, [[arhidiakon]]<br>(od 2005) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Anton Furar | retired_priest = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people = [[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče]], [[Župnija Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje]], [[Župnija Žiče]], [[Župnija Prihova]] }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] s [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|Poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|Trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}} {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cekveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|Odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 268vrd0s757p6reuyhu3jig1b19qrin 0 182689 6660669 6415451 2026-04-17T08:21:07Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6660669 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} '''Debeljak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|103. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljale 1.303 osebe. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleš Debeljak]] (1961—2016), pesnik, esejist, urednik, prevajalec, sociolog kulture, religiolog, profesor * [[Alfonz Debeljak]] (1909—?), ginekolog * [[Andraž Debeljak]], mojster čipke * [[Andrej Debeljak]] (*1940), zdravnik pulmolog * [[Anica Zidar|Anica Debeljak Zidar]] (1936—2018), učiteljica, pisateljica * [[Anton Debeljak]] (1887—1952), pesnik, prevajalec, publicist, jezikoslovec, filolog ... * [[Bine Debeljak]], pesnik, publicist *Cirl Debeljak - Bobk (1914—2009?), starosta Selške doline, domoznanec * [[Ciril Debeljak|Ciril Debeljak - Cic]] (1930—1982), alpinist * [[David Debeljak]], športni plezalec * [[Dora Debeljak]], prevajalka * [[Drago Debeljak]], izdelovalec smuči, inovator ("Dedra") * [[Erica Johnson Debeljak]] (*1961), pisateljica, esejistka, prevajalka * Irena Debeljak, farmacevtka * [[Irena Debeljak]] (r. Buser) (*1965), paleontologinja * [[Izidor Debeljak]], slikar * Janez Debeljak - Janče (1931—2011), amaterski igralec, škofjeloški kulturni delavec * [[Janez Debeljak|Janez (Ivan) Debeljak]] (1932—2005), prof., literarno- in kulturnozgodovinski publicist * [[Janko - Giovanni Debeljak]] (1895—1957), častnik, hidroletalec, četnik... * [[Jožica Debeljak]] (1934—2022), pevka mezzosopranistka *[[Krištof Debeljak]], tehnološki razvojnik *[[Lea Debeljak]] (*2001), košarkarica *[[Lukas Debeljak]] (*1999), pesnik, publicist (sin Aleša) * [[Matija Debeljak]] (1807—1867), filolog in mecen *[[Matjaž Debeljak (flavtist)|Matjaž Debeljak]] (*1961), flavtist, pikolist * [[Metka Debeljak]], režiserka * [[Mihael Debeljak]] (1818—1888), duhovnik, narodni buditelj v Istri in Trstu * [[Milan Debeljak]] (*1958), pesnik * [[Nataša Debeljak]] (*1972/3?), humana genetičarka, prof. MF UL * [[Renata Debeljak]], doktorica znanosti s področja literarnih ved in učiteljica slovenskega jezika na OŠ [[Olga Meglič|Olge Meglič]] Ptuj * [[Saša Debeljak]], pevka * [[Stanko Debeljak]] (1942—2017), finančni izvedenec, gospodarstvenik in politik * [[Tine Debeljak]] (1903—1989), pesnik, prevajalec, urednik, izseljenski kulturni delavec in organizator * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936—2013), pesnik in publicist * [[Tjaša Debeljak Duranović]], umetnostna zgodovinarka * [[Vid Debeljak]] (*1994), kajakaš * [[Zorko Debeljak]] (*1941), gospodarstvenik * [[Žiga Debeljak]] (*1971), menedžer == Glej tudi == *priimek [[Debelak]] * priimek [[Debenjak]] * priimek [[Debevec]], [[Debevc]] itd. == Znani tuji nosilci priimka == * [[Josip Debeljak]] (1902—1931), hrvaški revolucionar, sekretar SKOJ *[[Stjepan Debeljak]] - Bil (1908—1968), hrvaški revolucionar in politik == Glej tudi == *priimek [[Debelak]] *priimek [[Debevec]] *[[Debeljak, Sukošan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Debeljak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 41ar1sued2v9s8ljtoigjwqw0h1hzho 0 182817 6660282 6646783 2026-04-16T12:50:06Z Sporti 5955 /* Znani nosilci priimka */ +1 6660282 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kokalj}} '''Kokalj''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|80. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 200] uporabljalo 1471 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.474 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Adam Kokalj]], zvonar v 17. stoletju *[[Alojzij Kokalj]] (1869—1931), odvetnik, pisatelj *[[Andrej Kokalj]] (*1959), alpinist *[[Andreja Kokalj]] (*1979), ministrica za pravosodje (2025) *[[Anka Kokalj]] (*1952), geodetinja *[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] - Tonči (1892—1945), častnik * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] (*1960), elektrotehnik, pedagog in politik * [[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Boris Kokalj]], pevec-frontman skupine Kokosy * [[Borut Kokalj]], biolog *[[Denis Kokalj]], kitarist in pedagog *[[Denise Kokalj]] (*1963), slikarka *[[Elizabeta Kokalj]] (*2000), raziskovalka v medicini, slovenska igralka * [[France Kokalj]] (*1933), kipar in restavrator, profesor ALU * [[Franci Kokalj]], pevec * [[Friderik Kokalj]] (1802—1865), zbiralec rastlin (ljubiteljski botanik) *[[Gregor Kokalj]] (*1967), slikar in restavrator *[[Ivo Kokalj]] (*1941), igralec, režiser *[[Jakob Kokalj]] (*1952), gospodarstvenik *Janez Kokalj, torakalni kiruirg (Mb) *[[Janez Kokalj]] (*1991), fizik, jedrski tehnik *[[Josip Kokalj]] (1873—1949), optik in fotograf (deloval v Zagrebu) * [[Jože Kokalj]] (*1929), pater jezuit, misijonar * [[Jure Kokalj]] (*1980), fizik * [[Katja Kokalj]], glasbenica * [[Majda Kokalj]], šahistka * [[Marjan Kokalj]] (*1969), jezuit, slavist in etnolog, režiser, provincial *[[Marija Auguštiner Kokalj]], pesnica (šolska knjižničarka) *[[Marijana Željeznov Kokalj]] (1898—1964), srednješolska prof., književnica *[[Monika Kokalj Kočevar]], kustosinja za novejšo zgodovino *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960), humana genetičarka, univ. prof. *[[Pavel Kokalj]] (*1955), glasbenik, ljudski godec *[[Peter Kokalj]] (2000—2022), akrobat *[[Robert Kokalj]], ekonomist, diplomat *[[Rudolf Kokalj]], filmski podjetnik *[[Slavko Kokalj]] (1917—2010), glasbenik tamburaš, dirigent *[[Špela Kokalj]], arhitektka *[[Srečko Kokalj]] (1943—2026), ekonomist in politik * [[Tatjana Kokalj]] (*1956), profesorica razrednega pouka in pisateljica * [[Tjaša Kokalj]] [[Jerala]] (*1986), fotomodel, modna vplivnica *[[Veka Kokalj]] (1927—2006), filmska snemalka *[[Žiga Kokalj]] (*1979), geograf, strokovnjak za daljinsko zaznavanje == Glej tudi == * priimke [[Kokelj]], [[Kokeil]], [[Kokol]] in [[Kokole]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kokalj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gd11bydoq8jeitpszkqde4946qtq8oq 0 187167 6660338 6652789 2026-04-16T14:09:28Z ~2026-90770-6 254477 /* Francija */ 6660338 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje|Kambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] g4hb2r68cnufd4vsncwb161w3mfqo1q 0 196304 6660272 6504691 2026-04-16T12:19:34Z FootnoteFellow 245292 Popravil letnico, ki je kasneje v istem članku pravilno navedena v poglavju 'adaptacije'. Baza slovenskih filmov navaja letnico 1969. 6660272 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Bratovščina Sinjega galeba | title_orig = | translator = | image = | image_caption = | author = [[Tone Seliškar]] | illustrator = mdr. [[Božo Kos]] | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | series = | subject = | genre = | publisher = Mladinska matica | release_date = [[1936]] | english_pub_date = | media_type = | pages = | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = }} '''Bratovščina Sinjega galeba''' je mladinska [[povest|pustolovska povest]] [[Tone Seliškar|Toneta Seliškar]]ja. Izhajala je v mladinski reviji ''Naš rod'' v letniku [[1935]]/36, v knjižni obliki pa je prvič izšla leta [[1936]] pri ''Mladinski matici'' v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Povest je doživela že nad deset domačih in več tujih izdaj, prirejena je bila za oder in film. Leta 1953 je izšel celovečerni film v srbohrvaščini "Sinji galeb" pod taktirko hrvaškega režiserja Branka Bauerja, leta 1969 pa še nadaljevanka v osmih delih v slovenščini, ki jo je režiral [[France Štiglic]]. Prva knjižna izdaja se od kasnejših nekoliko razlikuje, saj je pisatelj povest vsebinsko in oblikovno dopolnil, zgostil je izraz in jo idejno poglobil. == Vsebina == Glavni junak je dvanajstletni Ivo, ki s prijatelji ustanovi društvo in ga poimenuje Bratovščina Sinjega galeba po jadrnici svojega očeta, ki se imenuje ''Sinji galeb''. Ivo je sirota. Sam živi na Galebjem otoku, v stari kamniti hišici. Vsi ribiči ga sovražijo zaradi očetove hude napake, le stari Just je prijazen do njega. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj, kar mu je spremenilo življenje v pustolovščino. Na otok se je vrnil Ivov oče, ki so ga imeli vsi za mrtvega. Svojemu sinu je zapustil jadrnico Sinji galeb, nato pa umrl. Ivo je s pomočjo prijateljice Mileve prepričal fante z vasi, naj mu pomagajo premakniti jadrnico iz vode. To so bili: Mihael, Franjo, Peter, Pero in Jure. Skupaj z Ivom so ustanovili ''Bratovščino Sinjega galeba''. Sedaj so morali svojo ladjo prebarvati. Denar za barvo so si prislužili v [[kamnolom]]u. Tam so se dela ustavila, ker se je na vrhu gore zagozdila skala. Ivo je tvegal svoje življenje za sto dinarjev. Z dinamitom je razstrelil oviro. Sicer se je malo poškodoval, a je bil Sinji galeb kmalu pripravljen na plovbo. Že so se veselili širnega morja, ko so jim jadrnico zaplenili ribiči, ki so hoteli s tem dobiti nazaj denar, ki ga je zapravil Ivov oče. Bratovščina si je hitro izmislila načrt. Čuvaja barke so onesposobili in si vzeli jadrnico nazaj. Odpluli so do kamnoloma, si natovorili jadrnico z zalogami hrane in pijače ter se poslovili od Mileve, ki je morala paziti na svojega starega očeta. [[Slika:Albert Sirk - Ilustracija za Bratovščino sinjega galeba.jpg|thumb|right|250px|Ilustracija [[Albert Sirk|Alberta Sirka]] za prvo izdajo Bratovščine sinjega galeba]] Morje se je zdelo čisto mirno, a je kar naenkrat začelo grmeti. Galeba so valovi premetavali sem ter tja kot lupinico. Končno jih je vrglo na sklanat otok, vendar sta dva člana posadke izginila – Jure in Pero. Peter je imel vročico. Mihael in Ivo sta šla iskat pitno vodo, saj brez nje ne bodo preživeli. Ko sta preiskovala otok, sta našla skrivno votlino, v katero so tihotapci shranjevali dragocenosti. Med jadračo in morjem je stala skala, zato si je Ivo napolnil žepe s smodnikom. Razstrelil je skalo in jadrnico so porinili v morje. Peter, ki je že okreval, in Franjo sta skočila na Galeba. Mihael in Ivo sta si v skrivališču še polnila žepe, vendar so jih tihotapci odkrili ter jih pograbili. Kmalu so se znašli na krovu motorne ladje Meteor. Nekaj časa so jih spraševali, kaj so tam počeli, potem pa jih vrgli in zaprli pod palubo. Tam sta jih že težko pričakovala Pero in Jure, ki so ju noč pred tem tihotapci rešili z morja. Poslušali so, o čem so se pogovarjali tihotapci in ujeli, da jih mislijo prodati v Afriko. Vodja tihotapcev Lorenco je z nekaj možmi in s pomožnim čolnom odveslal do jame. Bratovščina je hitro skovala načrt. Mihael je dvignil Iva skozi odprtino v stropu, ta pa je strojevodjo Anteja, ki so ga tihotapci pustili na straži, s kolom mahnil po glavi tako, da se je onesvestil. Fantje so zavzeli ladjo in kmalu so bili že daleč stran od otoka. Ivu se je stari strojevodja zasmilil, odrešil ga je vezi, le-ta pa je zaradi slabe vesti Iva prosil odpuščanja in predlagal da se pridruži bratovščini. Od njega so izvedeli, da je njihova mafija ogoljufala Ivovega očeta pri kartah. Ante je vedel marsikaj o ribištvu in vodenju velike motorne ladje, zato je znanje začel prenašati na mlado, hitro učečo se posadko. Lorenco jih je kmalu dohitel in ustrelil Anteja. Naši junaki so ga pokopali v morju, saj je na njem preživel celo življenje. Njihov učitelj (stari Ante) jim je zapustil skrinjico, v kateri je bil zemljevid. Napotili so se proti otoku, kjer je živel samo svetilničar. Ko so prispeli, so mu začeli pripovedovati svojo zgodbo. Tam so odprli Antejevo skrinjico. Medtem jim je Lorenco sledil in ponovno ukradel ladjo. Fantje so skupaj s svetilničarjem skočili v njegovo jadračo in s pomočjo zemljevida odpluli v [[Split]]. Obiskali so šefa pomorske straže in tudi njemu začeli pripovedovati svojo dogodivščino. Čolni pomorske straže so kmalu izsledili Meteorja in prijeli tihotapce, ladjo pa so prepustili v last bratovščine. Just in Mileva, ki sta hotela izvedeti, kaj se je zgodilo fantom, sta odjadrala v Split. Prišla sta ravno ob pravem času in skupaj z junaki proslavila zmago. Vrnili so se na domači otok in vsi domačini so jih toplo sprejeli. Za vsakega pravičnega in nesebičnega ribiča je bilo dovolj prostora na novem Sinjem galebu. Zamisel Ivovega očeta je bila uresničena -vsi za enega eden za vse.In tako so srečno živeli,bratovščina pa se je še podajala na take pustolovske dogodivščine. ==Adaptacije== Knjiga je bila adaptirana v film in mini serijo: * Sinji galeb (1953), film v srbohrvaščini * Bratovscina Sinjega galeba (1969), mini serija v slovenščini ==Viri== * Svetina, Peter. "Mladinska književnost med krščanstvom in socializmom." Jezik in slovstvo letnik 54. številka 5 (2009) str. 15-30. [https://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2009-05-Razprave-Peter-Svetina.pdf] ==Zunanje povezave== * Uvodna glasba k nadaljevanki [https://www.youtube.com/watch?v=uC2xOGi2bdU] * Film [https://www.youtube.com/watch?v=b2DxrmCh0es] * IMDB Bratovscina Sinjega galeba [https://www.imdb.com/title/tt0174380/] * IMDB Sinji galeb [https://www.imdb.com/title/tt0170583/] {{lit-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela leta 1936]] [[Kategorija:Dela Toneta Seliškarja]] [[Kategorija:Slovenske povesti]] 61e9g8geomaslkxhz7o5urnpxfjfg9h 6660483 6660272 2026-04-16T19:18:27Z Ljuba24b 92351 tp, np 6660483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Bratovščina Sinjega galeba | title_orig = | translator = | image = | image_caption = | author = [[Tone Seliškar]] | illustrator = mdr. [[Božo Kos]] | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | series = | subject = | genre = | publisher = Mladinska matica | release_date = 1936 | english_pub_date = | media_type = | pages = | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = }} '''Bratovščina Sinjega galeba''' je mladinska [[povest|pustolovska povest]] [[Tone Seliškar|Toneta Seliškar]]ja. Izhajala je v mladinski reviji ''Naš rod'' v letniku 1935/36, v knjižni obliki pa je prvič izšla leta 1936 pri ''Mladinski matici'' v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Povest je doživela že nad deset domačih in več tujih izdaj, prirejena je bila za oder in film. Leta 1953 je izšel celovečerni film v srbohrvaščini "Sinji galeb" pod taktirko hrvaškega režiserja Branka Bauerja, leta 1969 pa še nadaljevanka v osmih delih v slovenščini, ki jo je režiral [[France Štiglic]]. Prva knjižna izdaja se od kasnejših nekoliko razlikuje, saj je pisatelj povest vsebinsko in oblikovno dopolnil, zgostil je izraz in jo idejno poglobil. == Vsebina == Glavni junak je dvanajstletni Ivo, ki s prijatelji ustanovi društvo in ga poimenuje Bratovščina Sinjega galeba po jadrnici svojega očeta, ki se imenuje ''Sinji galeb''. Ivo je sirota. Sam živi na Galebjem otoku, v stari kamniti hišici. Vsi ribiči ga sovražijo zaradi očetove hude napake, le stari Just je prijazen do njega. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj, kar mu je spremenilo življenje v pustolovščino. Na otok se je vrnil Ivov oče, ki so ga imeli vsi za mrtvega. Svojemu sinu je zapustil jadrnico Sinji galeb, nato pa umrl. Ivo je s pomočjo prijateljice Mileve prepričal fante z vasi, naj mu pomagajo premakniti jadrnico iz vode. To so bili: Mihael, Franjo, Peter, Pero in Jure. Skupaj z Ivom so ustanovili ''Bratovščino Sinjega galeba''. Sedaj so morali svojo ladjo prebarvati. Denar za barvo so si prislužili v [[kamnolom]]u. Tam so se dela ustavila, ker se je na vrhu gore zagozdila skala. Ivo je tvegal svoje življenje za sto dinarjev. Z dinamitom je razstrelil oviro. Sicer se je malo poškodoval, a je bil Sinji galeb kmalu pripravljen na plovbo. Že so se veselili širnega morja, ko so jim jadrnico zaplenili ribiči, ki so hoteli s tem dobiti nazaj denar, ki ga je zapravil Ivov oče. Bratovščina si je hitro izmislila načrt. Čuvaja barke so onesposobili in si vzeli jadrnico nazaj. Odpluli so do kamnoloma, si natovorili jadrnico z zalogami hrane in pijače ter se poslovili od Mileve, ki je morala paziti na svojega starega očeta. [[Slika:Albert Sirk - Ilustracija za Bratovščino sinjega galeba.jpg|thumb|right|250px|Ilustracija [[Albert Sirk|Alberta Sirka]] za prvo izdajo Bratovščine sinjega galeba]] Morje se je zdelo čisto mirno, a je kar naenkrat začelo grmeti. Galeba so valovi premetavali sem ter tja kot lupinico. Končno jih je vrglo na skalnat otok, vendar sta dva člana posadke izginila – Jure in Pero. Peter je imel vročico. Mihael in Ivo sta šla iskat pitno vodo, saj brez nje ne bodo preživeli. Ko sta preiskovala otok, sta našla skrivno votlino, v katero so tihotapci shranjevali dragocenosti. Med jadračo in morjem je stala skala, zato si je Ivo napolnil žepe s smodnikom. Razstrelil je skalo in jadrnico so porinili v morje. Peter, ki je že okreval, in Franjo sta skočila na Galeba. Mihael in Ivo sta si v skrivališču še polnila žepe, vendar so jih tihotapci odkrili ter jih pograbili. Kmalu so se znašli na krovu motorne ladje Meteor. Nekaj časa so jih spraševali, kaj so tam počeli, potem pa jih vrgli in zaprli pod palubo. Tam sta jih že težko pričakovala Pero in Jure, ki so ju noč pred tem tihotapci rešili z morja. Poslušali so, o čem so se pogovarjali tihotapci in ujeli, da jih mislijo prodati v Afriko. Vodja tihotapcev Lorenco je z nekaj možmi in s pomožnim čolnom odveslal do jame. Bratovščina je hitro skovala načrt. Mihael je dvignil Iva skozi odprtino v stropu, ta pa je strojevodjo Anteja, ki so ga tihotapci pustili na straži, s kolom mahnil po glavi tako, da se je onesvestil. Fantje so zavzeli ladjo in kmalu so bili že daleč stran od otoka. Ivu se je stari strojevodja zasmilil, odrešil ga je vezi, le-ta pa je zaradi slabe vesti Iva prosil odpuščanja in predlagal da se pridruži bratovščini. Od njega so izvedeli, da je njihova mafija ogoljufala Ivovega očeta pri kartah. Ante je vedel marsikaj o ribištvu in vodenju velike motorne ladje, zato je znanje začel prenašati na mlado, hitro učečo se posadko. Lorenco jih je kmalu dohitel in ustrelil Anteja. Naši junaki so ga pokopali v morju, saj je na njem preživel celo življenje. Njihov učitelj (stari Ante) jim je zapustil skrinjico, v kateri je bil zemljevid. Napotili so se proti otoku, kjer je živel samo svetilničar. Ko so prispeli, so mu začeli pripovedovati svojo zgodbo. Tam so odprli Antejevo skrinjico. Medtem jim je Lorenco sledil in ponovno ukradel ladjo. Fantje so skupaj s svetilničarjem skočili v njegovo jadračo in s pomočjo zemljevida odpluli v [[Split]]. Obiskali so šefa pomorske straže in tudi njemu začeli pripovedovati svojo dogodivščino. Čolni pomorske straže so kmalu izsledili Meteorja in prijeli tihotapce, ladjo pa so prepustili v last bratovščine. Just in Mileva, ki sta hotela izvedeti, kaj se je zgodilo fantom, sta odjadrala v Split. Prišla sta ravno ob pravem času in skupaj z junaki proslavila zmago. Vrnili so se na domači otok in vsi domačini so jih toplo sprejeli. Za vsakega pravičnega in nesebičnega ribiča je bilo dovolj prostora na novem Sinjem galebu. Zamisel Ivovega očeta je bila uresničena -vsi za enega eden za vse. In tako so srečno živeli, bratovščina pa se je še podajala na take pustolovske dogodivščine. ==Adaptacije== Knjiga je bila adaptirana v film in mini serijo: * Sinji galeb (1953), film v srbohrvaščini * Bratovščina Sinjega galeba (1969), mini serija v slovenščini ==Viri== * Svetina, Peter. "Mladinska književnost med krščanstvom in socializmom." Jezik in slovstvo letnik 54. številka 5 (2009) str. 15-30. [https://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2009-05-Razprave-Peter-Svetina.pdf] ==Zunanje povezave== * Uvodna glasba k nadaljevanki [https://www.youtube.com/watch?v=uC2xOGi2bdU] * Film [https://www.youtube.com/watch?v=b2DxrmCh0es] * IMDB Bratovscina Sinjega galeba [https://www.imdb.com/title/tt0174380/] * IMDB Sinji galeb [https://www.imdb.com/title/tt0170583/] {{lit-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela leta 1936]] [[Kategorija:Dela Toneta Seliškarja]] [[Kategorija:Slovenske povesti]] kfag73jr93ds2cfabx638fkkbq0bjvl 0 203686 6660577 6583805 2026-04-17T00:16:41Z ~2026-13659-49 255600 6660577 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Kopitnik | photo = Žičnica nad Obrežjem, zadaj Kopitnik 2014.jpg | photo_caption = Žičnica nad [[Obrežje pri Zidanem Mostu|Obrežjem pri Zidanem Mostu]], v ozadju Kopitnik | elevation_m = 914 | range= [[Posavsko hribovje]] | map = Slovenija }} '''Kopitnik''' je sestavni del [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]]. Ima prepaden vrh, ki se nahaja severno od [[Zidani most|Zidanega Mosta]] in južno od [[Rimske Toplice|Rimskih Toplic]]. Vrh (914 mnm) je oblikovan v obliki konjske podkve, po katerem je tudi dobil ime. Na vrh Kopitnika je speljana planinska pot. Na pobočjih Kopitnika je bogata ilirska [[rastlinstvo|flora]] s posameznimi alpskimi vrstami. Botanično sta najbolj zanimiva skalnat južni del proti [[Sava|Savi]] in sekundarni [[bukev|bukov]] [[pragozd]] na severnih pobočjih, kjer je samoniklo nahajališče [[črni bor|črnega bora]], [[Blagajev volčin|Blagajevega volčina]] in [[Seelosov sršaj|Seelosovega sršaja]] (''Asplenium seelosii'')<ref>Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Kopitnik), Ljubljana, 1988</ref>. == Vzponi na vrh == * 1 h 50 min: Iz vasi Suhadol pri Zidanem mostu po označeni poti mimo [[Koča na Kopitniku|Koče na Kopitniku]] (865m). * 1 h 35 min: Od [[Planinski dom v Gorah|Planinskega doma v Gorah]] (762 m), zadnji del vzpon po strmem in rahlo izpostavljenem pobočju. == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora/kopitnik/25/788 Kopitnik na Hribi.net] ==Reference== {{sklici}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Posavsko hribovje]] 5ri8u9ul3pewul7r8me2ms0x49gm9re 0 208592 6660452 6127689 2026-04-16T18:30:30Z Toweli 193449 6660452 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = ''Schutzgebiet Togo'' |conventional_long_name = protektorat Togoland |common_name = Togoland | |continent = Afrika |region = zahodna Afrika |country = |era = novi imeperializem |status = protektorat |empire = [[Nemško cesarstvo|Nemčije]] |government_type = |year_start = 1884 |year_end = 1914 |life_span = 1884-1914 | |event_start = ustanovitev protektorata |date_start = [[5. julij]] [[1884]] |event_end = zavezniška okupacija |date_end = [[26. avgust]] [[1914]] |event_post = Razdelitev Toga |date_post = [[27. december]] [[1916]] | |s1 = Britanski Togoland |flag_s1 = Flag of the Gold Coast (1877–1957).svg |s2 = Francoski Togoland |flag_s2 = Flag of France.svg | |image_flag = Flag of the German Empire.svg |flag = |image_coat =Coat_of_arms_of_German_Togoland.png |image_map = Deutschen Kolonie Afrika - Togoland.png |image_map_caption = Togoland (označen rdeče). Ostale nemške kolonije so označene modro. | |capital = [[Bagida]] (1884-86) <br />[[Sebe]] (1886-97) <br />[[Lomé]] (1897- ) |national_anthem = |common_languages = [[Nemščina]] (uradni) |religion = |currency = [[Nemška zlata marka]] }} '''Nemški Togo''' ({{jezik-de|Togoland}}) je bil med leti 1884 in 1914 nemški protektotat v zahodni Afriki. Protektorat je s površino 87.200 km² zaobjemal ozemlja današnje republike [[Togo]] in vzhodnega dela [[Gana|Gane]]. Leta 1914 je bila kolonija z izbruhom prve svetovne vojne okupirana, britanske in francoske vojaške sile pa so v regiji vzpostavile vojaško oblast. Leta 1916 sta si sili razdelili Nemški Togo v britansko in francosko administrativno cono, leta 1922 pa sta bili uradno ustanovljeni Britanski Togo in Francoski Togo. == Glej tudi == * [[Zahodni Togo]] ==Zunanje povezave== *[http://www.deutsche-schutzgebiete.de/webpages/Togo_Karte_1912.jpg Zemljevid kolonije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080626102856/http://www.deutsche-schutzgebiete.de/webpages/Togo_Karte_1912.jpg |date=2008-06-26 }} *[http://www.crwflags.com/fotw/images/d/de!tgl13.gif Zastava Togolanda] {{hist-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše nemške kolonije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1884]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1914]] [[Kategorija:Togo]] [[Kategorija:Gana]] qxd3o8og7o9elvlxdvl1m93kxmtnk1w 2 212414 6660429 6603970 2026-04-16T17:24:22Z Yerpo 8417 /* Razno */ 16. april 2026 6660429 wikitext text/x-wiki '''Wikistatistika''' ('''Wikistika'''?), Yerpov statistični pogled na vsebino slovenske Wikipedije.<ref>Kvalitete člankov seveda ni možno izražat matematično, je pa pričujoča statistika vseeno malo bolj nazoren vpogled v vsebino kot [[Posebno:Statistika|golo število člankov]].</ref> == Razno == * različne samodejne statistike: [http://stats.wikimedia.org/EN/SummarySL.htm pregled]{{•}} [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm tabele]{{•}} [http://stats.wikimedia.org/EN/ChartsWikipediaSL.htm grafikoni] ** alternativni števec obiska in urejanj: [http://sl.wikiscan.org/ Wikiscan za sl] * število razločitvenih strani: '''{{#expr:{{PAGESINCAT:Razločitve}}+{{PAGESINCAT:Razločitve ladij}}+{{PAGESINCAT:Priimki}}+{{PAGESINCAT:Razločitve imen krajev}}}}''' (skoraj točna številka) ** število razločitvenih strani: '''6.870''' (ocena iz vzorca za avgust 2018) ** skupno število [[Wikipedija:Kaj je članek|člankov]] izvzemši razločitve: '''{{#expr:({{NUMBEROFARTICLES}}-{{PAGESINCAT:Razločitve}}-{{PAGESINCAT:Razločitve ladij}}-{{PAGESINCAT:Priimki}}-{{PAGESINCAT:Razločitve imen krajev}})*1000}}''' (skoraj točna številka) * delež [[WP:BŽO|člankov o živečih osebah]]: '''{{#expr:{{PAGESINCAT:Živeči ljudje}}/{{NUMBEROFARTICLES}}*100 round 1}} %''' (točna številka) * delež [[WP:BIO|vseh biografskih člankov]]: '''32 %''' (ocena iz vzorca za maj 2015) * razmerje med članki o moških in ženskah (op.: globalno razmerje je 4,6:1) ** '''11,2:1''' - [http://hangingtogether.org/?p=2877 ocena za maj 2013], slwiki je bila med najslabšimi Wikipedijami po deležu člankov o ženskah ** '''5,7:1''' - 17. april 2021, točno razmerje biografij z objekti v Wikipodatkih in označenim spolom, po grafu [https://whgi.wmflabs.org/gender-by-language Gender by language]<ref>Razmerje je tako izkrivljeno tudi zato, ker so bili v slovenski Wikipediji sistematično kreirani članki o generalih in katoliških kardinalih (oboje zelo moška poklica).</ref> {| class="wikitable center" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |16.4.2026 || 197.306 || 56. || 32,06 || 76. || 10,6 || 58. || 59,78 || 24. || 52,07 || 38. |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. || 31,83 || 74. || 10,6 || 58. || 59,13 || 24. || 51,49 || 40. |- |22.10.2025 || 195.443 || 56. || 31,23 || 75. || 10,7 || 57. || 59,11 || 24. || 51,31 || 40. |- |23.3.2025 || 191.993 || 56. || 31,16 || 74. || 10,9 || 57. || 57,74 || 25. || 50,31 || 40. |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |- |25.11.2024 || 187.568 || 56. || 31,85 || 71. || 11,1 || 57. || 57,21 || 25. || 49,95 || 40. |- |1.1.2024 || 183.631 || 56. || 30,94 || 73. || 11,4 || 55. || 55,32 || 26. || 48,72 || 40. |- |30.10.2023 || 182.980 || 56. || 31,07 || 72. || 11,4 || 55. || 55,08 || 27. || 48,46 || 40. |- |16.4.2023 || 180.671 || 56. || 29,97 || 75. || 11,5 || 55. || 54,53 || 26. || 47,64 || 40. |- |1.1.2023 || 178.988 || 56. || 29,07 || 76. || 11,6 || 54. || 53,30 || 27. || 47,11 || 41. |- |9.12.2022 || 178.733 || 56. || 28,94 || 78. || 11,7 || 54. || 53,30 || 27. || 46,96 || 41. |- |17.5.2022 || 176.306 || 53. || 28,36 || 79. || 11,8 || 54. || 52,28 || 27. || 46,24 || 40. |- |1.1.2022 || 174.616 || 53. || 27,91 || 77. || 11,9 || 54. || 51,44 || 27. || 45,76 || 40. |- |16.11.2021 || 174.123 || 53. || 27,80 || 77. || 12,0 || 54. || 51,32 || 27. || 45,67 || 40. |- |16.8.2021 || 173.351 || 53. || 27,50 || 77. || 12,0 || 53. || 50,57 || 28. || 45,37 || 40. |- |17.4.2021 || 172.092 || 53. || 26,97 || 78. || 12,1 || 52. || 49,56 || 28. || 45,00 || 40. |- |3.1.2021 || 170.705 || 52. || 26,32 || 77. || 12,2 || 37. || 48,77 || 28. || 44,46 || 41. |- |16.9.2020 || 169.313 || 51. || 26,24 || 77. || 12,3 || 37. || 48,14 || 29. || 44,12 || 41. |- |16.6.2020 || 168.583 || 49. || 26,20 || 73. || 12,4 || 36. || 47,96 || 28. || 43,90 || 41. |- |17.3.2020 || 167.314 || 49. || 26,01 || 74. || 12,5 || 36. || 47,66 || 28. || 43,56 || 41. |- |1.1.2020 || 166.424 || 47. || 25,76 || 76. || 12,5 || 36. || 47,30 || 29. || 43,20 || 41. |- |18.11.2019 || 165.974 || 47. || 25,69 || 77. || 12,6 || 36. || 47,09 || 29. || 43,13 || 41. |- |27.8.2019 || 165.207 || 47. || 25,38 || 78. || 12,6 || 36. || 46,38 || 29. || 42,85 || 41. |- |5.6.2019 || 164.543 || 46. || 25,11 || 78. || 12,7 || 36. || 46,23 || 29. || 42,62 || 41. |- |4.1.2019 || 163.181 || 45. || 24,7 || 114. || 12,8 || 36. || 45,71 || 29. || 42,19 || 40. |- |19.7.2018 || 161.783 || 45. || 24,56 || 82. || 12,9 || 36. || 45,56 || 29. || 41,93 || 40. |- |19.5.2018 || 161.201 || 45. || 24,43 || 84. || 12,9 || 35. || 45,36 || 29. || 41,63 || 40. |- |18.3.2018 || 160.502 || 45. || 24,32 || 81. || 13,0 || 35. || 45,27 || 29. || 41,48 || 40. |- |4.1.2018 || 156.626 || 45. || 24,99 || 81. || 13,1 || 35. || 44,94 || 28. || 41,21 || 39. |- |27.8.2017 || 157.455 || 45. || 24,93 || 81. || 13,2 || 35. || 44,59 || 27. || 40,88 || 40. |- |17.5.2017 || 156.394 || 45. || 24,86 || 81. || 13,3 || 34. || 44,46 || 27. || 40,57 || 40. |- |19.3.2017 || 155.236 || 45. || 24,97 || 79. || 13,4 || 34. || 44,01 || 27. || 40,30 || 40. |- |16.2.2017 || 154.680 || 44. || 24,96 || 80. || 13,5 || 34. || 43,80 || 26. || 40,19 || 40. |- |31.12.2016 || 154.109 || 44. || 24,62 || 79. || 13,5 || 34. || 43,37 || 27. || 39,88 || 40. |- |17.10.2016 || 153.407 || 44. || 24,53 || 79. || 13,6 || 34. || 43,33 || 27. || 39,71 || 40. |- |18.8.2016 || 152.800 || 43. || || || 13,7 || 34. || 42,88 || 27. || 39,58 || 40. |- |17.6.2016 || 151.707 || 42. || 24,49 || 77. || 13,7 || || 42,56 || 26. || 39,31 || 40. |- |16.4.2016 || 150.172 || 42. || 24,69 || 77. || 13,9 || || 41,68 || 26. || 38,99 || 40. |- |19.3.2016 || 149.861 || 42. || 24,56 || 76. || 13,9 || 29. || 41,31 || 26. || 38,87 || 40. |- |16.2.2016 || 149.481 || 42. || 24,44 || 76. || 13,9 || 28. || 40,97 || 26. || 38,75 || 40. |- |2.1.2016 || 148.872 || 42. || 24,34 || 78. || 14 || 28. || 40,87 || 26. || 38,46 || 40. |- |17.11.2015 || 148.314 || 42. || 24,34 || 77. || 14,1 || 28. || 40,66 || 26. || 38,34 || 40. |- |16.9.2015 || 147.649 || 42. || 24,21 || 78. || 14,1 || 28. || 39,67 || 28. || 38,12 || 40. |- |16.7.2015 || 146.876 || 42. || 24,16 || 76. || 14,2 || 29. || 38,19 || 29. || 37,76 || 40. |- |16.6.2015 || 146.356 || 42. || 24,17 || 76. || 14,2 || 28. || 37,24 || 31. || 37,56 || 40. |- |16.5.2015 || 145.996 || 42. || 24,13 || 76. || 14,3 || 28. || 37,08 || 31. || 37,33 || 40. |- |16.4.2015 || 145.443 || 42. || 24,05 || 76. || 14,3 || 28. || 36,44 || 32. || 37,20 || 40. |- |17.3.2015 || 145.011 || 42. || 21,64 || 79. || 14,4 || 28. || 35,83 || 33. || 37,12 || 40. |- |16.2.2015 || 144.470 || 42. || 21,64 || 79. || 14,4 || 28. || 35,46 || 32. || 36,99 || 40. |- |23.1.2015 || 144.003 || 42. || 21,66 || 80. || 14,5 || 28. || 34,89 || 32. || 36,41 || 41. |- |20.12.2014 || 143.406 || 41. || 21,53 || 80. || 14,5 || 28. || 34,47 || 32. || 36,07 || 41. |- |10.11.2014 || 142.746 || 41. || 21,38 || 80. || 14,6 || 28. || 34,09 || 32. || 35,73 || 41. |- |9.9.2014 || 141.982 || 41. || 21,3 || || 14,7 || 28. || 33,02 || 32. || 35,13 || 41. |- |13.7.2014 || 141.400 || 41. || 21,22 || || 14 || 18. || 32,32 || 33. || 34,65 || 41. |- |16.6.2014 || 141.135 || 41. || 21,15 || || 14,1 || 18. || 31,41 || 33. || 34,38 || 41. |- |1.1.2014 || 139.011 || 40. || 21,2 || || || || 27,83 || 39. || 33,25 || 41. |- |1.1.2013 || 135.598 || 36. || || || || || 23,60 || 39. || || |} <small>(pregledano ''vsake toliko časa'', vendar ne hitreje kot enkrat na mesec, saj se nekateri seznami ažurirajo mesečno)</small> == Naključni vzorec == Zastopanost člankov o različnih področjih. Metoda: klikanje na povezavo »[[Posebno:Naključno|Naključni članek]]« in uvrščanje dobljenih strani v prej definirana področja. Razlaga kategorij: * Biografije: vsi biografski članki, čeprav bi jih lahko kategoriziral drugače, recimo športnike pod šport in poveljnike pod vojaštvo. Vsi so tu. * Geografija: razno so geografski pojmi in upravne enote večje od naselij (občine, pokrajine); naselja so z rumeno * Družboslovje: religija, organizacije, jezikoslovje, ekonomija; osebna imena so posebej, ker po navadi pade ven precej * Naravoslovje: vse naravoslovne vede; FizMaAstroGeol: fizika, matematika, astronomija, geologija; BiKeMed: biologija, kemija, medicina * Šport: vse razen biografij športnikov; tu so tudi članki o dirkalnikih, čeprav bi mogoče bolj logično spadali pod tehniko, ampak v večini člankov ni skoraj nič o tehničnih lastnostih, samo rezultati tekmovanj * Vojaštvo: enote, teorija ipd., razen biografij in vojaške tehnike ter zgodovinskih bitk/vojn * Tehnika: tudi vojaška; tudi članki o posameznih zgradbah so tu * Zgodovina: vse razen biografij zgodovinskih osebnosti in zgodovinarjev * Umetnost: od glasbil in glasbene teorije do filmov in knjig (razen umetnikov, seveda) * Filozofija: zelo abstraktni zadetki V zgornjih kategorijah so vključeni tudi seznami, na katere naletim. Drug tip razvrstitve je glede na tip in kvaliteto vsebine - na »daljše članke«, »[[Wikipedija:Škrbina|škrbine]]« in sezname (okvirček pod glavno tabelo), pri čemer uporabljam svojo presojo, kje je meja med škrbino in daljšim člankom. [[Wikipedija:Razločitev|Razločitve]] niso vštete ne med področja, ne v velikost vzorca, so samo preštete posebej. {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20241222 |vzorec = 500 |biografije = 143 |geo-razno = 30 |geo-naselja = 80 |druzba-razno = 39 |druzba-imena = 4 |narava-fizmaastrogeol = 18 |narava-bikemed = 23 |vojastvo = 19 |tehnika-razno = 29 |tehnika-zgradbe = 16 |sport-razno = 8 |sport-tekmovanja = 24 |zgo-razno = 13 |zgo-dnevileta = 15 |umetnost = 38 |filoz = 0 |drugo = 0 |straz = 22 |stkatastrofe = 2 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20221218 |vzorec = 500 |biografije = 162 |geo-razno = 21 |geo-naselja = 77 |druzba-razno = 46 |druzba-imena = 4 |narava-fizmaastrogeol = 27 |narava-bikemed = 23 |vojastvo = 16 |tehnika-razno = 25 |tehnika-zgradbe = 16 |sport-razno = 6 |sport-tekmovanja = 27 |zgo-razno = 7 |zgo-dnevileta = 9 |umetnost = 33 |filoz = 1 |drugo = 0 |straz = 22 |stkatastrofe = 0 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20200213 |vzorec = 500 |biografije = 141 |geo-razno = 18 |geo-naselja = 67 |druzba-razno = 48 |druzba-imena = 5 |narava-fizmaastrogeol = 39 |narava-bikemed = 27 |vojastvo = 17 |tehnika-razno = 34 |tehnika-zgradbe = 12 |sport-razno = 11 |sport-tekmovanja = 19 |zgo-razno = 18 |zgo-dnevileta = 10 |umetnost = 32 |filoz = 1 |drugo = 1 |straz = 21 |stkatastrofe = 1 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20180818 |vzorec = 500 |biografije = 148 |geo-razno = 15 |geo-naselja = 104 |druzba-razno = 38 |druzba-imena = 6 |narava-fizmaastrogeol = 19 |narava-bikemed = 24 |vojastvo = 17 |tehnika-razno = 31 |tehnika-zgradbe = 15 |sport-razno = 4 |sport-tekmovanja = 24 |zgo-razno = 10 |zgo-dnevileta = 11 |umetnost = 31 |filoz = 2 |drugo = |straz = 22 |stkatastrofe = 2 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20170211 |vzorec = 500 |biografije = 133 |geo-razno = 30 |geo-naselja = 101 |druzba-razno = 40 |druzba-imena = 6 |narava-fizmaastrogeol = 28 |narava-bikemed = 28 |vojastvo = 14 |tehnika-razno = 30 |tehnika-zgradbe = 12 |sport-razno = 2 |sport-tekmovanja = 23 |zgo-razno = 7 |zgo-dnevileta = 13 |umetnost = 32 |filoz = 1 |drugo = |straz = 15 |stkatastrofe = 1 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20160416 |vzorec = 500 |biografije = 140 |geo-razno = 31 |geo-naselja = 96 |druzba-razno = 43 |druzba-imena = 8 |narava-fizmaastrogeol = 29 |narava-bikemed = 28 |vojastvo = 19 |tehnika-razno = 27 |tehnika-zgradbe = 5 |sport-razno = 9 |sport-tekmovanja = 16 |zgo-razno = 10 |zgo-dnevileta = 15 |umetnost = 24 |filoz = 0 |drugo = |straz = 17 |stkatastrofe = 1 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20150529 |vzorec = 500 |biografije = 159 |geo-razno = 27 |geo-naselja = 90 |druzba-razno = 32 |druzba-imena = 8 |narava-fizmaastrogeol = 22 |narava-bikemed = 31 |vojastvo = 18 |tehnika-razno = 27 |tehnika-zgradbe = 9 |sport-razno = 5 |sport-tekmovanja = 17 |zgo-razno = 6 |zgo-dnevileta = 15 |umetnost = 33 |filoz = 1 |drugo = |straz = 53 |stkatastrofe = 0 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20140606 |vzorec = 500 |biografije = 130 |geo-razno = 13 |geo-naselja = 103 |druzba-razno = 52 |druzba-imena = 9 |narava-fizmaastrogeol = 28 |narava-bikemed = 27 |vojastvo = 28 |tehnika-razno = 21 |tehnika-zgradbe = 6 |sport-razno = 7 |sport-tekmovanja = 26 |zgo-razno = 9 |zgo-dnevileta = 17 |umetnost = 23 |filoz = 1 |drugo = |straz = 56 |stkatastrofe = 1 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20130908 |vzorec = 500 |biografije = 151 |geo-razno = 19 |geo-naselja = 107 |druzba-razno = 40 |druzba-imena = 11 |narava-fizmaastrogeol = 27 |narava-bikemed = 25 |vojastvo = 27 |tehnika-razno = 16 |tehnika-zgradbe = 13 |sport-razno = 5 |sport-tekmovanja = 23 |zgo-razno = 5 |zgo-dnevileta = 7 |umetnost = 24 |filoz = 0 |drugo = |straz = 65 |stkatastrofe = 1 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20120430 |vzorec = 500 |biografije = 142 |geo-razno = 20 |geo-naselja = 103 |druzba-razno = 45 |druzba-imena = 11 |narava-fizmaastrogeol = 32 |narava-bikemed = 23 |vojastvo = 41 |tehnika-razno = 23 |tehnika-zgradbe = 5 |sport-razno = 3 |sport-tekmovanja = 17 |zgo-razno = 4 |zgo-dnevileta = 16 |umetnost = 15 |filoz = 0 |drugo = |straz = 57 |stkatastrofe = 2 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20111011 |vzorec = 500 |biografije = 165 |geo-razno = 13 |geo-naselja = 101 |druzba-razno = 39 |druzba-imena = 6 |narava-fizmaastrogeol = 20 |narava-bikemed = 22 |vojastvo = 30 |tehnika-razno = 17 |tehnika-zgradbe = 9 |sport-razno = 4 |sport-tekmovanja = 31 |zgo-razno = 7 |zgo-dnevileta = 8 |umetnost = 26 |filoz = 2 |drugo = |straz = 46 |stkatastrofe = 4 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20100909 |vzorec = 500 |biografije = 125 |geo-razno = 38 |geo-naselja = 79 |druzba-razno = 45 |druzba-imena = 11 |narava-fizmaastrogeol = 34 |narava-bikemed = 21 |vojastvo = 35 |tehnika-razno = 20 |tehnika-zgradbe = 12 |sport-razno = 8 |sport-tekmovanja = 22 |zgo-razno = 4 |zgo-dnevileta = 19 |umetnost = 27 |filoz = 0 |drugo = |straz = 50 |stkatastrofe = 3 }} {{Uporabnik:Yerpo/Wikistatistika/Autostat |datum = 20100123 |vzorec = 500 |biografije = 150 |geo-razno = 32 |geo-naselja = 56 |druzba-razno = 35 |druzba-imena = 19 |narava-fizmaastrogeol = 29 |narava-bikemed = 32 |vojastvo = 28 |tehnika-razno = 16 |tehnika-zgradbe = 10 |sport-razno = 8 |sport-tekmovanja = 39 |zgo-razno = 7 |zgo-dnevileta = 24 |umetnost = 14 |filoz = 1 |drugo = |straz = 19 |stkatastrofe = 5 }} <timeline> ImageSize = width:600 height:250 PlotArea = width:530 height:200 left:50 bottom:30 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:500 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:100 start:0 Define $dx = 0 # shift text to right side of bar Colors = id:canvas value:white id:skrbine value:yelloworange legend:škrbine id:clanki value:limegreen legend:članki id:seznami value:oceanblue legend:seznami PlotData= bar:število color:canvas width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S color:skrbine bar:jan2010 from:start till:413 shift:$dx text:413 color:clanki bar:jan2010 from:414 till:453 shift:$dx text:40 color:seznami bar:jan2010 from:454 till:end shift:$dx text:47 color:skrbine bar:sep2010 from:start till:437 shift:$dx text:437 color:clanki bar:sep2010 from:438 till:478 shift:$dx text:41 color:seznami bar:sep2010 from:479 till:end shift:$dx text:22 color:skrbine bar:okt2011 from:start till:435 shift:$dx text:435 color:clanki bar:okt2011 from:436 till:469 shift:$dx text:34 color:seznami bar:okt2011 from:470 till:end shift:$dx text:31 color:skrbine bar:apr2012 from:start till:426 shift:$dx text:426 color:clanki bar:apr2012 from:427 till:464 shift:$dx text:38 color:seznami bar:apr2012 from:465 till:end shift:$dx text:36 color:skrbine bar:sep2013 from:start till:445 shift:$dx text:445 color:clanki bar:sep2013 from:446 till:468 shift:$dx text:23 color:seznami bar:sep2013 from:469 till:end shift:$dx text:32 color:skrbine bar:jun2014 from:start till:440 shift:$dx text:440 color:clanki bar:jun2014 from:441 till:478 shift:$dx text:38 color:seznami bar:jun2014 from:479 till:end shift:$dx text:22 color:skrbine bar:maj2015 from:start till:444 shift:$dx text:444 color:clanki bar:maj2015 from:445 till:483 shift:$dx text:39 color:seznami bar:maj2015 from:484 till:end shift:$dx text:17 color:skrbine bar:apr2016 from:start till:447 shift:$dx text:447 color:clanki bar:apr2016 from:448 till:477 shift:$dx text:29 color:seznami bar:apr2016 from:478 till:end shift:$dx text:24 color:skrbine bar:feb2017 from:start till:443 shift:$dx text:443 color:clanki bar:feb2017 from:444 till:483 shift:$dx text:40 color:seznami bar:feb2017 from:484 till:end shift:$dx text:17 color:skrbine bar:avg2018 from:start till:438 shift:$dx text:438 color:clanki bar:avg2018 from:439 till:481 shift:$dx text:43 color:seznami bar:avg2018 from:482 till:end shift:$dx text:19 color:skrbine bar:feb2020 from:start till:437 shift:$dx text:437 color:clanki bar:feb2020 from:438 till:483 shift:$dx text:45 color:seznami bar:feb2020 from:484 till:end shift:$dx text:18 color:skrbine bar:dec2022 from:start till:428 shift:$dx text:428 color:clanki bar:dec2022 from:429 till:487 shift:$dx text:59 color:seznami bar:dec2022 from:488 till:end shift:$dx text:13 color:skrbine bar:dec2024 from:start till:399 shift:$dx text:399 color:clanki bar:dec2024 from:400 till:467 shift:$dx text:68 color:seznami bar:dec2024 from:468 till:end shift:$dx text:33 Legend = columns:3 left:15 top:15 columnwidth:115 </timeline> ==Drobni tekst== {{refsez}} lpb34haucj3r5trjjuhw4abz9mw30tt 0 236761 6660566 6612739 2026-04-16T22:37:50Z G-Cup 10746 6660566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milan Železnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]] in [[konservator]], * [[27. februar]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[31. maj]] [[1987]], Ljubljana. == Življenje in delo == Oče Milana Železnika je bil slikar in restavrator Peter, mati pa je bila Marija (roj. Peternel). Železnik je leta 1947 maturiral na I. državni gimnaziji v Ljubljani in na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral umetnostno zgodovino. Po diplomi leta 1953 se je zaposlil kot restavrator-pripravnik na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo in oktobra 1962 prešel na novoustanovljeni Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani, kjer je delal do smrti. Sodeloval je v Konservatorskem društvu in v mednarodni sekciji ICOMOS (International Council for Monuments and Sites). Na oddelku za umetnostno zgodovino FF v Ljubljani je po Mirku Šubicu več let predaval konservatorske-restavratorske tehnike. Pri obravnavanju [[spomenik]]ov je bil [[teorija|teoretično]] in praktično dosleden, predstaviti jih je želel v vsej njihovi večplastni [[zgodovina|zgodovinski]] izvirnosti. Dosežki njegovih konservatorskih prizadevanj in načinov prenov so vidni v obnovah [[Škofja Loka|Škofje Loke]], [[Stična|Stične]], [[Grad Bogenšperk|Gradu Bogenšperk]] in drugod. Veliko pozornost je vsa leta posvečal študijam zlatih [[oltar]]jev in zgodovini [[17. stoletje|17. stoletja]]. Kot konservatorski svetnik je svoje znanje prenašal tudi na mlajše generacije konservatorjev. Z ženo Marijo Železnik, ki je bila kustosinja v Mestnem muzeju Ljubljana, sta leta 1971 pripravila izjemno razstavo o okrasnem jedkanem steklu v Ljubljani, za katero je fotografinja Carmen Narobe (SAZU) pripravila blizu 200 terenskih posnetkov historicističnih in secesijskih jedkanih stekel. Ob razstavi je Aleksander Čolnik (RTV SLO) posnel kratko oddajo. ("Oddaja o okrasnih jedkanih šipah iz leta 1971" je objavljena na Youtubu) <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=895241|avtor=Zupan Gojko|ime=Železnik Milan|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Železnik, Milan}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] apw82lcxzchkqwwvhe7ews4rig95txk 0 238578 6660722 6548170 2026-04-17T10:01:51Z ~2026-23631-13 258383 Sem Branko Cestnik, popravil sem nekatere netočnosti, dopolnil življenjepis in delo 6660722 wikitext text/x-wiki {{Infobox_Philosopher | era = Književnost 21. stoletja | color = #B0C4DE | <!-- Image --> image_name = <!-- WD -->| image_caption = Branko Cestnik | <!-- Information --> name = Branko Cestnik | school_tradition = krščanski [[personalizem]], [[novotomizem]], teologija 2. vatikanskega koncila| main_interests = krščanska [[etika]], [[teologija]], [[teologija lepote]], [[Pastorala (religija)|mladinska pastorala]]; krščanstvo in sodobna družba| influences = Albert Camus, Eugene Ionesco, Pavel Evdokimov, Drago Jančar, Alojz Rebula | notable_ideas = | |born=[[19. september]] [[1965]]|birth_place=Ptuj, Slovenia|religion=katolištvo}} '''Branko Cestnik''' [[pater]] [[Klaretinci|klaretinec]], [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], bloger, [[pisatelj]] * [[19. september]] [[1965]], [[Ptuj]]. Opravlja dela in naloge [[Župnik|župnika]] v [[Župnija Frankolovo|Župniji Frankolovo]], od 2014 je urednik revije Cerkev danes, piše kolumne za tednik Družina in na [[Radio Ognjišče|Radiu Ognjišče]] že vrsto let sodeluje v pogovorni oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Od 2019 piše zgodovinske romane. == Življenje == Mladost je preživljal na kmetiji na [[Spodnja Hajdina|Hajdini pri Ptuju]]. Po osnovni šoli je bil sprejet v vojaško gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bil po letu in pol odpuščen. Gimnazijo pedagoške smeri je nadaljeval na [[Ptuj]]u, kjer se je kulturno in politično angažiral v lokalni [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]] in Klubu mladih. V času gimnazije je sodeloval v mladinskih delovnih brigadah in pripravil lastno slikarsko razstavo. 1983 je prišel v konflikt z lokalno socialistično strukturo in se pričel odmikati od ZSMS. Po gimnaziji je delal v sadovnjakih, v opekarni in kot pomočnik serviserja zmrzovalnikov. Vojaški rok je služil v [[Zaječar]]ju v [[Srbija|Srbiji]] ob [[Bolgarija|bolgarski]] meji, po koncu služenja pa se je odločil za duhovni poklic. V duhovnika je bil posvečen leta 1995 v Mariboru. Privlačili so ga [[cerkveni red|kontemplativni redovi]], zato je na začetku svoje duhovne poti zahajal v [[Kartuzija Pleterje|kartuzijo Pleterje]]. Na koncu iskanja pa je vstopil v izrazito [[misijonar]]ski red [[Klaretinci|klaretincev]], ki ga je leta 1987 poslal na študij v [[Rim]], po dveh letih pa v noviciat v [[Madrid]]. V času študija je v okviru Vincencijeve zveze dobrote pet let vsak petek zvečer po Rimu razvažal hrano za brezdomce (200 obrokov). L. 1992 je vodil eno prvih slovenskih romarskih skupin, ki je šla na znamenito [[Jakobova pot|Jakobovo pot]] v Španiji. Od 1992 do 1995 pa je poletja preživljal kot prostovoljec v ptujskem taborišču za begunce iz Bosne in Hercegovine. 1994 je na Ptuju organiziral Tabor Klaret, ki se ga je udeležilo 60 prostovoljcev iz Italije in Španije, ki so obiskovali begunske centre, animirali otroke in darovali humanitarno pomoč. ===Študij=== V Rimu je študiral na treh različnih univerzah: dve leti filozofijo na [[Papeška univerza Laterana|Lateranski univerzi]], tri leta [[teologija|teologijo]] na [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriani]] ter štiri leta [[pedagogika|pedagogiko]] in [[Pastorala (religija)|mladinsko pastoralo]] na [[Papeška univerza Salesiana|Salesiani]]. Skozi devetletni študij se je najraje poglabljal v vprašanja umetnosti, medijev in vere. Globlje je obdelal teme, kot so npr. eksistencializem [[Albert Camus|Alberta Camusa]], teologija lepote [[Pavel Evdokimov|Pavla N. Evdokimova]] in absurdno gledališče [[Eugène Ionesco|Eugena Ionesca]]. Njegova [[magisterij|magistrska naloga]] je nosila naslov »Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca«. == Delo == Branko Cestnik je kot bogoslovec pisal za [[Ptuj|ptujski]] Tednik, kjer je v letih 1993–96 v rubriki »Pisma iz Rima« objavil okrog 60 reportažno-pripovednih zapisov. Občasno je pisal tudi o gledališču. Od 1998 objavlja predvsem članke s pastoralno pedagoško in družboslovno vsebino, največ v [[Družina (časopis)|Družini]]. Od 2013 do 2021 je intenzivno pisal blog https://branenacesti.blogspot.com. V zadnjem obdobju piše leposlovje, zlasti romane z zgodovinsko tematiko: * Ogenj v kosteh (2000; besedila in režija študentskega musicala "o prerokovem poslanstvu") * ''Sonce Petovione'' (2019; 2020, 2021; finalist za nagrado "[[Kresnik (nagrada)|kresnik]]"; zgodovinski roman o prihodu prvih kristjanov na antični Ptuj) * ''Šesti pečat'' (2022; zgodovinski roman o krščanstvu v Panoniji okrog l. 300 in o mučeništvu [[Viktorin Ptujski|Viktorina Ptujskega]]) * ''Pogovori z njo'' (2022; 2025; zgodba mobiliziranca v nemško vojsko od bitke za Normandijo do povratka na Dravsko polje) * ''Razmik med žerjavi: Vojni roman'' (2024; 2025; vzhodna fronta, zgodba o "tihem pacifizmu" mobiliziranca v nemško vojsko, ki se odloči, da ne bo nikoli streljal v človeka) * ''Dolina zvezd: Roman o letu 1945'' (2025; zgodba o partizanu, ki po vojni pristane v Ozni in je stražar v komunističnem koncentracijskem taborišču Strnišče - Šterntal; ter o žrtvah povojne represije, zlasti o Kočevarjih - delčki romana so zato kočevarščini) Pastoralno je deloval najprej kot [[kaplan|duhovni pomočnik]] na klaretinski župniji v predmestju [[Milano|Milana]], potem štiri leta kot [[Univerzitetna župnija Maribor|študentski duhovnik v Mariboru]]. Sodeloval je pri več kot dvajsetih ljudskih misijonih po celi Sloveniji. Več let je bil svetovalec pri Škofiji Celje. Aktiven je pri [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtih]], pri spremljanju zakonskih skupin in na različne načine sodeluje v [[sinoda|pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem]], zlasti je bil dejaven pri redakciji krovnega pastoralnega načrta Pridite in poglejte (2012).{{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.slovid.com/branko+cestnik+slovenski+pastoralni+dan/12640/video video posnetek Slovenski pastoralni dan 2008 (intervju z Brankom Cestnikom)] * Spoznanje več, predsodek manj, gost Branko Cestnik, marec 2026 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih filozofov]] {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Cestnik, Branko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Klaretinci]] [[Kategorija:Univerzitetna župnija Maribor]] [[Kategorija:Župnija Frankolovo]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Cestnik, Branko]] iyj9zn13kz91na58xyajpd743jgk5ho 0 246222 6660411 6401618 2026-04-16T16:25:59Z Ljuba24b 92351 np 6660411 wikitext text/x-wiki '''Gračanica''' je lahko: * [[Gračanica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) * [[Gračanica, Bugojno]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gračanica, Gacko]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gračanica, Prozor-Rama]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gračanica, Trnovo]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gračanica, Živinice]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gračanica, Črna gora|Gračanica, Andrijevica]] (Črna gora) * [[Gračanica Šišinečka]] (Hrvaška) * [[Gračanica, Kosovo]] ** [[samostan Gračanica]] * [[Gračanica, Ljubovija]] (Srbija) * [[Gračanica, Prijepolje]] (Srbija) {{razločitev-kraj}} 7u4x3qbs3gqedevjhcq9gmhzvanri2b 0 246292 6660316 6453258 2026-04-16T13:24:27Z ~2026-90770-6 254477 6660316 wikitext text/x-wiki '''Jasenica''' je lahko: * [[Jasenica, Negotin]] (Srbija) * [[Jasenica, Valjevo]] (Srbija) * [[Jasenica, Žitorađa]] (Srbija) * [[Jasenica, Bosanska Krupa]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Čapljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Gradačac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Mostar]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Srebrenik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Zvornik]] (Bosna in Hercegovina) ter * [[Jasenica (Neretva)]], reka v Bosni in Hercegovini * [[Jasenica (Srbija)]], reka v Srbiji Glej tudi: [[Jasenje]], [[Jasenovac (razločitev)|Jasenovac]], [[Jasenovo]] itd.{{razločitev-kraj}} b3pf6hqwkzdf5vpay8xqy6zx4f70t2x 6660318 6660316 2026-04-16T13:37:34Z ~2026-90770-6 254477 6660318 wikitext text/x-wiki '''Jasenica''' je lahko: * [[Jasenica, Negotin]] (Srbija) * [[Jasenica, Valjevo]] (Srbija) * [[Jasenica, Žitorađa]] (Srbija) * [[Jasenica, Bosanska Krupa]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Čapljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Gradačac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Mostar]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Srebrenik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasenica, Zvornik]] (Bosna in Hercegovina) ter * [[Jasenica (Neretva)]], reka v Bosni in Hercegovini * [[Jasenica (Srbija)]], reka v Srbiji Glej tudi: [[Jesenica]], [[Jasenje]], [[Jasenovac (razločitev)|Jasenovac]], [[Jasenovo]] itd.{{razločitev-kraj}} ns1nmsjbsbm19nth65nyx0rncuu8qvl 0 246295 6660313 3914543 2026-04-16T13:19:44Z ~2026-90770-6 254477 6660313 wikitext text/x-wiki '''Jasenje''' je lahko: * [[Jasenje, Bosna in Hercegovina]] * [[Jasenje, Srbija]] * glej tudi [[Jesenje]] in [[Jasenovac (razločitev)|Jasenovac]] {{razločitev-kraj}} 7efljft2yevycy0bq1llcaxcfanv7e9 0 246296 6660314 5620802 2026-04-16T13:21:11Z ~2026-90770-6 254477 6660314 wikitext text/x-wiki '''Jasenovac''' je lahko: * [[Jasenovac]] (Hrvaška) *[[Jasenovac Zagorski]] (Hrvaška) * [[Jasenovac, Kneževi Vinogradi]] (Hrvaška) *[[Uničevalno taborišče Jasenovac|Uničevalno koncentracijsko taborišče Jasenovac]] *glej tudi [[Jasenje]], [[Jasenovo Polje]] itd. {{razločitev-kraj}} t7dpemcqcftshv0cfn9ctewdfw1j2ba 6660315 6660314 2026-04-16T13:23:13Z ~2026-90770-6 254477 6660315 wikitext text/x-wiki '''Jasenovac''' je lahko: * [[Jasenovac]] (Hrvaška) *[[Jasenovac Zagorski]] (Hrvaška) * [[Jasenovac, Kneževi Vinogradi]] (Hrvaška) *[[Uničevalno taborišče Jasenovac|Uničevalno koncentracijsko taborišče Jasenovac]] *glej tudi [[Jasenica]], [[Jasenje]], [[Jasenovo Polje]] itd. {{razločitev-kraj}} fzbwkzndzeqokq9fwilua7wmhlkxyz5 0 248090 6660360 6588161 2026-04-16T14:45:40Z ~2026-90770-6 254477 6660360 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=119 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska= |postna= |posta= |mesto= |obcina=Pisarovina |zupanija=[[Slika:Flag of Zagreb County.svg|25px|Zagrebška županija]] [[Zagrebška županija]] }} '''Gradec Pokupski''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod občino [[Pisarovina]] [[Zagrebška županija|Zagrebške županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 177 || 206 || 201 || 231 || 214 || 198 || 198 || 212 || 191 || 192 || 171 || 159 || 148 || 141 || 119 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Zagrebške županije]] gmrqpbyvogq1lwsyvl1razp2e1i6a86 0 252936 6660369 6593430 2026-04-16T15:14:33Z ~2026-90770-6 254477 6660369 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=20060624 Grizane 004.jpg |napis=Grižane-Belgrad - rimskokatoliška cerkev ''sv. Martin'' |prebivalstvo=840 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=258 |postna=51244 |posta=Grižane-Belgrad |mesto= |obcina=Vinodolska |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Grižane-Belgrad''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod občino [[Vinodol]], ta pa v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 2632 || 3151 || 3294 || 3501 || 3789 || 3931 || 3394 || 2773 || 1689 || 1581 || 1295 || 1197 || 987 || 889 || 840 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{commonscat|Grižane-Belgrad}} * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] ewmw4de85s1h91kpz4e3sg0fwqvf3ox 0 254954 6660373 6653468 2026-04-16T15:18:04Z VidicK01 193275 5/90: Poslanec v novem mandatu DZ 6660373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = | term_start = | term_end = | office3 = [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] | term_start3 = 2010 | term_end3 = 2. december 2018 | predecessor3 = [[Mirko Brulc]] | successor3 = [[Klemen Miklavič]] | office2 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] | term_start2 = 10. april 2026 | term_end2 = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | party=[[Gibanje Svoboda]] (2022- ) | order1=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Minister za Slovence<br>v zamejstvu in po svetu]] | premier1=[[Robert Golob]] | termstart1=1. junij 2022 | predecessor1=[[Helena Jaklitsch]] }} '''Matej Arčon''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]],* [[4. november]] [[1972]], [[Šempeter pri Gorici]]. V študentskih letih je bil predsednik Kluba goriških študentov. Zaključil je srednjo tehnično šolo, smer elektrotehnika. Med leti 1998 in 2010 je bil član [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica]], med letoma 2004 in 2006 ter od februarja 2009 do oktobra 2010 pa je bil podžupan. Od 2007 do 2012 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]], kjer je zastopal lokalne interese [[Goriška statistična regija|Goriške]]. Leta 2010 je bil kot kandidat [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] (LDS), ki je v drugem krogu dobil tudi podporo [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] in [[Zares]] ter [[Lista Roberta Goloba|List Roberta Goloba]] in [[Lista Gregorja Veličkova|Gregorja Veličkova]], izvoljen za župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]],<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica: Zmagovalec je Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2010/nova-gorica-zmagovalec-je-matej-arcon/242356|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2010|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_nova_gorica.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2022-05-12}}</ref> ponovno je bil za župana izvoljen jeseni 2014.<ref>{{Navedi splet|title=V Mariboru zmaga Fištravca, sveže vodstvo Ptuja, Murske Sobote, Kranja, Novega mesta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2014/v-mariboru-zmaga-fistravca-sveze-vodstvo-ptuja-murske-sobote-kranja-novega-mesta/349117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_nova_gorica.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-05-12}}</ref> Ponovno se je pomeril na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah leta 2018]], ko je v prvem krogu prejel največ glasov, v drugem pa ga je premagal [[Klemen Miklavič]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_nova_gorica.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-10|archive-date=2021-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210619131840/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_nova_gorica.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/nova-gorica/napeta-bitka-za-zupanski-stolcek-v-novi-gorici-na-koncu-slavil-miklavic/473620|title=Napeta bitka za županski stolček v Novi Gorici, na koncu slavil Miklavič|date=3. december 1018|accessdate=12. maj 2022|website=rtvslo.si|publisher=RTV Slovenija|last=SaJ}}</ref> 26. januarja 2022 ga je [[Robert Golob]] predstavil kot generalnega sekretarja njegove [[Slovenija|slovenske]] politične stranke [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so ljudje v najožji ekipi Golobovega Gibanja Svoboda|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f3947c25fb2/kdo-so-ljudje-v-najozji-ekipi-golobovega-gibanja-svoboda|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}</ref> Na listi stranke je tudi kandidiral na državnozborskih volitvah in od vseh izvoljenih kandidatov prejel najvišje število glasov – 15.271. Kandidiral je v okrajih Nova Gorica 1 in Nova Gorica 2.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Med izvoljenimi poslanci največ glasov volivcev prejel Matej Arčon|url=https://www.sta.si/3030154/med-izvoljenimi-poslanci-najvec-glasov-volivcev-prejel-matej-arcon|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-29}}</ref> V 15. vladi Republike Slovenije je bil imenovan na mesto [[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]. 14. marca 2024 ga je vlada imenovala za [[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], kjer skrbi za področje komuniciranja.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> Za Svobodo je v volilnem okraju Nova Gorica 2 kandidiral tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], kjer je prejel 7.177 glasov oz. 43,56 % glasov in osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Arčon je na volitvah imel največji delež glasov med kandidati.<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Arčon, Matej}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2007–2012)]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 34whdr9103y8y2ahjb880ojyo3y2qwm 0 261995 6660685 6658863 2026-04-17T08:50:14Z ~2026-13659-49 255600 /* T */ 6660685 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930?—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (* 1936) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) * [[Janez Deželak]] (?—2026) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Evgenija Hribar]] (r. [[Šumi]]) (1875—1936) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (* 1974) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] (* [[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (1940—2026) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] 9e57vkpuczdlb2mfmmo0hlrk7snx7g8 0 267619 6660606 5466112 2026-04-17T02:47:38Z Selim bekh 258370 6660606 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Conflict | conflict = Perzijska ekspedicija (1796) | image = | caption = | partof = [[rusko-perzijske vojne|rusko-perzijskih vojn]] | date = 1796 | place = [[Perzija]] | result = Víťazstvo dynastie Qajar<ref>{{Cite web |title=RUSSIA i. Russo-Iranian Relations up to the Bolshevik Revolution |url=https://www.iranicaonline.org/articles/russia-i-relations/ |access-date=2026-04-17 |website=Encyclopaedia Iranica |language=en-US |quote=The whole campaign was an embarrassing failure for the Russians.}} [[Encyclopædia Iranica|Encyclopaedia Iranica]]</ref><ref>{{Cite book |last=Atkin |first=Muriel |url=http://archive.org/details/russiairan1780180000atki |title=Russia and Iran, 1780-1828 |date=1980 |publisher=Minneapolis : University of Minnesota Press |others=Internet Archive |isbn=978-0-8166-0924-6 |pages=35,45 |quote=''Catherine delayed putting this plan into operation until the 1796 campaign, which failed to achieve most of its objectives. ... With the single exception of Catherine's son Paul, no high-ranking government figure realized how unsuccessful the 1796 campaign had been.''}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ehteshami |first=Anoushiravan |title=Iran: Stuck in Transition |url=https://www.routledge.com/Iran-Stuck-in-Transition/Ehteshami/p/book/9780415710855 |access-date= |website=Routledge & CRC Press |page=11 |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Khavarinejad |first=Saeed |date=2026-04-06 |title=The Image of Imperial Russia as an Enemy in the Iranians’ Collective Memory |url=https://dergipark.org.tr/en/pub/uidergisi/article/1760083 |journal=Uluslararası İlişkiler Dergisi |language=en |volume=23 |issue=89 |page=91 |doi=10.33458/uidergisi.1760083 |issn=1304-7310}}</ref> | combatant1 = [[Ruski imperij]] | combatant2 = [[Perzijski imperij]] | commander1 = [[Katarina Velika]]<br>[[Valerij Zubov]] | commander2 = [[Agha Mohamed Kan]] | strength1 = 13.000 | strength2 = | casualties1 = 2.150 | casualties2 = }} {{Campaignbox Russo-Persian Wars}} '''Perzijska ekspedicija''' leta [[1796]] je bila izvedena na ukaz [[Katarina Velika|Katarine Velike]]; kljub temu da se je končala z rusko zmago, so se ruski vojaki umaknili nazaj na izhodiščne položaje. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam vojn]] {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Rusko-perzijske vojne|1796]] [[Kategorija:Vojne Ruskega imperija]] [[Kategorija:Vojne Perzije]] [[Kategorija:Vojne 18. stoletja]] h8c5ppvz2l8lhrdfv4ikkvovd9pk2uz 6660611 6660606 2026-04-17T04:47:50Z Yerpo 8417 rv - besedilo ni v slovenščini, sumljivi viri 6660611 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Conflict |conflict=Perzijska ekspedicija (1796) | image= | caption= | partof=[[rusko-perzijske vojne|rusko-perzijskih vojn]] | date=1796 | place=[[Perzija]] | result=Ruska zmaga | combatant1=[[Ruski imperij]] | combatant2=[[Perzijski imperij]] | commander1=[[Katarina Velika]]<br>[[Valerij Zubov]] | commander2=[[Agha Mohamed Kan]] | strength1=13.000 | strength2= | casualties1=2.150 | casualties2= }} {{Campaignbox Russo-Persian Wars}} '''Perzijska ekspedicija''' leta [[1796]] je bila izvedena na ukaz [[Katarina Velika|Katarine Velike]]; kljub temu da se je končala z rusko zmago, so se ruski vojaki umaknili nazaj na izhodiščne položaje. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam vojn]] {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Rusko-perzijske vojne|1796]] [[Kategorija:Vojne Ruskega imperija]] [[Kategorija:Vojne Perzije]] [[Kategorija:Vojne 18. stoletja]] ab1cne4nzvdunbaz5hmkvw61ps7uw59 0 269379 6660391 6659972 2026-04-16T15:42:28Z VidicK01 193275 9/90: Poslanec v novem mandatu DZ, tudi prej že za kratek čas 6660391 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Politik |name = Robert Golob | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=[[1. junij]] [[2022]] | term_end= |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (1999–2002)<br>[[Pozitivna Slovenija|PS]] (2011–2013)<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] (2013–2014)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022−) |order1=[[Gibanje Svoboda|Predsednik Gibanja Svobode]] |termstart1=[[26. januar]] [[2022]] |president = [[Borut Pahor]]<br>[[Nataša Pirc Musar]] |predecessor = [[Janez Janša]] |order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start2=10. april 2026 |term_end2= |term_start3=13. maj 2022 |term_end3=25. maj 2022 |image=<!-- WD --> }} '''Robert Golob''' [róbert golób], [[Slovenci|slovenski]] [[elektroinženir]], [[poslovnež]] in [[politik]], trenutni [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade Republike Slovenije]] ter trenutni [[Gibanje Svoboda|predsednik Gibanja Svoboda]], * [[23. januar]] [[1967]], [[Šempeter pri Gorici]]. Golob je po končanem doktoratu na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] leta 1994 svojo kariero začel kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Georgia Institute of Technology v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]]. V času [[4. vlada Republike Slovenije|tretje Drnovškove vlade]] je bil leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Leto pozneje se je včlanil v [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno demokracijo Slovenije]] (LDS) ter med majem 1999 in junijem 2000 služil kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V letu 2004 je soustanovil energetsko podjetje GEN-I ter dve leti pozneje postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021. V vmesnem času je bil še naprej aktiven v politiki, tako da je leta 2011 postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]] (PS), kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (SAB). Po SAB-ovem slabem rezultatu na volitvah leta 2014 je v politiki več let ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. V začetku januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]], ki jo je kmalu po zmagi kot novi predsednik stranke preimenoval v [[Gibanje Svoboda]] (GS). 24. aprila 2022 je z GS zmagal na rednih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]]. Stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. 25. maja 2022 je Državni zbor Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada republike Slovenije]] je v koaliciji Gibanja Svoboda, [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] (SD) in [[Levica (Slovenija)|Levice]] mandat nastopila 1. junija 2022. Kot predsednik vlade je Golob nadzoroval odziv Slovenije na [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] in posledično energetsko krizo. Nadzoroval je znatno povečanje slovenskega obrambnega proračuna in zavezo do izpolnitve Natovih dveh odstotkov do leta 2030, pošiljke orožja Ukrajini in prekinitev dobave ruskega plina v Slovenijo. Kot odziv na [[Vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]] je pod njegovim vodstvom Slovenija junija 2024 [[Palestina|Palestino]] priznala kot samostojno državo. == Mladost in izobraževanje== Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]].<ref>dr. Robert Golob. Predsednik vlade RS in predsednik Gibanja Svoboda. https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220425091443/https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 |date=2022-04-25 }}, vpogled: 25. 4. 2022.</ref> Njegov oče [[Valentin Golob]] je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na [[Gimnazija Nova Gorica|Gimnazijo Nova Gorica]].<ref name=":4" /> Študiral je na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]], kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.<ref name=24ur1>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-s-cela-energetske-druzbe-poletel-na-vrh-vlade.html|title=Robert Golob s čela energetske družbe poletel na vrh vlade|date=24. 4. 2022|accessdate=25. 4. 2022|website=24ur.com}}</ref> Po končanem doktoratu je kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Robert Golob|url=https://lest.fe.uni-lj.si/sl/alumni/prof-dr-robert-golob/|website=Laboratorij za energetske strategije|accessdate=2024-02-26|language=sl-SI}}</ref> == Poslovna kariera == Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.<ref>{{Navedi splet|title=Dr Robert Golob - Chairman GEN-I {{!}} Business Investor Guide|url=https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|website=web.archive.org|date=2021-04-19|accessdate=2024-02-26|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419003032/https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|url-status=dead}}</ref> Leta 2006{{Cn}} je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=»Ni konec. Zdaj se šele začne.«|url=https://www.mladina.si/212057/ni-konec-zdaj-se-sele-zacne/|website=Mladina.si|accessdate=2024-02-26}}</ref> == Politična kariera == V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju [[Energetika|energetike]]. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije]] na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Vodstvo - GEN-I|url=https://gen-i.si/o-gen-i/vodstvo/#dr-robert-golob|website=gen-i.si|accessdate=2022-01-24}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/626cf387c58f3/kdo-je-bodoci-voditelj-nase-drzave-robert-golob|website=Novice Svet24|accessdate=2023-04-10|language=sl|date=30. april 2022}}</ref> Leta 2011 je postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]], kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovno poročilo|last=Pavlič|first=Jernej|publisher=Zavezništvo Alenke Bratušek|url=https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|page=4|year=2014|access-date=2022-02-01|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513120131/https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|url-status=dead}}</ref> Po slabem nastopu stranke na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah leta 2014]] se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti [[Kromberk]]-[[Loke, Nova Gorica|Loke]], njen član pa je ostal do leta 2022.<ref>https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210418145219/https://nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/|date=2021-04-18}}, vpogled: 30. 4. 2022.</ref> === Gibanje Svoboda (2022–) === [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|thumb|215x215px|Kongres stranke [[Gibanje Svoboda]]|levo]] 24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=STA|accessdate=2022-01-24|date=24. januar 2022}}</ref> Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje [[Gibanje Svoboda]]. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].{{Navedi vir}} 20. aprila 2022 je sporočil, da se je okužil z [[Novi koronavirus|novim koronavirusom]], zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pozitiven na koronavirus|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-pozitiven-na-novi-koronavirus.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-20|date=18. april 2022}}</ref> 24. aprila 2022 je z Gibanjem Svoboda zmagal na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]], njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087 |title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi" |last=Kosmač |first=Gorazd |date=2022-04-25 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija |first1=Ana |last1=Svenšek |first2=Tanja |last2=Kozorog Blatnik |first3=Aljoša |last3=Masten |first4=Gregor |last4=Cerar |first5=Miha |last5=Zavrtanik |first6=Larisa |last6=Daugul |first7=Aleksandra K. |last7=Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl|date=26. april 2022}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === Predsednik vlade === [[Slika:Slovesnost ob zaključku izgradnje in začetku rednega obratovanja električnega daljnovoda Cirkovce-Pince - 2. 12. 2022 - 52538335530.jpg|sličica|Z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce–Pince (2022)]] 25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref name="PV_MMC">{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|date=2022-05-25|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2022-05-26}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo energetsko draginjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ne-moremo-imeti-podjetij-ki-imajo-najvecje-dobicke-med-najvecjo-energetsko-draginjo/628667|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ter stanje v zdravstvu, povezano z COVID-19.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-in-poslanke-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi [[Nacionalni preiskovalni urad]] preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Veliko ljudi hodi po Sloveniji in maha z mojim imenom"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-veliko-ljudi-hodi-po-sloveniji-in-maha-z-mojim-imenom/|website=N1|date=2022-12-16|accessdate=2022-12-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladina: GEN-I preiskujeta policija in tožilstvo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladina-robert-golob-in-gen-i-preiskujeta-policija-in-tozilstvo-594733|website=siol.net|accessdate=2022-12-17|language=sl|date=16. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I in Goloba|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-in-tozilstvo-naj-bi-preiskovala-gen-i-in-goloba.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-17|date=16. december 2022}}</ref> Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob napovedal reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, za energetsko krizo naslednje leto skoraj pet milijard evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042997614|website=Dnevnik|date=2022|accessdate=2023-10-25|archive-date=2023-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20231029095738/https://www.dnevnik.si/1042997614|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-ukinitev-oziroma-preoblikovanje-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/674207|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci, tudi poslanec SDS, po 30 letih ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje|url=https://siol.net/novice/slovenija/danes-bo-znano-ali-bo-vlada-ukinila-dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-610701|website=siol.net|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-robert-golob-bo-zacasno-prevzel-vodenje-ministrstva-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-07|language=sl}}</ref> Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan|Uroša Brežana]] ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano [[Irena Šinko|Ireno Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ministrica Šinko in minister Brežan odhajata zaradi neustreznega ukrepanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ministrica-sinko-in-minister-brezan-odhajata-zaradi-neustreznega-ukrepanja/683616|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Šinko: Odstopila ne bom, naj me razrešijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=N1|date=2023-10-03|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , N.|last=P}}</ref> Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> [[Slika:Predsednica Evropske komisije na povabilo predsednika vlade na delovnem obisku v Sloveniji - 53104649103.jpg|sličica|Golob z [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] v poplavljeni Črni na Koroškem (avgust 2023)]] [[Slika:Predsednik vlade dr. Golob na vrhu Evropske politične skupnosti 18.7.2024 -4.jpg|levo|sličica|Golob na vrhu [[Evropska politična skupnost|Evropske politične skupnosti]] (julij 2024)]] Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Preveč se ukvarjamo sami s sabo; Vatovec: Treba se je vprašati, kaj je namen rekonstrukcije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-prevec-se-ukvarjamo-sami-s-sabo-vatovec-treba-se-je-vprasati-kaj-je-namen-rekonstrukcije/686064|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob šokiral SD in Levico s številom ministrstev, ki jih želi imeti|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/golob-sokiral-koalicijske-partnerje-s-stevilom-ministrstev-ki-jih-zeli-imeti-413966|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Pred državnozborskimi volitvami je Golob na delovno kosilo v začetku januarja 2026 povabil sedem parlamentarnih in neparlamentarnih strank: stranke SD, Levica, [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]], [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]], [[Resni.ca]], z namenom dialoga in iskanja možnosti sodelovanja ter spoštljive kampanje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob pojasnil, kako je izbral predsednike strank, ki jih vabi na kosilo. Resni.ce tja ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-se-delovnega-kosila-pri-premierju-golobu-ne-bo-udelezila/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Nika Prevc bo na Ljubnem lovila četrto zaporedno zmago v smučarskih skokih|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175189226|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof in publicist [[Boris Vezjak]] je ob koncu Golobovega premierskega mandata ocenil, da se je v tem času precej približal avtoritarnemu načinu vladanja, ki ga je poprej očital predhodniku [[Janez Janša|Janezu Janši]].<ref>{{Citat|title=Boris Vezjak: V Golobovi glavi živi mali Janša|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175193802|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof Slavoj Žižek pa, da je vlada prva, ki je načela pomembne težave, ki so prej v Sloveniji ostale neurejene.<ref>{{Navedi splet|title=Slavoj Žižek: To je prva vlada, ki je dregnila v težke probleme in jih začela spreminjati|url=https://vecer.com/slovenija/slavoj-zizek-to-je-prva-vlada-ki-je-dregnila-v-tezke-probleme-in-jih-zacela-spreminjati-10396472|website=Večer|date=2025-11-04|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ==== Kazenska ovadba ==== [[Tatjana Bobnar]] je po odstopu z mesta notranje ministrice večkrat opozorila na domnevno politično vmešavanje Goloba v delo policije. Oktobra 2023 je pred preiskovalno komisijo izpostavila, da je predsednik vlade od nje zahteval določene kadrovske menjave na policiji ter očiščenje »janšistov«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o zaslišanju Tatjane Bobnar: Dogovorila sva se, da policijo očisti janšistov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-zaslisanju-tatjane-bobnar-dogovorila-sva-se-da-policijo-ocisti-jansistov/685927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=T. K. B. , Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bobnar in Lindav ostro o pritiskih Goloba na policijo: Nadaljuje Janševo delo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bobnar-in-lindav-ostro-o-pritiskih-goloba-na-policijo-nadaljuje-jansevo-delo/|website=N1|date=2023-10-23|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , M.|last=O}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odmevnem pričanju Tatjane Bobnar: Le ena stvar, ki jo je povedala, drži|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-po-odmevnem-pricanju-tatjane-bobnar-le-ena-stvar-ki-jo-je-povedala-drzi/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Golob je potrdil nekatere njene navedbe, druge pa označil za neutemeljene. Prav tako se je pojavila neuradna informacija, da naj bi Golob odložil prijetje dveh ruskih vohunov, kar je premier zanikal.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-premier-robert-golob-vplival-na-prelozitev-datuma-aretacije-ruskih-vohunov/686133|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Nejc Furlan, TV|last=Slovenija}}</ref> Novembra 2023 je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] zaradi domnevnih pritiskov na Bobnarjevo začela preiskavo zoper Goloba zaradi suma kršitve integritete.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo o uvedbi preiskave zoper predsednika vlade – Komisija za preprečevanje korupcije|url=https://www.kpk-rs.si/blog/2023/11/20/obvestilo-o-uvedbi-preiskave-zoper-predsednika-vlade-2/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2023-11-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico preiskuje premierja Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-zaradi-domnevnih-pritiskov-na-nekdanjo-notranjo-ministrico-preiskuje-premierja-goloba/688838|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-20|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Oktobra 2024 je Slovenska policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper Goloba, kar je premier označil za politično motivirano.<ref>{{Navedi splet|title=Policija ovadila premierja Goloba zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-ovadila-premierja-goloba-zaradi-obtozb-o-vmesavanju-v-delo-policije/724407|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golobu očitano kaznivo dejanje dajanja daril; Lindav: Kdo tukaj laže, bo javnost sama presodila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golobu-ocitano-kaznivo-dejanje-dajanja-daril-lindav-kdo-tukaj-laze-bo-javnost-sama-presodila/724442|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> Poleg tega so bile izpostavljene neskladnosti v njegovih javnih izjavah o srečanjih z Bobnarjevo, kar je kasneje pripisal lapsusu.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob o svojih izjavah, kdaj je spoznal Tatjano Bobnar: Šlo je za lapsus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-o-svojih-izjavah-kdaj-je-spoznal-tatjano-bobnar-slo-je-za-lapsus/724656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> 13. januarja 2026 je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da je v zadevi Bobnar pri premierju Golobu ugotovila kršenje zakona o integriteti. Njegovo ravnanje, ko je ministrici Bobnar novembra 2022 posredoval sporočila, so na KPK označili kot »v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo''«'', razkrili pa so tudi SMS sporočili, ki jih je Golob v odzivu označil za nesporni.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=KPK: Golob kršil integriteto. Ta odgovarja: Edini očitek sta dva SMS-a {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-premier-golob-krsil-integriteto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je medtem napovedal, da se bo zadeva nadaljevala s sodno obravnavo, saj da so ugotovitve KPK nezakonite.<ref name=":0" /> ==== Afera Karigador ==== Aprila 2025 se je predsednik vlade znašel v središču nove afere, ko je bil deležen očitkov o morebitnem konfliktu interesov. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je v zameno za bivanje v zasebni hiši podjetnika [[Tomaž Subotič|Tomaža Subotiča]] v hrvaški Istri, vlada tega imenovala v sveta zavodov [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrične klinike Ljubljana]] in [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]]. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zadevo uvrstila v svoj nadzorni postopek, Golob pa je očitke zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da gre za zasebno prijateljsko vez. V odzivu za javnost je navedel, da se s tem preusmerja pozornost od ključnih vladnih reform.<ref>{{Navedi splet|title=Premier pod lupo KPK: Je bil dopust v zameno za imenovanje?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-pod-lupo-kpk-je-bil-dopust-v-zameno-za-imenovanje.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Golob odločno zavrača namigovanja. Pirnat ga poziva k odstopu|url=https://www.24ur.com/novice/kpk-je-uvedla-preiskavo-predhodni-preizkus-zoper-predsednika-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 je KPK v prvem osnutku ugotovil, da se je Golob ob glasovanju za imenovanje Subotiča v sveta dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov.<ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Karigador premierju Golobu očita nasprotje interesov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-karigador-premierju-golobu-ocita-nasprotje-interesov/759912|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Bobnar očitke Golobu zožil na dve SMS-sporočili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-bobnar-ocitke-golobu-zozil-na-dve-sms-sporocili/760015|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> Golobov odvetnik [[Stojan Zdolšek]] je o tem podal izjavo pred novinarji, kjer je bila pristona tudi novinarka oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki je o zadevi pred tem obsežneje poročala. Novinarko je pozval, da prostor zapusti, saj ji izjave ni želel dati, kar je Društvo novinarjev Slovenije označilo za omejevanje novinarskega dela.<ref>{{Navedi splet|title=DNS: Da politiki in njihovi zastopniki odgovarjajo novinarjem, ni svobodna izbira, temveč dolžnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dns-da-politiki-in-njihovi-zastopniki-odgovarjajo-novinarjem-ni-svobodna-izbira-temvec-dolznost/760124|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Izjavo je ob tem podala tudi nekdanji novinarki Tarče [[Nataša Markovič]], ki je dejala, da sta bili s kolegico [[Barbara Pance|Barbaro Pance]] pred tem prav tako odpuščeni zaradi "preveč negativnega poročanja o Golobovi vladi."<ref>{{Navedi splet|title=TikTok - Make Your Day|url=https://www.tiktok.com/@natassamarkovic/video/7558852903226576150?is_from_webapp=1&sender_device=pc&web_id=7559208221883614742|website=www.tiktok.com|accessdate=2025-10-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Markovič o cenzuri Tarče: Golobova vlada poskuša utišati kot še nobena prej|url=https://radio.ognjisce.si/sl/291/novice/40857/novinarka-markovic-o-cenzuri-tarce-golobova-vlada-poskusa-utisati-kot-se-nobena-prej.htm|website=Radio Ognjišče|date=2025-10-09|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije [[Robert Šumi]] je po nizu naznanil na korupcijska tveganja na Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je opozoril, da so "Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev" iz njegovega kroga postali stalnica.<ref>{{Navedi splet|title=Šumi: Golobov odvetnik s svojimi izjavami škodi pravni državi in spodjeda zaupanje v njeno delovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sumi-golobov-odvetnik-s-svojimi-izjavami-skodi-pravni-drzavi-in-spodjeda-zaupanje-v-njeno-delovanje/760233|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2023 (53415137945).jpg|sličica|Golob s [[Tina Gaber|Tino Gaber]]]]Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.<ref name=":4" /><ref name=24ur1/><ref>{{Navedi splet|title=Veste, kdo je žena Roberta Goloba? Našli smo njeno fotografijo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/veste-kdo-je-zena-roberta-goloba-nasli-smo-njeno-fotografijo/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-03-28|language=sl-si|date=26. april 2022}}</ref> Od jeseni 2022 biva v Ljubljani, skupaj s partnerko [[Tina Gaber|Tino Gaber]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Premier Golob ekskluzivno v oddaji Preverjeno: S Tino in otroki živimo skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-golob-ekskluzivno-v-oddaji-preverjeno-s-tino-in-otroki-zivimo-skupaj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-03-28|language=sl|date=28. marec 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Sem v postopku ločitve. Živim skupaj s Tino Gaber in otrokoma.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/robert-golob-spregovoril-o-tini-gaber-602813|website=siol.net|accessdate=2023-03-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi intervju premierjeve partnerke Tine Gaber: Svojo vlogo vidim sedaj drugje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-gaber-partnerka-predsednika-vlade-roberta-goloba-intervju/|website=N1|date=2023-02-28|accessdate=2023-03-28|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref> s katero sta se poročila septembra 2025.<ref>{{Navedi novice|title=(FOTO) Izmenjavo prstanov pospremila pesem Sreča na vrvici, obred vodil Janković|date=2025-09-06|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-je-povabljen-in-kdo-ni-povabljen-na-poroko-leta-2753501/|newspaper=Dnevnik|accessdate=2025-09-06}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Vlade Republike Slovenije}} {{15VladaSLO}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Robert}} [[Kategorija:Robert Golob| ]] [[Kategorija:Šempetrčani]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] p7ft5i5bhvupgfm6hhiexilr1nq2mly 0 269487 6660280 4931526 2026-04-16T12:49:22Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660280 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Srečko Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]] in [[politik]], * [[19. maj]] [[1943]], [[Dobrnič]], † [[11. januar]] [[2026]], [[Pekre]]. Med 1. junijem 1997 in 2. aprilom 1998 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokalj, Srečko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] 0nf7dd2kyzryziflby6ylbi8kbha73t 0 278335 6660564 6545526 2026-04-16T22:33:01Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6660564 wikitext text/x-wiki '''Čotar''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] 1. januarja 2024 uporabljalo 212 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1998. mesto. Priimek je najpogostejši v [[Goriška statistična regija|Goriški statistični regiji]], kjer živi 99 ljudi s tem priimkom, priimek pa je 246. najpogostejši v regiji. == Znani nosilci priimka == * [[Albin Čotar]] (1917—1988), politik * [[Bojan Čotar]], rokometni trener * [[Boženka Čotar]] (*{{nbsp}}1946), redovnica in glasbena pedagoginja * [[Danijel Čotar]] (*{{nbsp}}1943), agronom * [[Miloš Čotar]], zamejski prosvetnokulturni delavec * [[Sonja Čotar]] (*{{nbsp}}1965), rokometašica * [[Sonja Čotar Konrad]], pedagoginja == Glej tudi == * priimke [[Čopar]], [[Čok]], [[Cotič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čotar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 563ukwjy44ykfdvrk6ajjxkys8ccvnk 0 279353 6660300 6632628 2026-04-16T13:03:44Z Gledalec 242658 np 6660300 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = Margaret Ruth Gyllenhaal | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1992 - danes | spouse = [[Peter Sarsgaard]] (2009 - danes, 1 otrok) | parents = [[Stephen Gyllenhaal]] <br /> [[Naomi Foner Gyllenhaal]] | awards = glej [[#Filmografija|Filmografija]] }} '''Margaret Ruth''' »'''Maggie'''« '''Gyllenhaal'''<ref>{{navedi novice|url=http://madame.lefigaro.fr/celebrites/maggie-gyllenhaal-250609-120089|title=Maggie Gyllenhaal |last=Stérin|first=Gabrielle|date=25. junij 2009 |work=[[Le Figaro]]|language=fr|accessdate=12. avgust 2009 }}</ref> (izg. ˈdʒɪlənhɑːl), [[Američani|ameriška]] [[gledališki igralec|gledališka]], [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] igralka, * [[16. november]] [[1977]], [[New York]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je hči [[režiser]]ja [[Stephen Gyllenhaal|Stephena Gyllenhaala]] in [[scenarist]]ke [[Naomi Foner Gyllenhaal]] (roj. Achs) ter starejša sestra igralca [[Jake Gyllenhaal|Jaka Gyllenhaala]]. Z igranjem je Maggie Gyllenhaal pričela, ko se je začela pojavljati v filmih svojega očeta, kasneje pa je zaslovela z nedovisno [[kultni film|kultno]] uspešnico ''[[Donnie Darko]]'' (2001), kjer je imela stransko vlogo. Leta 2002 je doživela svoj preboj s tem, ko je zaigrala v [[sadomazohizem|sadomazohistični]] [[komedija|komediji]] ''[[Tajnica (film)|Tajnica]]'', za katerega je bila nominirana za [[zlati globus]] in pritegnila pozornost raznih filmskih kritikov. Maggie Gyllenhaal je zaigrala v [[film]]ih zelo različnih zvrsti, vključno z neodvisnim filmom ''Sherrybaby'' (2006), za katerega je bila nominirana za svoj drugi zlati globus, [[romantika|romantično]] komedijo ''[[Moškemu velja zaupati]]'' (2006) ter v uspešnicah, kot sta ''[[World Trade Center (film)|World Trade Center]]'' (2006) in ''[[Vitez teme]]'' (2008). Nato je leta 2009 zaigrala v [[muzikal|glasbeni]] [[Dramski film|drami]] ''Crazy Heart'', za katero je bila nominirana za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v kategoriji za »najboljšo stransko igralko.« Večkrat je zaigrala tudi v [[gledališče|gledališču]], med drugim v [[gledališka igra|gledališki igri]] ''Closer'' (2000), ter se pojavila na televiziji, in sicer v televizijskih filmih in serijah, kot je film ''Strip Search''. Maggie Gyllenhaal ima že od leta 2002 razmerje z igralcem [[Peter Sarsgaard|Petrom Sarsgaardom]]. Leta 2006 sta se zaročila in 3. oktobra tistega leta dobila hčerko Ramono. 2. maja 2009 sta se poročila v [[Italija|Italiji]]. Je politično aktivna pri stranki [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratov]] in, tako kot njena starša in njen brat, podpira Ameriško civilno državljansko združenje (American Civil Liberties Union). Leta 2003 je ob invaziji v [[Irak]]u sodelovala pri proti-vojnih demonstracijah. Leta 2005 jo je javnost močno kritizirala, ker je izjavila, da je bila po njenem mnenju Amerika »na nek način odgovorna« za [[teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]].<ref name="bbc news" /> Aktivno sodeluje pri kampanijah za promoviranje [[človekove pravice|človekovih pravic]], civilne prostosti in v boju proti revščini. == Zgodnje življenje == [[Slika:Gyllenhaal.jpg|thumb|left|upright|Grb [[družina Gyllenhaal|družine Gyllenhaal]]]] Margaret Ruth »Maggie« Gyllenhaal se je rodila v New Yorku, kot hči [[režiser]]ja [[Stephen Gyllenhaal|Stephena Gyllenhaala]] in [[filmski producent|filmske producentke]] ter [[scenarist]]ke [[Naomi Foner Gyllenhaal]] (roj. Achs).<ref name="Maggie Gyllenhaal In The Con">{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2004/08/27/earlyshow/leisure/celebspot/main639011.shtml|title=Maggie Gyllenhaal v zaporu |accessdate=7. september 2008 |date=30. avgust 2006 |publisher=[[CBS News]]|work=[[The Early Show]] }} {{ikona en}}</ref> [[Jake Gyllenhaal]], njen mlajši brat, je, tako kot ona, igralec. Njen oče je bil vzgojen kot pripadnik cerkve [[splošna konvencija cerkve Novi Jeruzalem]] in je član švedske plemiške [[družina Gyllenhaal|družine Gyllenhaal]]; njen zadnji prednik čiste švedske krvi je bil njen pra-pradedek, [[Leonard Gyllenhaal]], voditelj cerkve splošna konvencija cerkve Novi Jeruzalem, ki je podpiral tiskanje in širjenje del te vere.<ref>{{navedi splet|url=http://www.talktalk.co.uk/entertainment/film/biography/artist/jake-gyllenhaal/biography/161|title=Življenjepis Jaka Gyllenhaala |publisher=[[Tiscali]]|last=Wills|first=Dominic|accessdate=29. november 2008 }} {{ikona en}}</ref> Njena mama prihaja iz [[Judje|judovske]] družine iz New York Cityja in je bivša žena [[Eric Foner|Erica Fonerja]],<ref>{{navedi novice|url=http://www.columbiaspectator.com/2008/09/10/brinkley-fans-bring-their-love-facebook|title=Brinkleyjevi oboževalci svojo ljubezen izrazijo preko Facebooka |last=Ferro|first=Shane|date=10. september 2008 |work=[[Columbia Daily Spectator]]|accessdate=19. november 2008 }} {{ikona en}}</ref> profesorja zgodovine na [[univerza Columbia|univerzi Columbia]].<ref name="education">{{navedi novice|first=Gaby|last=Wood|url=http://www.guardian.co.uk/film/2006/sep/17/features.magazine|title=Kradljiva lepotica |accessdate=7. september 2008 |date=17. september 2006 |work=[[The Guardian]] |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/the-indie-queen-maggie-gyllenhaal-discusses-her-role-as-a-sexcrazed-excon-458789.html|title=Kraljica neodvisnih filmov: Maggie Gyllenhaal se razgovori o svoji vlogi s seksom obsedene bivše kaznjenke|last=Hoggard|first=Liz|date=26. julij 2007|work=[[The Independent]]|accessdate=12. december 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100529234847/http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/the-indie-queen-maggie-gyllenhaal-discusses-her-role-as-a-sexcrazed-excon-458789.html|archivedate=2010-05-29|url-status=live |language=en}}</ref> Njena starša, ki sta se poročila leta 1977, sta oktobra 2008 vložila zahtevo za ločitev.<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20233907,00.html|title=Starši Jaka in Maggie Gyllenhaal se prenehajo truditi|last=Lee|first=Ken|date=17. oktober 2008|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=5. december 2008|archive-date=2013-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021090027/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20233907%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Maggie Gyllenhaal je odrasla v [[Los Angeles]]u in se šolala na šoli Harvard–Westlake.<ref name="education" /> Leta 1995 je končala šolanje na tej šoli in se preselila v New York, da bi se začela šolati na univerzi Columbia, kjer je študirala [[literatura|literaturo]] in [[vzhodne religije]];<ref name="education" /><ref>{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/maggie-gyllenhaal-scones-and-sampm-590195.html|title=Maggie Gyllenhaal: Pogače in S&M |last=O'Sullivan|first=Charlotte|date=9. maj 2003 |work=[[The Independent]]|accessdate=24. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> diplomirala je leta 1999.<ref name="education" /> Potem, ko se je šolala na kraljevi akademiji dramske umetnosti v Londonu,<ref name="multiple">{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/08/13/PKGGJK9TFJ1.DTL&type=printable|title=Več Maggie|last=Hart|first=Hugh|date=13. avgust 2006|work=[[San Francisco Chronicle]]|accessdate=13. oktober 2008|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511185330/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/08/13/PKGGJK9TFJ1.DTL&type=printable|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je čez poletje kot [[natakarica]] delala v restavraciji v [[Massachusetts]]u.<ref>{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2002/10/14/earlyshow/leisure/celebspot/main525572.shtml|title=''Tajnica'': Prebojna vloga? |date=15. oktober 2002 |work=[[The Early Show]]|publisher=[[CBS News]]|accessdate=9. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> == Kariera == === 1992–2002: Zgodnje delo === Prvi filmi Maggie Gyllenhaal - [[film]]ski prvenec ''Waterland'' (1992) pri petnajstih, kasneje pa še filma ''A Dangerous Woman'' (1993) in ''Homegrown'' (1998) - so bili filmi njenega očeta; v zadnjih je zaigral tudi njen mlajši brat, saj sta imela oba dva stranske vloge kot otroka.<ref name="education" /> Skupaj s svojo mamo sta se Maggie in Jake Gyllenhaal pojavila v dveh epizodah italijanske kuharske oddaje ''Molto Mario'', ki se je vrtela na kanalu [[Food Network]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.amateurgourmet.com/2006/05/marios_celebrit.html|title=Mariovi slavni gostje|last=Roberts|first=Adam|date=23. maj 2006|work=[[Amateur Gourmet]]|accessdate=9. oktober 2008|archive-date=2014-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140116200054/http://www.amateurgourmet.com/2006/05/marios_celebrit.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Potem, ko je končala s šolanjem na kolidžu, je zaigrala stranske vloge v filmih, kot sta ''Cecil B. Demented'' (2000) in ''[[Fantje mojega življenja]]'' (2001).<ref>{{navedi novice|url=http://www.salon.com/entertainment/movies/review/2000/08/11/cecil_demented/|title=''Cecil B. Demented'' |last=Zacharek|first=Stephanie|date=11. avgust 2000 |publisher=[[Salon.com]]|accessdate=5. december 2008 }} {{ikona en}}</ref> Maggie Gyllenhaal je kasneje postala bolj prepoznavna, ko je zaigrala sestro svojega resničnega brata v neodvisni [[kultni film|kultni]] uspešnici ''[[Donnie Darko]]'' (2001).<ref name="aftermath" /> V [[gledališče|gledališču]] je prvič zaigrala leta 2000, ko je v gledališču Berkeley Repertory zaigrala v igri [[Patrick Marber|Patricka Marberja]], ''Closer'',<ref name="play">{{navedi novice|first=Ben|last=Brantley|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B05E3DE113CF930A25756C0A9629C8B63|title=Gledališka ocena; Afganistan še vedno razburja gospodinjo |accessdate=7. september 2008 |date=13. maj 2004 |work=[[The New York Times]] }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.berkeleyrep.org/about/past.asp |title=Produkcije iz preteklosti |work=Uradna spletna stran gledališča Berkeley Repertory |accessdate=12. oktober 2008 |archive-date=2008-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081005233633/http://www.berkeleyrep.org/about/past.asp |url-status=dead |language=en}}</ref> za katero je s strani kritikov prejemala v glavnem pozitivne ocene.<ref name="production time" /><ref>{{navedi novice|url=http://www.laweekly.com/2000-11-23/stage/affairs-of-the-heartless|title=Afere brezsrčnežev|last=Morris|first=Steven Leigh|date=23. november 2000|work=[[LA Weekly]]|accessdate=17. november 2008|archive-date=2011-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604123907/http://www.laweekly.com/2000-11-23/stage/affairs-of-the-heartless/|url-status=dead |language=en}}</ref> Igro so začeli izvajati maja 2000 in jo izvajali vse do sredine julija tistega leta.<ref name="production time">{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=%2Fexaminer%2Farchive%2F2000%2F05%2F25%2FSTYLE12203.dtl&type=performance|title=Zapeljevanju dodajo absurdnost|last=Hurwitt|first=Robert|date=25. maj 2000|work=[[San Francisco Chronicle]]|accessdate=12. oktober 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20001117114700/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=%2Fexaminer%2Farchive%2F2000%2F05%2F25%2FSTYLE12203.dtl&type=performance|archivedate=2000-11-17|url-status=live |language=en}}</ref> Maggie Gyllenhaal je od takrat zaigrala še v številnih drugih gledaliških igrah, vključno z igrami ''[[Vihar (Shakespeare)|Vihar]]'',<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2005/02/27/theater/theaterspecial/27schi.html?pagewanted=print&position=|title=Ebon Moss-Bachrach |last=Schillinger|first=Liesl|date=27. februar 2005 |work=[[The New York Times]]|accessdate=4. november 2008 }} {{ikona en}}</ref> ''[[Antonij in Kleopatra]]'', ''The Butterfly Project'' in ''No Exit''.<ref>{{navedi novice |url=http://www.seattlepi.com/movietimes/moviepn.asp?movieID=24090 |title=''Cecil B. Demented''&nbsp;— Produkcijske opombe |date=Avgust 2000 |work=[[Seattle Post-Intelligencer]] |accessdate=4. november 2008 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> === 2002–2005: Preboj === Maggie Gyllenhaal je svoj preboj doživela, ko je leta zaigrala v [[črna komedija|črni komediji]] ''[[Tajnica (film)|Tajnica]]'' (2002), filmu o dveh ljudeh, ki se začneta v svojem [[BDSM]]-jevskem načinu življenja obojestransko izpopolnjevati.<ref name="ny times" /> Kritik revije ''[[The New York Times|New York Times]]'', Stephen Holden, je napisal: »Vloga Lee, ki jo je odigrala Maggie Gyllenhaal, prežeta s komičnimi dodatki in umirjeno sladkobnostjo, bi jo morala spremeniti v zvezdo.«<ref name="ny times">{{navedi novice|url=http://movies.nytimes.com/movie/review?_r=1&res=9404E1DA1030F933A1575AC0A9649C8B63&scp=4&sq=maggie%20gyllenhaal%20secretary&st=cse|title=Ocena filma: Disciplinirana tajnica mu nazadnje prekriža pot |last=Holden|first=Stephen|date=20. september 2002 |work=[[The New York Times]]|accessdate=19. september 2008 }} {{ikona en}}</ref> Mick LaSalle iz revije ''San Francisco Chronicle'' je napisal: »Maggie Gyllenhaal je kot samo-uničujoča tajnica skrivnostna in, na trenutke, razumevajoča.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2002/09/27/DD227720.DTL|title=''Tajnica''|last=LaSalle|first=Mick|date=27. september 2002|work=[[San Francisco Chronicle]]|accessdate=17. november 2008|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511080742/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2002/09/27/DD227720.DTL|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Film je s strani filmskih kritikov v glavnem prejemal pozitivne ocene,<ref>{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/secretary|title=''Tajnica'' (2002): Ocene |publisher=[[Metacritic]]|accessdate=31. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> njen nastop v filmu pa je Maggie Gyllenhaal prislužil nagrado National Board of Review of Motion Pictures Award v kategoriji za »najboljši prebojni nastop igralke«,<ref>{{navedi splet |url=http://www.nbrmp.org/awards/past.cfm?year=2002 |title=National Board of Review of Motion Pictures Awards - Nagrade, podeljene leta 2002 |accessdate=7. september 2010 |work=Uradna spletna stran National Board of Review of Motion Pictures Awards |archive-date=2010-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100930030306/http://nbrmp.org/awards/past.cfm?year=2002 |url-status=dead |language=en}}</ref> njeno prvo nominacijo za [[zlati globus]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.goldenglobes.org/browse/member/29619 |title=HFPA&nbsp;— Iskanje nagrad |accessdate=18. julij 2008 |format=[[Splet]] |work=Uradna spletna stran [[zlati globus|zlatih globusov]] |archive-date=2009-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090114124341/http://www.goldenglobes.org/browse/member/29619 |url-status=dead |language=en}}</ref> in nominacijo za nagrado Independent Spirit Award.<ref>{{cite journal|first=Addison|last=Pate|title=Nominiranci za nagrado Independent Spirit Award so znani |date=11. december 2002 |work=[[Los Angeles Newspaper Group|Whittier Daily News]]}} {{ikona en}}</ref> Film ''Tajnica'' je bil prvi film, v katerem so se pokazale njene popolnoma gole podobe.<ref>{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2098029.ece|title=Zvezdnica in »mama levinja«|last=Bone|first=James|date=19. julij 2007|work=[[The Times]]|accessdate=4. avgust 2009|archive-date=2011-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110624113856/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2098029.ece|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20211226,00.html|title=Maggie Gyllenhaal sovraži zaročenčeve ljubezenske prizore|last=Jessen|first=Monique|date=9. julij 2008|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=4. avgust 2009|archive-date=2013-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130918232921/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20211226%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Čeprav jo je scenarij za film navdušil, je imela na začetku nekaj pomislekov glede svojega sodelovanja pri njem, saj je verjela, da bi s filmom lahko prenašala anti-feministično sporočilo gledalcem. Po previdnem pogovoru o scenariju z režiserjem filma, [[Steven Shainberg|Stevenom Shainbergom]], se je strinjala, da se bo pridružila projektu.<ref>{{navedi novice|first=Tom|last=Dawson|url=http://www.bbc.co.uk/films/2003/05/06/maggie_gyllenhaal_secretary_interview.shtml |title=Secretary|accessdate=7. september 2008 |date=6. maj 2003 |publisher=BBC|work=[[BBC Films]] }} {{ikona en}}</ref> Čeprav je vztrajala, da je Steven Shainberg ni izkoristil, je dejala, da se je »ob začetku snemanja počutila prestrašeno« in da »v napačnih rokah&nbsp;... celo v samo malce manj intiligentnih rokah bi ta film lahko izpadel zelo čudaško.«<ref name="aftermath">{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/film/2007/jul/07/2|title=Išče težave |last=Cartner-Morley|first=Jess|date=2. julij 2007 |work=[[The Guardian]]|publisher=[[guardian.co.uk]]|accessdate=9. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Od takrat naprej je precej previdna pri pogovorih o raznih vlogah v filmih, saj »se včasih dinamike, ki jih raziskujete pri svojem delu, lahko tebi navkljub zlijejo tudi v tvoje življenje.«<ref name="aftermath" /> Nato je zaigrala stransko vlogo v [[komedija|komični]] drami ''[[Prilagajanje (film)|Prilagajanje]]'' (2002), filmu, ki je pripovedoval zgodbo o scenaristu [[Charlie Kaufman|Charlieju Kaufmanu]] in času, ko se trudi [[roman]] ''The Orchid Thief'' pretvoriti v film.<ref>{{navedi novice|url=http://movies.nytimes.com/movie/review?res=9903EEDC123BF935A35751C1A9649C8B63|title=Ocena filma; Za večno obseda o obsedanju|last=Scott|first=A.O.|date=6. december 2002|work=[[The New York Times]]|accessdate=5. december 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080612190954/http://movies.nytimes.com/movie/review?res=9903EEDC123BF935A35751C1A9649C8B63|archivedate=2008-06-12|url-status=dead |language=en}}</ref> Nato se je Maggie Gyllenhaal pojavila v biografiji brez avtorja, ''[[Izpovedi nevarnega uma]]'' (2002), kjer je bila del igralske zasedbe, ki so jo sestavljali igralci, kot so [[Sam Rockwell]], [[Drew Barrymore]], [[George Clooney]] in [[Julia Roberts]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/films/2003/02/14/confessions_of_a_dangerous_mind_2003_review.shtml|title=''Izpovedi nevarnega uma'' (2003) - Ocena filma |last=Pierce|first=Nev|date=16. marec 2003 |work=[[BBC Films]]|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. december 2008 }} {{ikona en}}</ref> Film je po vsem svetu zaslužil 33 milijonov [[$]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=confessionsofadangerousmind.htm|title=''Izpovedi nevarnega uma'' (2002) |accessdate=12. julij 2010 |publisher=Box Office Mojo }} {{ikona en}}</ref> Istega leta je imela manjšo vlogo v komediji ''[[40 dni in 40 noči]]''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1515123/20051128/story.jhtml|title=Maggie Gyllenhaal prevzame njen strah pred romantičnimi komedijami|last=Meyers|first=Shelby|date=28. november 2005|work=[[MTV]] Movie News|accessdate=10. oktober 2008|archive-date=2011-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110331000000/http://www.mtv.com/news/articles/1515123/20051128/story.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Leta 2003 je kot Giselle poleg Julie Roberts, [[Kirsten Dunst]], [[Julia Stiles|Julie Stiles]], [[Marcia Gay Harden|Marcie Gay Harden]] in [[Ginnifer Goodwin]] zaigrala v filmu ''[[Nasmeh Mone Lise]]''.<ref name="People - Bio">{{navedi splet|first=Janet|last=Mock|url=http://www.people.com/people/maggie_gyllenhaal/biography|title=Življenjepis Maggie Gyllenhaal |accessdate=18. julij 2008 |work=[[People (magazine)|People]] }} {{ikona en}}</ref> V intervjuju z revijo ''The Daily Telegraph'' je razkrila, da je vlogo sprejela zato, ker si je »vedno želela igrati nekoga, ki se počuti samozavestno v svoji koži privlačne, lepe ženske«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/film/3612432/Girl-on-top.html|title=Dekle na vrhu |last=Campion|first=Chris|date=16. februar 2004 |work=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=9. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Film je s strani filmskih kritikov prejemal v glavnem negativne ocene,<ref>{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/mona-lisa-smile|title=''Nasmeh Mone Lise'' (2003): Ocena filma |date=19. december 2003 |publisher=[[Metacritic]]|accessdate=4. december 2008 }} {{ikona en}}</ref> Manohla Dargis, novinarka revije ''Los Angeles Times'' ga je, na primer, opisala kot »domišljavega in reduktivnega«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.calendarlive.com/movies/reviews/cl-et-dargis19dec19,2,3006745.story|title=''Nasmeh Mone Lise''|last=Dargis|first=Manohla|date=19. december 2003|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=4. december 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415125413/http://www.calendarlive.com/movies/reviews/cl-et-dargis19dec19,2,3006745.story|archivedate=2005-04-15|url-status=dead |language=en}}</ref> Sledili sta vlogi v dveh manjših neodvisnih filmih: ''[[Novo življenje (film)|Novo življenje]]'' (2003), zgodba o šestih ameriških ženskah, ki nestrpno čakajo, da bodo po dolgem času končno izpolnili njihove zahteve glede stalnega prebivališča v neznani državi v Južni Ameriki, še preden odidejo po dojenčke, ki so jih posvojile<ref>{{navedi novice|url=http://www.villagevoice.com/2003-09-16/film/frustrated-mothers-to-be-flounder-in-saylesian-purgatory/1|title=Frustrirane bodoče matere jočejo v salezijanskih vicah|last=Ng|first=David|date=16. september 2003|work=[[The Village Voice]]|accessdate=4. december 2008|page=1|archive-date=2009-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090116224041/http://www.villagevoice.com/2003-09-16/film/frustrated-mothers-to-be-flounder-in-saylesian-purgatory/1|url-status=dead |language=en}}</ref> ter ''[[Kriminal (film)|Kriminal]]'' (2004), priredba [[Argentina|argentinskega]] filma ''[[Devet kraljic (film)|Devet kraljic]]'' z [[John C. Reilly|Johnom C. Reillyjem]] in [[Diego Luna|Diegom Luno]].<ref name="nine" /> Maggie Gyllenhaal je igrala odkrito hotelsko upravnico, ki je prisiljena pomagati svojemu nepoštenemu bratu (zaigral ga je John C. Reilly) tako, da zapelje eno izmed njegovih žrtev.<ref name="nine">{{navedi novice|url=http://www.theage.com.au/news/Film/Modern-Maggie/2005/04/28/1114635687879.html|title=Povsem moderna Maggie |last=Bunbury|first=Stephanie|date=28. april 2005 |work=[[The Age]]|accessdate=10. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2004 so jo povabili k članstvu Akademije umetnosti v filmu in znanosti (Academy of Motion Picture Arts and Sciences).<ref>{{navedi novice|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,662249,00.html|title=Akademija oznani povabljene oskarjevce|last=Young|first=Josh|date=16. julij 2004|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=15. januar 2009|archive-date=2013-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20131208042123/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C662249%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Nato je zaigrala v [[HBO]]-jevem filmu ''Strip Search'' (2004), kjer je upodobila ameriško študentko na [[Kitajska|Kitajskem]], kjer je osumljena terorizma.<ref>{{navedi novice|first=Corey|last=Moss|url=http://www.mtv.com/news/articles/1485942/20040324/story.jhtml?headlines=true|title=Maggie Gyllenhaal in Peter Sarsgaard se izogibata potencialnim ''Gigli-jevskim'' težavam|accessdate=4. april 2010|date=24. marec 2010|publisher=[[MTV News]]|archive-date=2011-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110331000000/http://www.mtv.com/news/articles/1485942/20040324/story.jhtml?headlines=true|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Slika:MaggieGyllenhaal04.jpg|thumb|Maggie Gyllenhaal, 2004]] Leta 2004 se je Maggie Gyllenhaal vrnila v gledališče v Los Angelesu in zaigrala Priscillo, Homebodyjevo hčerko, ki večino časa preživi v iskanju svoje nedosegljive mame, ki se je takrat nahajala v [[Kabul]]u, [[Afganistan]], v igri Tonyja Kushnerja, ''Homebody/ Kabul''. Tony Kushner ji je vlogo v igri ''Homebody/ Kabul'' dodelil predvsem zaradi njenega močnega nastopa v igri ''Closer''.<ref>{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E0DEFDA113DF93AA35756C0A9629C8B63|title=''Homebody'' pride domov, samo 17 let kasneje |last=Dominus|first=Susan|date=9. maj 2004 |work=[[The New York Times]]|accessdate=8. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Ben Brantley iz revije ''The New York Times'' je napisal: »Gdč. Gyllenhaal nam zagotovi bistveno povezavo med deli naslova igre.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2004/05/13/theater/theater-review-afghanistan-still-stirs-a-housewife.html?pagewanted=2|title=Gledališka ocena; Afganistan še vedno razburja gospodinjo |last=Brantley|first=Ben|date=13. maj 2004 |work=[[The New York Times]]|accessdate=12. oktober 2008 |page=2}} {{ikona en}}</ref> John Heilpern iz revije ''The New York Observer'' je menil, da je bil nastop Maggie Gyllenhaal »prepričljiv«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.observer.com/node/49288|title=''Homebody/Kabul'' se vrne v svet, kjer so vsi znoreli |last=Heilpern|first=John|date=30. maj 2004 |work=[[The New York Observer]]|accessdate=12. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Ker so jo pričeli obravnavati kot [[seks simbol]], se je Maggie Gyllenhaal v letih 2004 in 2005 uvrstila na seznam »100 najprivlačnejših« revije ''Maxim''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/people/2004-04-09-maxim-100_x.htm|title=''Maxim-ovih'' najprivlačnejših 100 - Seznam leta 2004 |date=9. april 2004 |work=[[USA Today]]|accessdate=12. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/people/2005-03-23-fhm-sexiest-women_x.htm|title=Joliejeva pristane na vrhu ''FHM-jevega'' seznama najprivlačnejših |last=Soriano|first=César G.|date=23. marec 2005 |work=[[USA Today]]|accessdate=12. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji film je bila komedija ''[[Srečni konci]]'' (2005), v kateri je igrala pustolovsko pevko, ki zapelje mladega gejevskega glasbenika (zaigral ga je [[Jason Ritter]]) ter njegovega bogatega očeta ([[Tom Arnold (igralec)|Tom Arnold]]). Posnela je nekaj pesmi za [[soundtrack]] filma,<ref name="People - Bio" /><ref name="live">{{navedi novice|author=[[Associated Press]]|url=http://www.usatoday.com/life/people/2005-07-29-gyllenhaal_x.htm?POE=LIFISVA|title=Maggie Gyllenhaal vztraja pri petju v živo |date=29. julij 2005 |work=[[USA Today]]|accessdate=10. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> vlogo samo pa je označila za »najbolj surovo, strašljivo vlogo vseh časov« in dodala, da se sama sebi zdi bolj naravna med petjem na ekranih kot pa med igranjem.<ref name="live" /> Lisa Schwarzbaum iz revije ''Entertainment Weekly'' je njen nastop v filmu opisala kot »tako čudovit in naravno privlačen kot je njen umetni lik sploh lahko.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,1082764,00.html|title=''Srečni konci'' - Ocena filma|last=Schwarzbaum|first=Lisa|date=13. julij 2005|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=22. september 2008|archive-date=2013-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20131208053801/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C1082764%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> === 2006 - danes: Zdajšnja kariera === [[Slika:Maggie Gyllenhaal - 003.jpg|thumb|left|upright|Maggie Gyllenhaal [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Vitez teme]]'' v [[Barcelona|Barceloni]], [[Španija]], leta 2008]] Po filmu ''Srečni konci'' je Maggie Gyllenhaal leta 2006 zaigrala v filmih ''[[Moškemu velja zaupati]]'', ''[[Bolj čudno kot fikcija (film)|Bolj čudno kot fikcija]]'', ''[[Hiša pošast]]'', ''[[World Trade Center (film)|World Trade Center]]'' in ''Sherrybaby''. V filmu ''Moškemu velja zaupati'', kjer so poleg nje igrali tudi [[Julianne Moore]], [[David Duchovny]] in [[Billy Crudup]], je zaigrala Tobyjevo (zaigral ga je Billy Crudup) dekle Elaine, s katerim sta hodila že sedem let in sta začela razmišljati o tem, da bi se ustalila in si ustvarila družino.<ref>{{navedi novice|url=http://www.boston.com/movies/display?display=movie&id=8842|title=''Moškemu velja zaupati'' je nepogrešljiva izkušnja |last=Morris|first=Wesley|date=18. avgust 2006 |work=[[The Boston Globe]]|accessdate=22. september 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://chicago.metromix.com/movies/review/movie-review-trust-the/167816/content|title=Ocena filma: ''Moškemu velja zaupati''|last=Reaves|first=Jessica|date=4. september 2007|work=[[Chicago Tribune]]|accessdate=22. september 2008|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511075958/http://chicago.metromix.com/movies/review/movie-review-trust-the/167816/content|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Film je bil kritično in finančno neuspešen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/trust-the-man|title=''Moškemu velja zaupati'' (2006): Ocena filma |date=18. avgust 2006 |publisher=[[Metacritic]]|accessdate=4. december 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/trust_the_man/|title=''Moškemu velja zaupati'' |date=18. avgust 2006 |publisher=[[Rotten Tomatoes]]|accessdate=4. december 2008 }} {{ikona en}}</ref> Ethan Alter iz revije ''Premiere'' je menil, da sta bila nastopa Maggie Gyllenhaal in Davida Duchovnyja »bolj preprosta,« po njegovem mnenju zato, ker sta »takšne like igrala že prej«.<ref>{{cite journal|title=Premiera&nbsp;— ''Moškemu velja zaupati'' |last=Alter|first=Ethan|date=17. avgust 2006 |work=Premiere }} {{ikona en}}</ref> V filmu ''Bolj čudno od fikcije'' ima vlogo simpatije Harolda Cricka, ki ga je upodobil [[Will Ferrell]].<ref>{{navedi novice|first=A.O.|last=Scott|url=http://movies.nytimes.com/2006/11/10/movies/10fict.html|title=''Bolj čudno od fikcije''&nbsp;— Slišite glasove? To je samo domišljija |accessdate=7. september 2008 |date=10. november 2006 |work=[[The New York Times]]}} {{ikona en}}</ref> Njen nastop v filmu je bil s strani filmskih kritikov v glavnem pohvaljen; Mike Straka iz kanala Fox News je, na primer, napisal: »Gyllenhaalova še v nobenem filmu ni bila tako privlačna in zaradi njenega sodelovanja s Ferrellom je to eden izmed njenih najboljših filmov, čas, ko je igrala v neodisnih filmih, pa je brez dvoma pretekel.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,228633,00.html|title=Maggie Gyllenhaal je enkratna v filmu ''Bolj čudno od fikcije'' |last=Straka|first=Mike|date=10. november 2006 |publisher=Fox News |accessdate=22. september 2008 }} {{ikona en}}</ref> V [[animacija|animirani grozljivki]] ''Hiša pošast'' je glas posodila liku Elizabeth »Zee«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.boston.com/movies/display?display=movie&id=7614|title=Narejeno le za otroke |last=Burr|first=Ty|date=21. julij 2006 |work=[[The Boston Globe]]|accessdate=25. september 2008 }} {{ikona en}}</ref> Maggie Gyllenhaal je zaigrala Allison Jimeno, ženo načelnika pristaniške uprave, [[Will Jimeno|Willa Jimena]], v filmu [[Oliver Stone|Oliverja Stonea]], ''World Trade Center'', ki je temeljil na [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] ter na istoimenskih stolpih, postavljenih v New Yorku.<ref>{{navedi novice|url=http://www.seattlepi.com/movies/280484_wtc09q.html|title=Stone na podlagi 11. septembra posname dostojanstven in zanimiv film |last=Arnold|first=William|date=9. avgust 2006 |work=Seattle Post-Intelligencer |accessdate=22. september 2008 }} {{ikona en}}</ref> Dejala je, da je bil to »eden izmed filmov, ki jih je bilo najbolj zabavno snemati.«<ref name="aftermath" /> Film je s strani filmskih kritikov v glavnem prejemal pohvale in doživel velik uspeh povsod po svetu, saj je zaslužil 162 milijonov $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/world-trade-center|title=''World Trade Center'' (2006): Ocene filma |date=9. avgust 2006 |publisher=[[Metacritic]]|accessdate=4. december 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=wtc.htm|title=''World Trade Center'' (2006) |accessdate=12. julij 2010 |publisher=Box Office Mojo}} {{ikona en}}</ref> V filmu ''Sherrybaby'' je Maggie Gyllenhaal zaigrala mlado tatico, ki je zasvojena z drogami, vendar se potem, ko pristane v zaporu, poskuša poboljšati in vzpostaviti normalen odnos s svojo hčerko. Med promocijo filma je o upodobitvi lika dejala: »Mislim, da je na tako hudi ravni, da so vse takšne poskušnje le naivni, a močni upi. In medtem ko sem igrala vlogo, sem iskala užitek in upanje v vsem, celo v res groznih rečeh. Zato sem bolečino zares čutila šele potem, ko se je snemanje filma že končalo.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2006/09/01/earlyshow/main1960120.shtml?source=RSS&attr=Entertainment_1960120|title=Maggie Gyllenhaal: Mama in filmska zvezdnica |date=1. september 2006 |work=[[The Early Show]]|publisher=[[CBS News]]|accessdate=22. september 2008 }} {{ikona en}}</ref> Njen nastop v filmu je bil s strani kritikov sprejet pozitivno: David Germain iz revije ''Associated Press'' je napisal: »Gyllenhaalova Sherry s svojo globino in svojim bogastvom Sherry naredi tako človeško&nbsp;... tako je lik simpatičen celo v najtemnejših in najšibkejših trenutkih«,<ref>{{cite journal|first=David|last=Germain|title=Maggie Gyllenhaal reši neumno zgodbo filma ''Sherrybaby'' |date=17. september 2006 |work=[[Record-Journal]]|agency=[[Associated Press]]|page=F03}} {{ikona en}}</ref> Dennis Harvey iz revije ''Variety'' pa je njen nastop označil za »naraven«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/awardcentral_review/VE1117929318.html?nav=reviews07&categoryid=2352&cs=1&p=0|title=Ocena filma ''Sherrybaby''|last=Harvey|first=Dennis|date=22. januar 2006|work=Variety|accessdate=22. september 2008|archiveurl=https://archive.today/20121216134819/http://www.variety.com/awardcentral_review/VE1117929318.html?nav=reviews07&categoryid=2352&cs=1&p=0|archivedate=2012-12-16|url-status=live |language=en}}</ref> Za svoje delo si je Maggie Gyllenhaal prislužila drugo nominacijo za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko«<ref>{{navedi novice|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/03/16/AR2007031600522.html|title=Za film ''SherryBaby,'' dolgotrajna moč |last=Hornaday|first=Ann|date=16. marec 2007 |work=[[The Washington Post]]|accessdate=24. september 2008 }} {{ikona en}}</ref> in leta 2006 prejela nagrado filmskega festivala v Stockholmu v isti kategoriji.<ref>{{navedi novice|author=[[Associated Press]]|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/11/27/AR2006112700301.html|title=Maggie Gyllenhaal dobi nagrado stockholmskega filmskega festivala |date=27. november 2006 |work=[[The Washington Post]]|accessdate=22. september 2008 }} {{ikona en}}</ref> [[Slika:MaggieGyllenhaal-08.jpg|thumb|upright|Maggie Gyllenhaal na [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Vitez teme (film)|Vitez teme]]'' v [[New York City]]ju, 14. julij 2008.]] Leta 2008 je Maggie Gyllenhaal zaigrala v filmu ''[[Vitez teme (film)|Vitez teme]]'', nadaljevanju filma ''[[Batman: Na začetku]]'' (2005), kjer je nadomestila [[Katie Holmes]] kot asistentka okrožnega tožilca, Rachel Dawes.<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/article/VR1117960782?refCatId=13|title=Gyllenhaalova se pridruži igralski zasedbi nadaljevanja ''Batmana'' |last=McClintock|first=Pamela|date=8. marec 2007 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=24. september 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|first=Nancy|last=Ayala|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/story?id=5398125&page=1|title=''Vitez teme'' dobi novo glavno žensko igralko |accessdate=18. julij 2008 |date=18. julij 2008 |publisher=[[ABC News]] }} {{ikona en}}</ref> Menila je, da je njen lik »dekle v stiski«, vendar je režiser filma, [[Christopher Nolan]], iskal načine za izboljšanje njene vloge, ki je bila precej drugačna od tistih, ki jih je Maggie Gyllenhaal igrala do takrat, pri čemer je povedal: »Rachel je zelo jasna glede tega, kaj je njej pomembno in čemu ni pripravljena podrejati svoje morale, kar je prijetna sprememba.«<ref>{{navedi novice|first=Andrew|last=Williams|url=http://www.metro.co.uk/showbiz/interviews/82565-gyllenhaal-talks-sexy-underwear|title=Gyllenhaalova govori o seksi spodnjem perilu|work=[[Metro (Associated Metro Limited)|Metro]]|date=6. januar 2008|accessdate=8. januar 2008|archive-date=2010-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100123192946/http://www.metro.co.uk/showbiz/interviews/82565-gyllenhaal-talks-sexy-underwear|url-status=dead |language=en}}</ref> Film ''Vitez teme'' je požel velik finančni uspeh in postavil rekord za največji zaslužek ob prvem tednu od izida v Severni Ameriki. Po vsem svetu je zaslužil 1 milijardo [[$]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=darkknight.htm|title=''Vitez teme'' (2008) |publisher=[[Box Office Mojo]]|accessdate=4. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> postal je četrti najbolje prodajan film vseh časov (danes je na sedmem mestu, saj so ga prehiteli filmi ''[[Avatar (film)|Avatar]]'' iz leta 2009 ter ''[[Svet igrač 3]]'' in ''[[Alica v čudežni deželi (film, 2010)|Alica v čudežni deželi]]'' iz leta 2010)<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/alltime/world/|title=Najbolje prodajani filmi vseh časov |publisher=[[Box Office Mojo]]|accessdate=4. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> in do danes ostaja komercialno najuspešnejši film Maggie Gyllenhaal. V oceni filma za spletno stran Salon.com je Stephanie Zacharek njen lik označila za »neprebavljiv posladek v [[Barbara Stanwyck|stanwyškem]] stilu s poševnim izrezom na obleki« in dejala, da film »postane pametnejši in prožnejši, ko se na ekranu pojavi ona.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.salon.com/entertainment/movies/review/2008/07/17/dark_knight/|title=''Vitez teme'' |last=Zacharek|first=Stephanie|date=17. julij 2008 |publisher=[[Salon.com]]|accessdate=9. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Filmski kritik revije ''IGN'', Todd Gilchrist, je napisal: »Maggie Gyllenhaal Rachel Dawes doda pravo globino in energijo.« Maggie Gyllenhaal je zaigrala Yeleno v Off Broadwayjski [[gledališka igra|gledališki igri]] Classic Stage Company, ''Uncle Vanya'', ki jo je napisal Anton Chekhov, uprizarjali pa so jo v New Yorku.<ref name="uncle">{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2009/02/08/theater/08itzk.html?ex=1249794000&en=af3ab2d157401936&ei=5087&WT.mc_id=TH-D-I-NYT-MOD-MOD-M081-ROS-0209-HDR&WT.mc_ev=click|title=Skupaj v igri Off Broadwayja in Elsewherea |last=Itzkoff|first=Dave|date=4. februar 2009 |work=[[The New York Times]]|page=1|accessdate=12. februar 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref name="vanya">{{navedi novice|url=http://www.variety.com/article/VR1117997230?refCatId=15|title=Gyllenhaalova in Sarsgaard se pridružita igralski zasedbi gledališke igre ''Vanya'' |last=Cox|first=Gordon|date=11. december 2008 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=12. december 2008 }} {{ikona en}}</ref> Igralsko zasedbo so poleg nje sestavljali še [[Peter Sarsgaard]], Mamie Gummer, Denis O'Hare in George Morfogen.<ref name="uncle" /><ref name="vanya" /> Igro, ki jo je režiral Austin Pendleton, so začeli uprizarjati 17. januarja 2009, prenehali pa 1. marca tistega leta.<ref name="uncle" /><ref name="vanya" /> Joe Dziemianowicz iz revije ''New York Daily News'' je bil nekoliko manj navdušen nad njenim nastopom: »Maggie Gyllenhaal, ki je bila kot zasvojenka v filmu ''Sherrybaby'' tako dinamična, Yeleno zaigra s počasnim gibanjem in monotonično, pri čemur pa izpusti svoj značilni nasmeh, za katerim se skriva Sherry.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/arts/2009/02/13/2009-02-13_starry_chekhov_revival_is_uncle_vanya_is.html|title=Priredba Chekhovove igre ''Uncle Vanya'' z dobro igralsko zasedbo je »neumna«|last=Dziemianowicz|first=Joe|date=13. februar 2009|work=[[Daily News (New York)]]|accessdate=18. februar 2009|archive-date=2009-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090215134414/http://www.nydailynews.com/entertainment/arts/2009/02/13/2009-02-13_starry_chekhov_revival_is_uncle_vanya_is.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Kakorkoli že, Malcolm Johnson iz revije ''Hartford Courant'' jo je pohvalil, saj naj bi vlogo zaigrala z »ultimatno razcvetljenostjo«.<ref>{{navedi novice|url=http://articles.courant.com/2009-02-13/news/vanyarev.art.art_1_uncle-vanya-estate-mamie-gummer|title=Dobra priredba Chehovove igre ''Uncle Vanya''|last=Johnson|first=Malcolm|date=13. februar 2009|work=[[The Hartford Courant]]|accessdate=18. februar 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110511080020/http://articles.courant.com/2009-02-13/news/vanyarev.art.art_1_uncle-vanya-estate-mamie-gummer|archivedate=2011-05-11|url-status=dead |language=en}}</ref> [[Slika:Maggie Gyllenhaal Golden Globes 2009.jpg|thumb|left|upright|Maggie Gyllenhaal na podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]], 2009]] Maggie Gyllenhaal se je strinjala s tem, da je zaigrala v [[komedija|komediji]] ''[[Greva (film)|Greva]]'' (2009), kjer je zaigrala bohemsko profesorico s kolidža, ki je stara prijateljica lika [[John Krasinski|Johna Krasinskija]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/article/VR1117984967?refCatId=13|title=Mendesovo nadomesti Maggie Gyllenhaal |last=Siegel|first=Tatiana|date=31. maj 2008 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=31. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20197433,00.html |title=Gyllenhaalova v filmu nadomesti Mendesovo |date=31. maj 2008 |work=[[Entertainment Weekly]] |accessdate=31. oktober 2008 |archive-date=2013-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130617072239/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C20197433%2C00.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Filmu so kritiki dodeljevali mešane ocene,<ref>{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/away-we-go|title=''Greva'' (2009): Ocene filma |date=5. junij 2009 |publisher=[[Metacritic]]|accessdate=23. september 2009 }} {{ikona en}}</ref> Owen Gleiberman iz revije ''Entertainment Weekly'' pa je, na primer, njen nastop opisal kot »več kot vrhunski«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20282749,00.html|title=''Greva'' (2009): Ocene filma|last=Gleiberman|first=Owen|date=5. junij 2009|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=9. junij 2009|archive-date=2013-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20131208045248/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C20282749%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> A. O. Scott iz revije ''New York Times'' je pohvalil njen nastop in nastop njene soigralke iz filma, [[Allison Janney]], ter napisal, da sta bili »obe precej zabavni«.<ref name="proud">{{navedi novice|url=http://movies.nytimes.com/2009/06/05/movies/05away.html|title=''Greva''&nbsp;— Praktični virtuozi in ponos |last=Scott|first=A.O.|date=5. junij 2009 |work=[[The New York Times]]|accessdate=9. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Poleg tega je napisal: »Gdč. Gyllenhaal je zaigrala seksualno vlogo v 'skupnosti morskih konjičkov', kar je scenarijev edini zadetek v polno.«<ref name="proud" /> Nato je zaigrala v [[muzikal|glasbeni]] drami ''Crazy Heart'', kjer je zaigrala novinarko Jean Craddock, ki se zaljubi v glasbenika Bada Blakea (upodobil ga je [[Jeff Bridges]].<ref name="parade">{{navedi novice|url=http://www.parade.com/celebrity/celebrity-parade/archive/maggie-gyllenhaal-on-motherhood-090707.html|title=Maggie Gyllenhaal: Vse mame »dajo vse od sebe« |last=Wolf|first=Jeanne|date=7. julij 2009 |work=[[Parade (magazine)|Parade]]|accessdate=8. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Film so kritiki v glavnem hvalili,<ref>{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/crazy-heart|title=''Crazy Heart'' (2009): Ocene filma |accessdate=29. december 2009 |date=16. december 2009 |publisher=Metacritic}} {{ikona en}}</ref> pohvalili pa so tudi nastop Maggie Gyllenhaal. Peter Travers iz revije ''Rolling Stone'' je napisal, da je bila »kot Jean zabavna, ganljiva in polna življenja« ter da je bila njena vloga »konvencionalno zasnovana, vendar jo je Maggie Gyllenhaal zaigrala tako, da je temeljila na intiligenci in občutkih.«<ref>{{navedi novice|first=Peter|last=Travers|title=''Crazy Heart'' |url=http://www.rollingstone.com/movies/reviews/crazy-heart-20091210|accessdate=10. marec 2011 |date=10. december 2009 |work=[[Rolling Stone]]}} {{ikona en}}</ref> Njen nastop ji je prislužil nominacijo za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«.<ref>{{navedi novice|first=Alan|last=Duke|url=http://www.cnn.com/2010/SHOWBIZ/Movies/02/02/oscar.nominations/?hpt=Sbin|title=''Avatar'' in ''Bombna misija'' vodita v nominacijah za oskarja |accessdate=2. februar 2010 |date=2. februar 2010 |publisher=[[CNN]]: Showbiz/Movies}} {{ikona en}}</ref> Leta 2010 je Maggie Gyllenhaal zaigrala v filmu ''Nanny McPhee and the Big Bang'', nadaljevanju filma ''[[Varuška McPhee (film)|Varuška McPhee]]'' iz leta 2005.<ref>{{navedi novice|url=http://news-briefs.ew.com/2009/04/14/maggie-gyllenha/|title=Maggie Gyllenhaal se pridruži igralski zasedbi nadaljevanja filma ''Varuška McPhee'' |last=Vary|first=Adam B.|date=14. april 2009 |work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=17. april 2009 }} {{ikona en}}</ref> Zaradi vloge se je morala naučiti govoriti s pravilnim angleškim naglasom.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/film/6188982/Maggie-Gyllenhaal-interview-for-Away-We-Go.html|title=Maggie Gyllenhaal: Intervju za film ''Greva'' |last=Lawrence|first=Will|date=21. september 2009 |work=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=24. september 2009 }} {{ikona en}}</ref> Filmu so kritiki dodelili mešane ocene,<ref>{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/nanny-mcphee-returns|title=''Nanny McPhee Returns'' (2010): Ocene filma |accessdate=4. februar 2011 |date=20. avgust 2010 |publisher=[[Metacritic]]}} {{ikona en}}</ref> po svetu pa je zaslužil 93 milijonov $.<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=nannymcphee2.htm|title=''Nanny McPhee Returns'' (2010) |accessdate=4. februar 2011 |publisher=[[Box Office Mojo]]}} {{ikona en}}</ref> Pojavila se je tudi v PBS-jevi [[dokumentarni film|dokumentarni seriji]] ''Independent Lens'', in sicer kot voditeljica.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pbs.org/independentlens/host.html|title=Voditeljica serije ''Independent Lens''|accessdate=11. november 2010|publisher=[[Public Broadcasting Service]]|archive-date=2013-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130127030520/http://www.pbs.org/independentlens/about/host.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Potrdili so tudi, da je Maggie Gyllenhaal podpisala pogodbo za igranje v neodvisnem filmu ''Hysteria'', ki bo govoril o nastanku vibratorja.<ref>{{navedi novice|first=Catherine|last=Shoard|url=http://www.guardian.co.uk/film/2010/aug/20/maggie-gyllenhaal-vibrator-love-story|title=Maggie Gyllenhaal upa, da bo zadela v polno z ljubezensko zgodbo o vibratorju |accessdate=4. februar 2011 |date=20. avgust 2010 |work=[[The Guardian]]}} {{ikona en}}</ref> Februarja 2011 je Maggie Gyllenhaal zaigrala v še eni igri, ki jo je spisal Anton Chekhov, in sicer kot Masha v igri Austina Pendletona, ''Three Sisters'', ki so jo uprizarjali v [[gledališče|gledališču]] Classic Stage Company.<ref>{{navedi novice|first=Scott|last=Brown|url=http://nymag.com/daily/entertainment/2011/02/stage_dive_the_three_sisters_a.html|title=Odrska ocena: Sarsgaard in Gyllenhaalova v ''The Three Sisters'' kot ura za koktajle Roberta Altmana |accessdate=4. februar 2011 |date=3. februar 2011 |work=[[New York (revija)|New York]]}} {{ikona en}}</ref> Igra govori o sestrah Prozorov (zaigrale so jih Maggie Gyllenhaal, Jessica Hecht in Juliet Rylance), »nesrečno zaljubljenih in nesrečnih v svojem domovanju, zaradi česar hrepenijo po vrnitvi v Moskvo,« kot jih je opisal ''Bloombergov'' Jeremy Gerard.<ref>{{navedi novice|first=Jeremy|last=Gerard|url=http://www.bloomberg.com/news/2011-02-04/gyllenhaal-falls-hard-for-husband-in-three-sisters-review.html|title=Maggie Gyllenhaal se močno zaljubi v svojega moža v gledališki igri ''Three Sisters'': Jeremy Gerard |accessdate=4. februar 2011 |date=3. februar 2011 |publisher=[[Bloomberg L.P.|Bloomberg]]}} {{ikona en}}</ref> Off Broadwayjsko gledališko igro so pričeli uprizarjati 12. januarja 2011 in končali 6. marca tistega leta.<ref>{{navedi novice|first=Ben|last=Brantley|url=http://theater.nytimes.com/2011/02/04/theater/reviews/04three.html?pagewanted=2|title=Ruski čas, ameriške govorice |accessdate=4. februar 2011 |date=4. februar 2011 |work=[[The New York Times]]|page=2}} {{ikona en}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Peter Sarsgaard and Maggie Gyllenhaal An Education 2009.jpg|thumb|[[Peter Sarsgaard]] in Maggie Gyllenhaal na newyorški premieri filma ''[[Šola za življenje]]'', oktober 2009.]] Maggie Gyllenhaal ima razmerje s [[Peter Sarsgaard|Petrom Sarsgaardom]],<ref name="People - 2">{{navedi novice|first=Janet|last=Mock|url=http://www.people.com/people/maggie_gyllenhaal/biography/0,,20164968_10,00.html|title=Življenjepis Maggie Gyllenhaal|accessdate=18. julij 2008|work=[[People (magazine)|People]]|page=2|archive-date=2013-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130919024118/http://www.people.com/people/maggie_gyllenhaal/biography/0%2C%2C20164968_10%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> dobrim prijateljem svojega brata [[Jake Gyllenhaal|Jaka]], od leta 2002 dalje.<ref name="People - Bio" /> Aprila 2006 sta oznanila zaroko.<ref>{{navedi novice|author=[[Associated Press]]|url=http://www.usatoday.com/life/people/2006-10-04-gyllenhaal-baby_x.htm?POE=LIFISVA|title=Maggie Gyllenhaal je dobila deklico |date=4. oktober 2006 |work=[[USA Today]]|accessdate=18. november 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,1181971,00.html|title=Maggie Gyllenhaal in Peter Sarsgaard pričakujeta dojenčka|last=Hamm|first=Liza|first2=Mark |last2=Dagostino|date=11. april 2006|work=[[People (revija)|People]]|accessdate=18. november 2008|archive-date=2013-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130919012756/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C1181971%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Imata hčerko Ramono, ki se je rodila 6. oktobra 2006<ref>{{navedi novice|first=Liza|last=Hamm|url=http://www.people.com/people/article/0,,1541965,00.html|title=Gyllenhaalova in Sarsgaard imata deklico|accessdate=7. september 2008|date=9. oktober 2006|work=[[People (magazine)|People]]|archive-date=2013-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130919020143/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C1541965%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> in skupaj z njo živita v [[Brooklyn]]u, v New Yorku.<ref>{{navedi novice|url=http://www.nypost.com/p/pagesix/cindy_adams/item_WloQMjnghwPg5sg2RIzwuK;jsessionid=3F4567A537F617510152D403253A351C|title=Igralka išče varnost v B'klynu|last=Adams|first=Cindy|date=27. februar 2007|work=[[New York Post]]|accessdate=27. september 2008|archiveurl=https://archive.today/20130104071043/http://www.nypost.com/p/pagesix/cindy_adams/item_WloQMjnghwPg5sg2RIzwuK;jsessionid=3F4567A537F617510152D403253A351C|archivedate=2013-01-04|url-status=live |language=en}}</ref> 2. maja 2009 sta se poročila v [[Brindisi]]ju, [[Italija]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20276175,00.html|title=Maggie Gyllenhaal in Peter Sarsgaard se poročita |last=Wihlborg|first=Ulrica|date=4. maj 2009|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=5. maj 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.denverpost.com/celebritybuzz/ci_12285554|title=''People'': Dolly Parton pravi: »Ko se zrediš, stradaš.« |last=Smith|first=Lori Spencer|date=4. maj 2009 |work=[[The Denver Post]]|accessdate=4. maj 2009 }} {{ikona en}}</ref> Maggie Gyllenhaal je politično zelo aktivna. Na podelitvi nagrad Independent Spirit Awards je spregovorila o tem, da nasprotuje [[Iraška vojna|Iraški vojni]], saj naj bi bila glavna razloga za invazijo »olje in imperializem«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2003/03/24/movies/oscars-show-goes-on-but-mood-is-subdued-by-the-fighting-in-iraq.html|title= Podelitev oskarjev se nadaljuje, vendar razpoloženje kvarijo prepiri v Iraku |last=Madigan|first=Nick|date=24. marec 2003 |work=[[The New York Times]]|accessdate=12. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://dir.salon.com/story/news/feature/2003/01/13/iraq/|title=Želje ob utrinku |last=Goldberg|first=Michelle|date=13. januar 2003 |publisher=[[Salon.com]]|accessdate=10. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Maggie Gyllenhaal je tudi sodelovala pri kampanji »Ustvarjalci, združeni za zmago brez vojne«, s katero je začel Robert Greenwald in katere cilj je bilo delovati proti vojni v Iraku.<ref name="multiple" /><ref>{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9802E4DB1031F933A15750C0A9659C8B63&sec=&spon=&pagewanted=all|title=Grožnje in odzivi: Kalifornija; Vojni pristop razkriva odtujitev od Kalifornije |last=Murphy|first=Dean E.|date=20. marec 2003 |work=[[The New York Times]]|accessdate=13. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Skupaj z bratom Jakom je posnela reklamo za organizacijo Rock the Vote in obiskala [[univerza Južne Kalifornije|univerzo Južne Kalifornije]], kjer sta študente spodbujala k temu, da bi tudi oni sodelovali na predsedniških volitvah leta 2004,<ref>{{navedi novice|first=Kara|last=Nichols|url=http://www.accessmylibrary.com/coms2/summary_0286-13448899_ITM|title=Shod slavnih volivcev|accessdate=18. julij 2008|date=21. september 2004|work=[[Daily Trojan]]|archiveurl=https://archive.today/20130102004839/http://www.accessmylibrary.com/search/?q=U.%20Southern%20California:%20Celebrities%20rally%20voters%20at%20USC.|archivedate=2013-01-02|url-status=live |language=en}}</ref> kjer je podpirala [[John Kerry|Johna Kerryja]].<ref>{{navedi novice|url=http://fpc.state.gov/fpc/37284.htm|title=Rock the Vote, mladi volivci na predsedniških volitvah leta 2004 |last=Strell|first=Jay|date=20. oktober 2004 |work=Uradna spletna stran državnega ministrstva Združenih držav Amerike |accessdate=8. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1485533/20040303/story.jhtml|title=Slavni se zberejo pred pošto, da bi podali sporočilo pred volitvami|last=Moss|first=Corey|date=3. marec 2004|work=[[MTV News]]|accessdate=8. oktober 2008|archive-date=2009-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090114235730/http://www.mtv.com/news/articles/1485533/20040303/story.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Pri volitvah leta 2008 je podpirala [[Barack Obama|Baracka Obamo]].<ref>{{navedi novice|url=http://thecaucus.blogs.nytimes.com/2008/08/11/checking-out-the-parties-parties/|title=Preglejte partijske zabave |last=Wayne|first=Leslie|date=11. avgust 2008 |work=[[The New York Times]]|accessdate=17. november 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.nme.com/news/kanye-west/38178|title=Kanye, Nerd in Wyclef za demokratstko konvencijo |first=Newyorško osebje |date=15. julij 2008 |work=[[NME]]|accessdate=17. november 2008 }} {{ikona en}}</ref> Sodelovala je tudi pri kampanji organizacije American Civil Liberties Union (ACLU), ki jo njena družina zelo podpira.<ref name="farlanders">{{navedi novice|url=http://www.belfasttelegraph.co.uk/entertainment/film-tv/maggie-no-longer-looking-for-trouble-13925721.html|title=Maggie: Nič več ne iščem težav |date=1. avgust 2008|work=[[The Belfast Telegraph]]|accessdate=8. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.aclu-sc.org/releases/view/100311 |title=ACLU civilne liberalne šampinjone počastil z nagrado na vsakoletni večerji v ponedeljek, 19. maja 2003 |date=16. april 2003 |work=Uradna spletna stran organizacije American Civil Liberties Union |accessdate=8. oktober 2008 |archive-date=2009-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090107001522/http://www.aclu-sc.org/releases/view/100311 |url-status=dead |language=en}}</ref> Poleg igranja je kot fotomodel delala za podjetja Miu Miu,<ref>{{navedi novice|url=http://latimesblogs.latimes.com/thedishrag/2007/03/miu-miu-does-ru.html|title=Miu Miu: Se govori? |last=Snead|first=Elizabeth|date=27. marec 2007 |work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=24. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> Reebok<ref>{{navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/2300-503023_162-4513556-3.html|title=Trendovsko in zeleno|date=10. oktober 2008|publisher=[[CBS News]]|accessdate=24. oktober 2008|archiveurl=https://archive.today/20120722034906/http://www.cbsnews.com/2300-503023_162-4513556-3.html|archivedate=2012-07-22|url-status=live |language=en}}</ref> in Agent Provocateur,<ref>{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2008/mar/09/fashion|title=Kako se oblečem |last=Wiseman|first=Eva|date=9. marec 2008 |work=[[The Guardian]]|publisher=[[guardian.co.uk]]|accessdate=24. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref> posnela pa je tudi avdio-knjigo, prvo celotno verzijo [[roman]]a [[Sylvia Plath|Sylvie Plath]], ''The Bell Jar''.<ref>{{cite journal|title=Avdijska poezija: "Departure in New Affection in nov hrup |last=Hayes|first=Tim|date=10. julij 2007 |work=[[The Missouri Review]]|accessdate=11. november 2008 }} {{ikona en}}</ref> Maggie Gyllenhaal podpira neprofitno organizacijo Witness, ki s pomočjo video in spletne tehnologije opozarja na kršenje [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.okmagazine.com/2007/11/witnessing-maggie-gyllenhaal-goldie-hawn-2574/|title=Maggie Gyllenhaal in Goldie Hawn za organizacijo Witness |last=Nome|first=Valerie|date=18. november 2007 |work=[[OK!]]|accessdate=4. november 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref name="wit organ">{{navedi novice|url=http://www.witness.org/index.php?option=com_content&task=view&id=696&Itemid=249|title=Osredotočeni na spremembo zaslužka |date=7. november 2007|work=Uradna spletna stran skupine Witness |accessdate=4. november 2008 }} {{ikona en}}</ref> Skupaj z Petrom Gabrielom, ustanoviteljem organizacije, je vodila dobrodelno večerjo novembra leta 2007.<ref>{{navedi novice |url=http://www.instyle.com/instyle/parties/party/0,,20159128_20364973,00.html |title=Peter Gabriel in Maggie Gyllenhaal |date=18. november 2007 |work=[[InStyle]] |accessdate=4. november 2008 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110145525/http://www.instyle.com/instyle/parties/party/0%2C%2C20159128_20364973%2C00.html |url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.hellomagazine.com/celebrities/2007/11/08/witness-sarandon-tim/|title=Tim in Susan se pridružita drugim zvezdnikom pri zbiranju denarja v New Yorku |date=8. november 2007 |work=[[Hello!]]|accessdate=5. november 2008|quote=Vodila sta ''Bolj čudno od fikcije'' igralka Maggie Gyllenhaal&nbsp;... in glasbenik Peter Gabriel, na dogodku pa so zbirali denar za promoviranje človekovih pravic za organizacijo Witness. }} {{ikona en}}</ref> Pomagala je zbirati denar za neprofitno organizacijo TrickleUp.org, ki obubožanim ljudem pomaga začeti z mikropodjetjem.<ref>{{navedi novice |url=http://www.instyle.com/instyle/package/general/photos/0,,20063741_20153720_20374556,00.html |title=Deset tisoč uročenih ogrlic in drugih stvari |date=December 2007 |work=[[InStyle]] |accessdate=15. november 2008 |archive-date=2007-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071217153419/http://www.instyle.com/instyle/package/general/photos/0%2C%2C20063741_20153720_20374556%2C00.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Za eno izmed dobrodelnih prireditev je pomagala oblikovati in promovirati ogrlico, ki je stala 100 [[$]]; zaslužek od vseh prodanih produktov je odšel v dobrodelne namene.<ref>{{navedi novice|url=http://www.seventeen.com/cosmogirl/trickle-up-charity-necklace-120607|title=Trickle Up-ova dobrodelna ogrlica |date=6. december 2007 |work=[[Seventeen (magazine)|Seventeen]]|accessdate=15. november 2008 }} {{ikona en}}</ref> Oktobra 2008 je vodila prireditev »Modno naraven« (»Fashionably Natural«), ki sta jo v [[Los Angeles]]u organizirali podjetji Gen Art in SoyJoy<ref name="eco" /><ref name="friendly" /> Na prireditvi so predstavili štiri prihajajoče izdelke, ki so bili narejeni iz izključno naravnih in okolju prijaznih materialov.<ref name="eco">{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/features/lifestyle/la-ig-genart5-2008oct05,0,7098770.story?track=rss|title=Gen Art prikaže obraze modne industrije prihodnosti |last=Tschorn|first=Adam|date=5. oktober 2008 |work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=29. december 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref name="friendly">{{navedi novice |url=http://www.soyjoy.com/drawPDF.aspx?pdf=GENARTSOYJOYPRESENTFASHIONABLYNATURAL20090121110003 |title=Gen Art in SoyJoy predstavljata ''Modno naravno'' |accessdate=6. februar 2009 |date=25. september 2008 |work=Uradna spletna stran organizacije SoyJoy |format=Izdano v medijih |archive-date=2009-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090209005245/http://www.soyjoy.com/drawPDF.aspx?pdf=GENARTSOYJOYPRESENTFASHIONABLYNATURAL20090121110003 |url-status=dead |language=en}}</ref> === Komentarji napadov 11. septembra 2001 === Maggie Gyllenhaal so večkrat kritizirali zaradi komentarjev glede letalskih napadov [[11. september 2001|11. septembra 2001]] leta 2005 v [[intervju]]ju s kanalom [[NY1]] na [[filmski festival Tribeca|filmskem festivalu Tribeca]]. Takrat je dejala: »Menim, da je tudi Amerika naredila nekaj graje vrednih stvari in je na nek način odgovorna za te dogodke ...«<ref name="bbc news">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4489365.stm|title=Igralka Gyllenhaalova v protest napadom 11. septembra |accessdate=7. september 2008 |date=27. april 2005 |publisher=BBC|work=[[BBC News]]}} {{ikona en}}</ref> V odziv kritikam je izdala izjavo, v kateri je dejala, da je bila to »priložnost, da je nekdo dovolj pogumen in postavi nekaj resnih vprašanj o vlogi Amerike v svetu« in da se ji je zdelo »primerno, da se kot posamezniki ali kot narod vprašamo, kako smo zavedno ali nezavedno pripomogli k tem konfliktom.«<ref name="bbc news" /><ref name="ny mag">{{navedi splet|url=http://nymag.com/guides/fallpreview/2006/movies/19706/|title=Vprašanja in odgovori z zvezdnico filma ''Sherrybaby'', Maggie Gyllenhaal&nbsp;— Predogled za jesen 2006 |accessdate=18. julij 2008 |work=[[New York (revija)|New York]] }} {{ikona en}}</ref> Zanikala je, da je kadarkoli dejala, da so bili napadi zasluženi.<ref name="bbc news" /><ref name="ny mag" /> Kasneje je dejala, da te komentarje obžaluje in da se ti filmski intervjuji niso dogajali na »mestu, primernem« za pogovore o politiki.<ref>{{navedi novice|author=[[Associated Press]]|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,162196,00.html|title=Maggie Gyllenhaal obžaluje komentarje glede 11. septembra |accessdate=7. september 2008 |date=11. julij 2005 |publisher=[[Fox News Channel|Fox News]]}} {{ikona en}}</ref> Dejala je tudi, da gasilcem ni želela pokazati »ničesar drugega kot hvaležnost in občudovanje« in da bi morala biti »nežnejša in bolj pozorna« pri svojih komentarjih.<ref name="variety">{{navedi novice|first=David|last=Hafetz|url=http://www.variety.com/index.asp?layout=features2006&content=jump&jump=story&dept=tribeca&nav=FTribeca&articleid=VR1117942009|title=Takšni smo bili |accessdate=7. september 2008 |date=24. april 2006 |work=[[Variety (magazine)|Variety]] }} {{ikona en}}</ref> Maggie Gyllenhaal se je nazadnje leta 2006 na snemanju filma ''[[World Trade Center (film)|World Trade Center]]'' spoznala častnika pristaniške uprave, Willa Jimena, ter njegovo ženo Allison.<ref name="variety" /> Dejala je, da pri projektu ne bo sodelovala, če bi Jimenova to želela, vendar je Allison Jimeno dejala, da sta z možem zadovoljna z njo in da nimata »z [njenim] filmom nobenih težav«.<ref name="usa">{{navedi novice|author=[[Associated Press]]|url=http://www.usatoday.com/life/people/2006-05-08-gyllenhaal_x.htm|title=Gyllenhaalova skoraj zapustila film o napadih 11. septembra |accessdate=18. julij 2008|date=8. maj 2006 |work=[[USA Today]]}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|first=Jennifer|last=Vineyard|url=http://www.mtv.com/news/articles/1538151/20060808/story.jhtml|title=''World Trade Center'': Velikanska tragedija zajeta na manjši lestvici|accessdate=31. oktober 2008|date=8. avgust 2006|work=[[MTV]] Movie News|archive-date=2011-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110331000000/http://www.mtv.com/news/articles/1538151/20060808/story.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> == Filmografija == [[Slika:The Dark Knight European Premiere.jpg|thumb|Maggie Gyllenhaal na evropski premieri filma ''Vitez teme'']] {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | 1992 || ''Waterland'' || Maggie Ruth || |- | 1993 || ''A Dangerous Woman'' || Patsy || |- | 1996 || ''Shattered Mind'' || Clothes clerk || TV |- | rowspan="2" | 1998 || ''Homegrown'' || Christina || |- | ''The Patron Saint of Liars'' || Lorraine Thomas || TV |- | 1999 || ''Resurrection'' || Mary || TV |- | rowspan="2" | 2000 || ''The Photographer'' || Mira || |- | ''Cecil B. Demented'' || Raven || |- | rowspan="2" | 2001 || ''[[Fantje mojega življenja]]'' || Amelia Forrester || |- | ''[[Donnie Darko]]'' || Elizabeth Darko || |- | rowspan="4" | 2002 || ''[[Izpovedi nevarnega uma]]'' || Debbie || Chicago Film Critics Association Award za najbolj obljubljajočega izvajalca |- | ''Adaptation.'' || Caroline Cunningham || Chicago Film Critics Association Award za najbolj obljubljajočega izvajalca |- | ''40 Days and 40 Nights'' || Sam || |- | ''[[Tajnica (film)|Tajnica]]'' || Lee Holloway || Boston Society of Film Critics Award za najboljšo igralko <br /> Central Ohio Film Critics Association Award za najboljšo igralko <br /> Chicago Film Critics Association Award za najbolj obljubljajočega izvajalca <br /> Directors' Week Award za najboljšo igralko <br /> Florida Film Critics Circle Award za prebojno nagrado Pauline Kael <br /> Gotham Award za prebojnega ustvarjalca <br /> National Board of Review Award za najboljši prebojni nastop igralke <br /> Online Film Critics Society Award za najboljši prebojni nastop <br /> Nagrada pariškega filmskega festivala za najboljšo igralko <br /> Nominirana — Chlotrudis Award za najboljšo igralko <br /> Nominirana — [[Empire Awards|Empire Award za najboljšo igralko]] <br /> Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija <br /> Nominirana — Independent Spirit Award za najboljšo glavno žensko igralko <br /> Nominirana — [[MTV Movie Award]] za najboljši prebojni nastop <br /> Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko <br /> Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralko <br /> Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšega novinca <br /> Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija |- | rowspan="2" | 2003 || ''[[Nasmeh Mone Lise]]'' || Giselle Levy || |- | ''[[Novo življenje (film)|Novo življenje]]'' || Jennifer || |- | rowspan="2" | 2004 || ''[[Kriminal (film)|Kriminal]]'' || Valerie || |- | ''Strip Search'' || Linda Sykes || TV |- | rowspan="2" | 2005 || ''The Great New Wonderful'' || Emme || |- | ''[[Srečni konci]]'' || Jude || Nominirana — Independent Spirit Award za najboljšo stransko žensko |- | rowspan="6" | 2006 || ''[[Bolj čudno kot fikcija (film, 2006)|Bolj čudno kot fikcija]]'' || Ana Pascal || Nominirana — Saturn Award za najboljšo igralko |- | ''[[Trust the Man]]'' || Elaine || |- | ''Sherrybaby'' || Sherry Swanson || [[Karlovi Vari (filmski festival)|Nagrada mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih za najboljšo igralko]] <br /> [[Mednarodni filmski festival v Milanu|Nagrada mednarodnega filmskega festivala v Milanu za najboljšo igralko]] <br /> Prism Award za najboljši nastop v filmu <br /> [[Mednarodni filmski festival v Stockholmu|Nagrada mednarodnega filmskega festivala v Stockholmu za najboljšo igralko]] <br /> Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko <br /> Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Filmska drama <br /> Nominirana — London Film Critics Circle Award za igralko leta <br /> Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama |- | ''[[Pariz, ljubim te]]'' || Liz || Samo del »Quartier des Enfants Rouges« |- | ''[[World Trade Center (film)|World Trade Center]]'' || Allison Jimeno || |- | ''[[Hiša pošast]]'' || Elizabeth »Zee« || Samo glas <br /> Nominirana — Annie Award za najboljše glasovno igranje v animiranem filmskem projektu |- | 2008 || ''[[Vitez teme (film)|Vitez teme]]'' || [[Rachel Dawes]] || Central Ohio Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo <br /> People's Choice Award za najljubšo igralsko zasedbo <br /> Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo <br /> Nominirana — Saturn Award za najboljšo igralko |- | rowspan="2" | 2009 || ''[[Greva (film)|Greva]]'' || Ellen »LN« || |- | ''Crazy Heart'' || Jean Craddock || Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo stransko igralko]] <br /> Nominirana — Dallas-Fort Worth Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko |- | 2010 || ''Nanny McPhee and the Big Bang'' || Ga. Green || |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (G)]] * [[Seznam judovskih Američanov]] == Nadaljnje branje == * Heyman, Marshall. »[http://www.newyorker.com/archive/2002/07/22/020722ta_talk_heyman Fotografije: Bratje in sestre z žalostnimi očmi]«. ''New York Magazine''. 22. julij 2002. Pridobljeno dne 14. januar 2009. {{ikona en}} * Head, Steve. »[http://movies.ign.com/articles/575/575903p1.html IGN: Srečen konec za gdč. Gyllenhaal]«. ''IGN Movies''. 3. januar 2005. Pridobljeno dne 4. november 2008. {{ikona en}} * Riggs, Jonathan. »[http://instinctmagazine.com/celebrity-interviews/maggie-gyllenhaal Maggiejini začetki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726025310/http://instinctmagazine.com/celebrity-interviews/maggie-gyllenhaal |date=2011-07-26 }}«. ''Instinct Magazine''. 1. avgust 2005. Pridobljeno dne 14. december 2008. {{ikona en}} * Schwartz, Missy. »[http://www.ew.com/ew/article/0,,1219923,00.html Maggie, mogoče …] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130617041340/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C1219923%2C00.html |date=2013-06-17 }}.« ''Entertainment Weekly''. 28. julij 2006. Pridobljeno dne 28. maj 2009. {{ikona en}} * Rosen, Alison. »[http://newyork.timeout.com/arts-culture/8199/maggie-gyllenhaal Vroči stol - Maggie Gyllenhaal]«. ''Time Out New York''. Številka 570: 31. avgust - 6. september 2006. Pridobljeno dne 14. december 2008. {{ikona en}} * Rees, Serena. »[http://fashion.telegraph.co.uk/article/TMG3360917/Maggie-Gyllenhaal-Romantic-chemistry.html Maggie Gyllenhaal: Romantična kemija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130918025155/http://fashion.telegraph.co.uk/article/TMG3360917/Maggie-Gyllenhaal-Romantic-chemistry.html |date=2013-09-18 }}«. ''The Daily Telegraph''. 9. maj 2007. Pridobljeno dne 27. september 2008. {{ikona en}} * Stewart, Sara. »[https://archive.today/20130104043858/www.nypost.com/p/entertainment/movies/item_Yj7mtcapZ2ZrBTA4R2rmjP;jsessionid=C71A95D953C5ABA5484D8B667AA505ED Maggie Gyllenhaal]«. ''New York Post''. 6. julij 2008. Pridobljeno dne 27. september 2008. {{ikona en}} * Wolf, Jeanne. »[http://www.parade.com/celebrity/celebrity-parade/archive/pc_0195.html Maggie Gyllenhaal ni mama, ki bi ostajala doma]«. ''Parade''. 11. julij 2008. Pridobljeno dne 13. januar 2009. {{ikona en}} * Berkshire, Geoff. »[http://chicago.metromix.com/movies/article/dark-knight-q-and/498774/content ''Vitez teme'' - Vprašanja in odgovori: Maggie Gyllenhaal]«. ''Chicago Metromix''. 13. julij 2008. Pridobljeno dne 15. december 2008. {{ikona en}} * Freydkin, Donna. »[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2008-07-10-gyllenhaal_N.htm Film ''Vitez teme'' pod žaromete postavi Gyllenhaalovo, ki jo je javnosti strah]«. ''USA Today''. 13. julij 2008. Pridobljeno dne 27. april 2008. {{ikona en}} * Lytal, Cristy. »[http://articles.latimes.com/2008/jul/17/entertainment/et-performance17 Maggie Gyllenhaal v filmu ''Vitez teme'']«. ''Los Angeles Times''. 17. julij 2008. Pridobljeno dne 2. februar 2009. {{ikona en}} * Brinton, Jessica. »[http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/celebrity/article4343356.ece Maggie Gyllenhaal je vzhajajoča zvezda]«. ''The Times''. 20. julij 2008. Pridobljeno dne 9. oktober 2008. {{ikona en}} * DiLiberto, Rebecca. »[http://www.boston.com/ae/movies/articles/2008/07/22/finding_her_place_in_a_new_world_order/ Svoje mesto išče v novem svetu]«. ''The Boston Globe''. 22. julij 2008. Pridobljeno dne 14. december 2008. {{ikona en}} * Kelly, Nick. »[http://www.independent.ie/lifestyle/a-light--that-never-goes-out-1439696.html Luči nikoli ne poide]«. ''Irish Independent''. 25. julij 2008. Pridobljeno dne 3. april 2009. {{ikona en}} * Fischer, Paul. "[http://www.femail.com.au/maggie-gyllenhaal-dark-knight-interview.htm Intervju z Maggie Gyllenhaal za film ''Vitez teme'']. ''Femail''. Pridobljeno dne 9. oktober 2008. {{ikona en}} * Hill, Lawrence. »[http://www.heraldscotland.com/lady-of-the-knight-1.835902 Vitezova dama]«. ''Sunday Herald''. 27. september 2008. Pridobljeno dne 27. september 2008. {{ikona en}} * Blanks, Tim. »[http://www.interviewmagazine.com/film/maggie-gyllenhaal/ Maggie Gyllenhaal]«. ''Interview Magazine''. 17. november 2008. Pridobljeno dne 13. januar 2009. {{ikona en}} * Snook, Raven. »[http://newyorkkids.timeout.com/articles/features/69840/maggie-gyllenhaal Dodatki - Intervju z Maggie Gyllenhaal]«. ''Time Out New York Kids''. Številka 38: 1. december - 30. december 2008. {{ikona en}} * Freydkin, Donna. »[http://www.usatoday.com/life/people/2010-01-03-Gyllenhaal04_ST_N.htm Gyllenhaalova naredi nekaj zase: Zvezdnica filma ''Crazy Heart'']«. ''USA Today''. 3. januar 2010. Pridobljeno dne 4. januar 2010. {{ikona en}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb Name|name=Maggie Gyllenhaal|id=0350454}} {{ikona en}} * [http://www.people.com/people/maggie_gyllenhaal Maggie Gyllenhaal] na People.com {{ikona en}} * [http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800360995 Maggie Gyllenhaal] na Yahoo!Movies {{ikona en}} {{Zlati globus za najboljšo igralko TV miniserija film}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:GYLLENHAAL, Maggie}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Švedski Američani]] ljace3x43kg5atoiu0q6ksxvrg4uoi6 0 282920 6660742 6400543 2026-04-17T10:41:34Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6660742 wikitext text/x-wiki '''Feguš''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 197 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.184. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Feguš]], minorit, župnik na Ptuju * [[Andrej Feguš]], violist * [[Filip Feguš]], violinist * [[Jernej Feguš]] (* 1983), violončelist * [[Katja Feguš]], foto * [[Maks Feguš]] starejši (1911 - ?), organist, cecilijanec * [[Maksimilijan Feguš]] (* 1948), skladatelj, glasbeni pedagog, [[organist]], [[dirigent]], [[zborovodja]] *[[Marjan Feguš]], odvetnik v Celju, član sodnega sveta *[[Marjeta Feguš Šrot]] (* 1940), baletna pedagoginja, kritičarka, organizatorka *[[Marko Mitja Feguš]], arhitekt *[[Matej Feguš]], podjetnik, čelist, plavalec *[[Miha Feguš]] (1914 - ?), slavist, pedagog * [[Robert Feguš]], zborovodja * [[Simon Peter Feguš]] (*1978), violinist * [[Srečko Feguš]] (1958-2022), CD * [[Vera Feguš]], zlati grb mesta Mb == Glej tudi == * priimek [[Fegeš]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Feguš}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1yti9utj2il8uczs8y39k3h0kbpqs91 6660743 6660742 2026-04-17T10:41:49Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6660743 wikitext text/x-wiki '''Feguš''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 197 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.184. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Feguš]], minorit, župnik na Ptuju * [[Andrej Feguš]], violist * [[Filip Feguš]], violinist * [[Jernej Feguš]] (* 1983), violončelist * [[Katja Feguš]], foto * [[Maks Feguš]] starejši (1911 - ?), organist, cecilijanec * [[Maksimilijan Feguš]] (* 1948), skladatelj, glasbeni pedagog, [[organist]], [[dirigent]], [[zborovodja]] *[[Marjan Feguš]], odvetnik v Celju, član sodnega sveta *[[Marjeta Feguš Šrot]] (* 1940), baletna pedagoginja, kritičarka, organizatorka *[[Marko Mitja Feguš]], arhitekt *[[Matej Feguš]], podjetnik, čelist, plavalec *[[Miha Feguš]] (1914 - ?), slavist, pedagog * [[Robert Feguš]], zborovodja * [[Simon Peter Feguš]] (*1978), violinist * [[Srečko Feguš]] (1958 - 2022), CD * [[Vera Feguš]], zlati grb mesta Mb == Glej tudi == * priimek [[Fegeš]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Feguš}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 88rrsgh10ao8zsik7m98pw1fhyf97h0 6660765 6660743 2026-04-17T11:21:48Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6660765 wikitext text/x-wiki '''Feguš''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 197 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.184. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Feguš]], minorit, župnik na Ptuju * [[Andrej Feguš]], violist * [[Filip Feguš]], violinist * [[Jernej Feguš]] (* 1983), violončelist * [[Katja Feguš]] * [[Maks Feguš]] starejši (1911 - ?), organist, cecilijanec * [[Maksimilijan Feguš]] (* 1948), skladatelj, glasbeni pedagog, [[organist]], [[dirigent]], [[zborovodja]] *[[Marjan Feguš]], odvetnik v Celju, član sodnega sveta *[[Marjeta Feguš Šrot]] (* 1940), baletna pedagoginja, kritičarka, organizatorka *[[Marko Mitja Feguš]], arhitekt *[[Matej Feguš]], podjetnik, čelist, plavalec *[[Miha Feguš]] (1914 - ?), slavist, pedagog * [[Robert Feguš]], zborovodja * [[Simon Peter Feguš]] (*1978), violinist * [[Srečko Feguš]] (1958 - 2022), CD * [[Vera Feguš]], zlati grb mesta Mb == Glej tudi == * priimek [[Fegeš]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Feguš}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kxfebf437yvsphihw96x1vpnkfxj895 0 292771 6660728 6527284 2026-04-17T10:12:21Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6660728 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kobe}} '''Kobe''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 485 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aja Kobe]] (*1983), lutkarica * [[Boris Kobe]] (1905—1981), arhitekt in slikar, scenograf, prof. za prostoročno risanje na arhitekturi v Ljubljani * [[Boštjan Kobe]] (*1965), biokemik, univ. prof. v Avstraliji * [[Božo Kobe]] (1913—1951), pravnik, predav., politični interniranec * [[Edita Kobe]], grafična (knjižna) oblikovalka * [[Janez Kobe (strojnik)|Janez Kobe]] (1921—1995), strojnik * [[Janez Kobe (arhitekt)|Janez Kobe]] (1947—2024), arhitekt * [[Jože Kobe]] (*1942), (bio-)kemik * [[Jule Kobe]] (1914—1964), igralec * [[Jurij Kobe (etnograf)|Jurij Kobe]] (ps. ''Jure Sodevski'') (1807—1858), duhovnik, publicist, narodopisec (etnograf) * [[Jurij Kobe]] (*1948), arhitekt in slikar * [[Katarina Kobe Arzenšek]] (1933—2023), zgodovinarka, tehniška muzealka * [[Marjana Kobe]] (1938—2024), literarna zgodovinarka in prevajalka, bibliotekarka - pedagoginja * [[Miloš Kobe]], tehnik (elektronik) *[[Mojca Brecelj Kobe]], pedopsihiatrinja * [[Peter Kobe]] (1916—1995), kazenski pravnik, univ. profesor * [[Primož Kobe]] (*1981), tekač maratonec *[[Rok Žgalin Kobe]] (*1981?), arhitekt, oblikovalec [[LEGO|Lego]] setov * [[Spomenka Kobe]] [[Beseničar]] (*1947), kemičarka, 16 let vodja odseka za nanostrukturne materiale na [[Institut »Jožef Stefan«|Institutu Jožef Stefan]] * [[Tatjana Pregl Kobe]] (*1946), književnica, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica * [[Tom Kobe]] (*1988), zobozdravnik, operni skladatelj, baritonist * [[Tomaž Kobe]], knjižničar, strokovni vodja CEK * [[Valentina Kobe]] (1905—1998), profesorica anatomije na MF v Ljubljani *[[Zdravko Kobe]] (*1966), filozof, univ. prof., prevajalec == Glej tudi == * priimke [[Kobi]], [[Kebe]], [[Koblar]], [[Kobler]] * ime [[Kobe Bryant]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kobe}} {{priimek|Kobe}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7ox6oiqabxoh19f7za75le48o5z4d4p 0 292772 6660730 6238229 2026-04-17T10:14:26Z ~2026-13659-49 255600 6660730 wikitext text/x-wiki '''Kobe''' je lahko: * [[Kobe]], mesto na otoku Honšu, Japonska * [[Kobe (priimek)|Kobe]], priimek več znanih Slovencev * Kobe, osebno ime ([[Kobe Bryant]]) {{razločitev}} 3n7ip31dr22wzwqtqu00aqp3ml4i4tm 0 296247 6660556 6144354 2026-04-16T22:05:29Z Lovrencic 59952 Datum smrti 6660556 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=13.04.2026|death_place=Maribor}} '''Drago Šoštarič''', [[slovenci|slovenski]] [[telovadec]], * [[31. december]] [[1942]], [[Maribor]]. Šoštarič je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]], kjer je tekmoval v osmih disciplinah, najboljši rezultat pa dosegel z 12. mestom v ekipnem mnogoboju<ref>{{Navedi splet|title=Drago Šoštarič Bio, Stats, and Results|url=http://www.sports-reference.com/olympics/athletes/so/drago-sostaric-1.html|website=Olympics at Sports-Reference.com|accessdate=2020-05-01|language=en|archive-date=2009-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090318201335/http://www.sports-reference.com/olympics/athletes/so/drago-sostaric-1.html|url-status=dead}}</ref>. Leta 1971 je kot član atletske reprezentance [[Jugoslavija|Jugoslavije]] na sredozemskih igrah v [[İzmir|Izmirju]], kjer je Jugoslavija osvojila ekipno prvo mesto, v mnogoboju dosegel sedmo mesto, na drogu četrto mesto in na konju z ročaji peto mesto. Leta 1974 je nastopil na svetovnem prvenstvu v [[Varna, Bolgarija|Varni]]<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Edini Mariborčan, ki je v gimnastiki nastopil na OI: Spomnim se strahu, ki se nas je loteval po vdoru palestinskih komandosov v olimpijsko vas|url=https://www.vecer.com/edini-mariborcan-ki-je-v-gimnastiki-nastopil-na-oi-spomnim-se-strahu-ki-se-nas-je-loteval-po-vdoru-palestinskih-komandosov-v-olimpijsko-vas-10162248|website=www.vecer.com|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-01|language=sl-si|archive-date=2020-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20200501202304/https://www.vecer.com/edini-mariborcan-ki-je-v-gimnastiki-nastopil-na-oi-spomnim-se-strahu-ki-se-nas-je-loteval-po-vdoru-palestinskih-komandosov-v-olimpijsko-vas-10162248|url-status=dead}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o telovadcu}} {{DEFAULTSORT:Šoštarič, Drago}} [[Kategorija:Slovenski telovadci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Telovadci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 7kxptl0sjrol3jhzlmqvtzplexy05za 6660557 6660556 2026-04-16T22:06:42Z Lovrencic 59952 /* Zunanje povezave */ 6660557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=13.04.2026|death_place=Maribor}} '''Drago Šoštarič''', [[slovenci|slovenski]] [[telovadec]], * [[31. december]] [[1942]], [[Maribor]]. Šoštarič je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]], kjer je tekmoval v osmih disciplinah, najboljši rezultat pa dosegel z 12. mestom v ekipnem mnogoboju<ref>{{Navedi splet|title=Drago Šoštarič Bio, Stats, and Results|url=http://www.sports-reference.com/olympics/athletes/so/drago-sostaric-1.html|website=Olympics at Sports-Reference.com|accessdate=2020-05-01|language=en|archive-date=2009-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090318201335/http://www.sports-reference.com/olympics/athletes/so/drago-sostaric-1.html|url-status=dead}}</ref>. Leta 1971 je kot član atletske reprezentance [[Jugoslavija|Jugoslavije]] na sredozemskih igrah v [[İzmir|Izmirju]], kjer je Jugoslavija osvojila ekipno prvo mesto, v mnogoboju dosegel sedmo mesto, na drogu četrto mesto in na konju z ročaji peto mesto. Leta 1974 je nastopil na svetovnem prvenstvu v [[Varna, Bolgarija|Varni]]<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Edini Mariborčan, ki je v gimnastiki nastopil na OI: Spomnim se strahu, ki se nas je loteval po vdoru palestinskih komandosov v olimpijsko vas|url=https://www.vecer.com/edini-mariborcan-ki-je-v-gimnastiki-nastopil-na-oi-spomnim-se-strahu-ki-se-nas-je-loteval-po-vdoru-palestinskih-komandosov-v-olimpijsko-vas-10162248|website=www.vecer.com|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-01|language=sl-si|archive-date=2020-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20200501202304/https://www.vecer.com/edini-mariborcan-ki-je-v-gimnastiki-nastopil-na-oi-spomnim-se-strahu-ki-se-nas-je-loteval-po-vdoru-palestinskih-komandosov-v-olimpijsko-vas-10162248|url-status=dead}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o telovadcu}}https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2026/04/14/v-spomin-dragu-sostaricu/<ref>{{Navedi splet|title=V spomin Dragu Šoštariču|url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2026/04/14/v-spomin-dragu-sostaricu/|date=2026-04-14|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref>{{DEFAULTSORT:Šoštarič, Drago}} [[Kategorija:Slovenski telovadci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Telovadci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] s3558wi1e60upcg7t0tc8gi1flbvr7c 6660620 6660557 2026-04-17T05:44:36Z Sporti 5955 slog 6660620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Drago Šoštarič''', [[slovenci|slovenski]] [[telovadec]], * [[31. december]] [[1942]], [[Maribor]], † [[13. april]] [[2026]], Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=V spomin Dragu Šoštariču|url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2026/04/14/v-spomin-dragu-sostaricu/|date=2026-04-14|accessdate=2026-04-16}}</ref> Šoštarič je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]], kjer je tekmoval v osmih disciplinah, najboljši rezultat pa dosegel z 12. mestom v ekipnem mnogoboju<ref>{{Navedi splet|title=Drago Šoštarič Bio, Stats, and Results|url=http://www.sports-reference.com/olympics/athletes/so/drago-sostaric-1.html|website=Olympics at Sports-Reference.com|accessdate=2020-05-01|language=en|archive-date=2009-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090318201335/http://www.sports-reference.com/olympics/athletes/so/drago-sostaric-1.html|url-status=dead}}</ref>. Leta 1971 je kot član atletske reprezentance [[Jugoslavija|Jugoslavije]] na sredozemskih igrah v [[İzmir|Izmirju]], kjer je Jugoslavija osvojila ekipno prvo mesto, v mnogoboju dosegel sedmo mesto, na drogu četrto mesto in na konju z ročaji peto mesto. Leta 1974 je nastopil na svetovnem prvenstvu v [[Varna, Bolgarija|Varni]]<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Edini Mariborčan, ki je v gimnastiki nastopil na OI: Spomnim se strahu, ki se nas je loteval po vdoru palestinskih komandosov v olimpijsko vas|url=https://www.vecer.com/edini-mariborcan-ki-je-v-gimnastiki-nastopil-na-oi-spomnim-se-strahu-ki-se-nas-je-loteval-po-vdoru-palestinskih-komandosov-v-olimpijsko-vas-10162248|website=www.vecer.com|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-01|language=sl-si|archive-date=2020-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20200501202304/https://www.vecer.com/edini-mariborcan-ki-je-v-gimnastiki-nastopil-na-oi-spomnim-se-strahu-ki-se-nas-je-loteval-po-vdoru-palestinskih-komandosov-v-olimpijsko-vas-10162248|url-status=dead}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o telovadcu}} {{DEFAULTSORT:Šoštarič, Drago}} [[Kategorija:Slovenski telovadci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Telovadci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] orj0bkwv2gp0decdu1h24hnxt2gf3a2 0 298159 6660542 6320310 2026-04-16T21:29:47Z Stebunik 55592 /* Italija */ 6660542 wikitext text/x-wiki '''Cerkev [[Pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice]]''', je lahko: __NOTOC__ == Slovenija == * [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Pomočnica kristjanov|Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)]] == Hrvaška == * [[Cerkev Marije Pomočnice, Reka]] * [[Cerkev Marije Pomočnice, Zagreb]] == Italija == * [[Bazilika Marije Pomočnice, Valdoko]] == Glej tudi == * [[Hiša Marije Pomočnice]] – roman [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] {{razločitev}} [[Kategorija:Cerkve Marije Pomočnice| ]] g75xgr88ykmr1tktncra23k3bedhhu0 0 301614 6660733 6534483 2026-04-17T10:20:43Z Shabicht 3554 6660733 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rojstna matična knjiga 1770.jpg|thumb|right|150px|Narativna rojstna matična knjiga za leto 1770]] [[Slika:Poročna matična knjiga 1784.jpg|thumb|right|150px|Tabelarična poročna matična knjiga za leto 1784]] '''Matične knjige''' so javne listinske [[knjiga|knjige]], ki evidentirajo tri stanja oseb – [[rojstvo]], [[Poroka|poroke]] in [[smrt]]. Zanje je značilno načelo oficialnosti, enotnosti (enaki [[Obrazec|obrazci]]), javnosti, ter verodostojnosti. Poznamo cerkvene in civilne matične knjige. Starejše matične knjige so pisane v [[Latinščina|latinščini]] in pisavi [[Latinica|latinici]]. Novejše, na območju nekdanje [[Avstrijsko primorje|avstrijske dežele Primorje]] v [[Italijanščina|italijanščini]] in pisavi latinici, v drugih deželah pa v [[Nemščina|nemščini]] in pisavi pisani [[Gotica|gotici]] (nemški kurenti). V županiji [[Zalska županija|Zala]] in [[Železna županija|Železna]] pa so uporabljali [[Madžarščina|madžarščino]] in pisavo latinico. Od ok. leta 1884 pa so matične knjige zapisane tudi v [[Slovenščina|slovenščini]] in pisavi [[Gajica|gajici]]. (nekatere pa tudi prej). Do leta 1770 so vodene v narativni obliki, po 1770 pa v tabelarični ali tiskani obliki. Od leta 2005 je v [[Slovenija|Sloveniji]] matične knjige nadomestil [[matični register]] (elektronska baza podatkov). Poleg treh osnovnih vrst matičnih knjig se ponekod uveljavijo tudi oklicne knjige (evidence zakoncev, ki so bili pred poroko imenovani pri [[Maša|maši]], z namenom ugotovitve samskega stanu), ter tajne knjige ({{jezik-la|Liber arcanus}}), v katere so bili vpisani nezakonski otroci in njihovi očetje. Cerkvene matične knjige prvi predpiše [[Tridentinski koncil]] (1545–1563), in sicer krstne in poročne matične knjige, Rimski [[obrednik]] papeža [[Papež Pavel V.|Pavla V.]] iz leta 1614 pa predpiše tudi vodenje [[Sveta birma|birmanskih]], ter opisnih mrliških matičnih knjig. Na [[Slovenske dežele|Slovenskem]] se prve matične knjige pojavijo v 15. stoletju na [[Obala Slovenije|obalnih]] področjih ([[Piran]], [[Izola]], [[Trst]]), v notranjosti pa z [[Reformacija|reformacijo]] v letih 1584–1598 (v [[Mengeš|Mengšu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]). V [[Marija Terezija|terezijansko-jožefinski dobi]] (1770–1784) postanejo [[duhovnik]]i plačani državni [[uradnik]]i. Sistem se ohrani vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko [[okupator]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] odvzame vse matične knjige, in jih preda civilnim uradom. Vodenje civilnih matičnih knjig na Slovenskem prvi uvedejo [[Ilirske province|Francozi]] v letih 1812–1814 (vodi jih občina, matičar je župan), po letu 1870 pa se uvedejo tudi v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], kjer se vodijo na nivoju okrajnih glavarstev, vodijo pa se za brezverce (mednje sodijo nepriznane vere). Po drugi svetovni vojni se vodijo matične knjige izključno v matičnih uradih (krajevni ljudski odbori, [[občina|občine]], po letu 1994 pa v [[Upravna enota|upravnih enotah]]). ==Župnijske matične knjige== Župnijske matične knjige so sedaj poleg na [[župnija|župnijah]] in v škofijskih arhivih sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Glej tudi == * [[Arhivsko gradivo]] * [[Status animarum]] == Viri == * Boris Golec (ur.): Arhivistika 3, Arhivska veda, arhivi in arhivsko gradivo (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26368354}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Javne evidence]] [[Kategorija:Rodoslovje]] 4uqtuzuclbdlxtx9jb4ikaybj3zdqtf 6660734 6660733 2026-04-17T10:21:17Z Shabicht 3554 /* Župnijske matične knjige */ 6660734 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rojstna matična knjiga 1770.jpg|thumb|right|150px|Narativna rojstna matična knjiga za leto 1770]] [[Slika:Poročna matična knjiga 1784.jpg|thumb|right|150px|Tabelarična poročna matična knjiga za leto 1784]] '''Matične knjige''' so javne listinske [[knjiga|knjige]], ki evidentirajo tri stanja oseb – [[rojstvo]], [[Poroka|poroke]] in [[smrt]]. Zanje je značilno načelo oficialnosti, enotnosti (enaki [[Obrazec|obrazci]]), javnosti, ter verodostojnosti. Poznamo cerkvene in civilne matične knjige. Starejše matične knjige so pisane v [[Latinščina|latinščini]] in pisavi [[Latinica|latinici]]. Novejše, na območju nekdanje [[Avstrijsko primorje|avstrijske dežele Primorje]] v [[Italijanščina|italijanščini]] in pisavi latinici, v drugih deželah pa v [[Nemščina|nemščini]] in pisavi pisani [[Gotica|gotici]] (nemški kurenti). V županiji [[Zalska županija|Zala]] in [[Železna županija|Železna]] pa so uporabljali [[Madžarščina|madžarščino]] in pisavo latinico. Od ok. leta 1884 pa so matične knjige zapisane tudi v [[Slovenščina|slovenščini]] in pisavi [[Gajica|gajici]]. (nekatere pa tudi prej). Do leta 1770 so vodene v narativni obliki, po 1770 pa v tabelarični ali tiskani obliki. Od leta 2005 je v [[Slovenija|Sloveniji]] matične knjige nadomestil [[matični register]] (elektronska baza podatkov). Poleg treh osnovnih vrst matičnih knjig se ponekod uveljavijo tudi oklicne knjige (evidence zakoncev, ki so bili pred poroko imenovani pri [[Maša|maši]], z namenom ugotovitve samskega stanu), ter tajne knjige ({{jezik-la|Liber arcanus}}), v katere so bili vpisani nezakonski otroci in njihovi očetje. Cerkvene matične knjige prvi predpiše [[Tridentinski koncil]] (1545–1563), in sicer krstne in poročne matične knjige, Rimski [[obrednik]] papeža [[Papež Pavel V.|Pavla V.]] iz leta 1614 pa predpiše tudi vodenje [[Sveta birma|birmanskih]], ter opisnih mrliških matičnih knjig. Na [[Slovenske dežele|Slovenskem]] se prve matične knjige pojavijo v 15. stoletju na [[Obala Slovenije|obalnih]] področjih ([[Piran]], [[Izola]], [[Trst]]), v notranjosti pa z [[Reformacija|reformacijo]] v letih 1584–1598 (v [[Mengeš|Mengšu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]). V [[Marija Terezija|terezijansko-jožefinski dobi]] (1770–1784) postanejo [[duhovnik]]i plačani državni [[uradnik]]i. Sistem se ohrani vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko [[okupator]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] odvzame vse matične knjige, in jih preda civilnim uradom. Vodenje civilnih matičnih knjig na Slovenskem prvi uvedejo [[Ilirske province|Francozi]] v letih 1812–1814 (vodi jih občina, matičar je župan), po letu 1870 pa se uvedejo tudi v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], kjer se vodijo na nivoju okrajnih glavarstev, vodijo pa se za brezverce (mednje sodijo nepriznane vere). Po drugi svetovni vojni se vodijo matične knjige izključno v matičnih uradih (krajevni ljudski odbori, [[občina|občine]], po letu 1994 pa v [[Upravna enota|upravnih enotah]]). ==Župnijske matične knjige== Župnijske matične knjige so poleg na [[župnija|župnijah]] in v škofijskih arhivih sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Glej tudi == * [[Arhivsko gradivo]] * [[Status animarum]] == Viri == * Boris Golec (ur.): Arhivistika 3, Arhivska veda, arhivi in arhivsko gradivo (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26368354}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Javne evidence]] [[Kategorija:Rodoslovje]] gbvq1t45fjxo2rxzxibq052ju38fmc3 6660735 6660734 2026-04-17T10:22:18Z Shabicht 3554 /* Župnijske matične knjige */ 6660735 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rojstna matična knjiga 1770.jpg|thumb|right|150px|Narativna rojstna matična knjiga za leto 1770]] [[Slika:Poročna matična knjiga 1784.jpg|thumb|right|150px|Tabelarična poročna matična knjiga za leto 1784]] '''Matične knjige''' so javne listinske [[knjiga|knjige]], ki evidentirajo tri stanja oseb – [[rojstvo]], [[Poroka|poroke]] in [[smrt]]. Zanje je značilno načelo oficialnosti, enotnosti (enaki [[Obrazec|obrazci]]), javnosti, ter verodostojnosti. Poznamo cerkvene in civilne matične knjige. Starejše matične knjige so pisane v [[Latinščina|latinščini]] in pisavi [[Latinica|latinici]]. Novejše, na območju nekdanje [[Avstrijsko primorje|avstrijske dežele Primorje]] v [[Italijanščina|italijanščini]] in pisavi latinici, v drugih deželah pa v [[Nemščina|nemščini]] in pisavi pisani [[Gotica|gotici]] (nemški kurenti). V županiji [[Zalska županija|Zala]] in [[Železna županija|Železna]] pa so uporabljali [[Madžarščina|madžarščino]] in pisavo latinico. Od ok. leta 1884 pa so matične knjige zapisane tudi v [[Slovenščina|slovenščini]] in pisavi [[Gajica|gajici]]. (nekatere pa tudi prej). Do leta 1770 so vodene v narativni obliki, po 1770 pa v tabelarični ali tiskani obliki. Od leta 2005 je v [[Slovenija|Sloveniji]] matične knjige nadomestil [[matični register]] (elektronska baza podatkov). Poleg treh osnovnih vrst matičnih knjig se ponekod uveljavijo tudi oklicne knjige (evidence zakoncev, ki so bili pred poroko imenovani pri [[Maša|maši]], z namenom ugotovitve samskega stanu), ter tajne knjige ({{jezik-la|Liber arcanus}}), v katere so bili vpisani nezakonski otroci in njihovi očetje. Cerkvene matične knjige prvi predpiše [[Tridentinski koncil]] (1545–1563), in sicer krstne in poročne matične knjige, Rimski [[obrednik]] papeža [[Papež Pavel V.|Pavla V.]] iz leta 1614 pa predpiše tudi vodenje [[Sveta birma|birmanskih]], ter opisnih mrliških matičnih knjig. Na [[Slovenske dežele|Slovenskem]] se prve matične knjige pojavijo v 15. stoletju na [[Obala Slovenije|obalnih]] področjih ([[Piran]], [[Izola]], [[Trst]]), v notranjosti pa z [[Reformacija|reformacijo]] v letih 1584–1598 (v [[Mengeš|Mengšu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]). V [[Marija Terezija|terezijansko-jožefinski dobi]] (1770–1784) postanejo [[duhovnik]]i plačani državni [[uradnik]]i. Sistem se ohrani vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko [[okupator]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] odvzame vse matične knjige, in jih preda civilnim uradom. Vodenje civilnih matičnih knjig na Slovenskem prvi uvedejo [[Ilirske province|Francozi]] v letih 1812–1814 (vodi jih občina, matičar je župan), po letu 1870 pa se uvedejo tudi v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], kjer se vodijo na nivoju okrajnih glavarstev, vodijo pa se za brezverce (mednje sodijo nepriznane vere). Po drugi svetovni vojni se vodijo matične knjige izključno v matičnih uradih (krajevni ljudski odbori, [[občina|občine]], po letu 1994 pa v [[Upravna enota|upravnih enotah]]). ==Župnijske matične knjige== Župnijske matične knjige so poleg na [[župnija|župnijah]] in v škofijskih arhivih sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/suchen/ Matricula online.si]. == Glej tudi == * [[Arhivsko gradivo]] * [[Status animarum]] == Viri == * Boris Golec (ur.): Arhivistika 3, Arhivska veda, arhivi in arhivsko gradivo (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26368354}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Javne evidence]] [[Kategorija:Rodoslovje]] 6yslray7b0wiaandn5gnr93fu4s1sq1 6660736 6660735 2026-04-17T10:23:03Z Shabicht 3554 /* Župnijske matične knjige */ 6660736 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rojstna matična knjiga 1770.jpg|thumb|right|150px|Narativna rojstna matična knjiga za leto 1770]] [[Slika:Poročna matična knjiga 1784.jpg|thumb|right|150px|Tabelarična poročna matična knjiga za leto 1784]] '''Matične knjige''' so javne listinske [[knjiga|knjige]], ki evidentirajo tri stanja oseb – [[rojstvo]], [[Poroka|poroke]] in [[smrt]]. Zanje je značilno načelo oficialnosti, enotnosti (enaki [[Obrazec|obrazci]]), javnosti, ter verodostojnosti. Poznamo cerkvene in civilne matične knjige. Starejše matične knjige so pisane v [[Latinščina|latinščini]] in pisavi [[Latinica|latinici]]. Novejše, na območju nekdanje [[Avstrijsko primorje|avstrijske dežele Primorje]] v [[Italijanščina|italijanščini]] in pisavi latinici, v drugih deželah pa v [[Nemščina|nemščini]] in pisavi pisani [[Gotica|gotici]] (nemški kurenti). V županiji [[Zalska županija|Zala]] in [[Železna županija|Železna]] pa so uporabljali [[Madžarščina|madžarščino]] in pisavo latinico. Od ok. leta 1884 pa so matične knjige zapisane tudi v [[Slovenščina|slovenščini]] in pisavi [[Gajica|gajici]]. (nekatere pa tudi prej). Do leta 1770 so vodene v narativni obliki, po 1770 pa v tabelarični ali tiskani obliki. Od leta 2005 je v [[Slovenija|Sloveniji]] matične knjige nadomestil [[matični register]] (elektronska baza podatkov). Poleg treh osnovnih vrst matičnih knjig se ponekod uveljavijo tudi oklicne knjige (evidence zakoncev, ki so bili pred poroko imenovani pri [[Maša|maši]], z namenom ugotovitve samskega stanu), ter tajne knjige ({{jezik-la|Liber arcanus}}), v katere so bili vpisani nezakonski otroci in njihovi očetje. Cerkvene matične knjige prvi predpiše [[Tridentinski koncil]] (1545–1563), in sicer krstne in poročne matične knjige, Rimski [[obrednik]] papeža [[Papež Pavel V.|Pavla V.]] iz leta 1614 pa predpiše tudi vodenje [[Sveta birma|birmanskih]], ter opisnih mrliških matičnih knjig. Na [[Slovenske dežele|Slovenskem]] se prve matične knjige pojavijo v 15. stoletju na [[Obala Slovenije|obalnih]] področjih ([[Piran]], [[Izola]], [[Trst]]), v notranjosti pa z [[Reformacija|reformacijo]] v letih 1584–1598 (v [[Mengeš|Mengšu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]). V [[Marija Terezija|terezijansko-jožefinski dobi]] (1770–1784) postanejo [[duhovnik]]i plačani državni [[uradnik]]i. Sistem se ohrani vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko [[okupator]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] odvzame vse matične knjige, in jih preda civilnim uradom. Vodenje civilnih matičnih knjig na Slovenskem prvi uvedejo [[Ilirske province|Francozi]] v letih 1812–1814 (vodi jih občina, matičar je župan), po letu 1870 pa se uvedejo tudi v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], kjer se vodijo na nivoju okrajnih glavarstev, vodijo pa se za brezverce (mednje sodijo nepriznane vere). Po drugi svetovni vojni se vodijo matične knjige izključno v matičnih uradih (krajevni ljudski odbori, [[občina|občine]], po letu 1994 pa v [[Upravna enota|upravnih enotah]]). ==Župnijske matične knjige== Župnijske matične knjige so poleg na [[župnija|župnijah]] in v škofijskih arhivih sedaj povečini v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/suchen/ Matricula online.si]. == Glej tudi == * [[Arhivsko gradivo]] * [[Status animarum]] == Viri == * Boris Golec (ur.): Arhivistika 3, Arhivska veda, arhivi in arhivsko gradivo (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26368354}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Javne evidence]] [[Kategorija:Rodoslovje]] lfibzia79lvrfb2p0yywr8i5fcybq6y 6660761 6660736 2026-04-17T11:11:42Z MaksiKavsek 244409 mp 6660761 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rojstna matična knjiga 1770.jpg|thumb|right|150px|Narativna rojstna matična knjiga za leto 1770]] [[Slika:Poročna matična knjiga 1784.jpg|thumb|right|150px|Tabelarična poročna matična knjiga za leto 1784]] '''Matične knjige''' so javne listinske [[knjiga|knjige]], ki evidentirajo tri stanja oseb – [[rojstvo]], [[Poroka|poroke]] in [[smrt]]. Zanje je značilno načelo oficialnosti, enotnosti (enaki [[Obrazec|obrazci]]), javnosti, ter verodostojnosti. Poznamo cerkvene in civilne matične knjige. Starejše matične knjige so pisane v [[Latinščina|latinščini]] in pisavi [[Latinica|latinici]]. Novejše, na območju nekdanje [[Avstrijsko primorje|avstrijske dežele Primorje]] v [[Italijanščina|italijanščini]] in pisavi latinici, v drugih deželah pa v [[Nemščina|nemščini]] in pisavi pisani [[Gotica|gotici]] (nemški kurenti). V županiji [[Zalska županija|Zala]] in [[Železna županija|Železna]] pa so uporabljali [[Madžarščina|madžarščino]] in pisavo latinico. Od ok. leta 1884 pa so matične knjige zapisane tudi v [[Slovenščina|slovenščini]] in pisavi [[Gajica|gajici]]. (nekatere pa tudi prej). Do leta 1770 so vodene v narativni obliki, po 1770 pa v tabelarični ali tiskani obliki. Od leta 2005 je v [[Slovenija|Sloveniji]] matične knjige nadomestil [[matični register]] (elektronska baza podatkov). Poleg treh osnovnih vrst matičnih knjig se ponekod uveljavijo tudi oklicne knjige (evidence zakoncev, ki so bili pred poroko imenovani pri [[Maša|maši]], z namenom ugotovitve samskega stanu), ter tajne knjige ({{jezik-la|Liber arcanus}}), v katere so bili vpisani nezakonski otroci in njihovi očetje. Cerkvene matične knjige prvi predpiše [[Tridentinski koncil]] (1545–1563), in sicer krstne in poročne matične knjige, Rimski [[obrednik]] papeža [[Papež Pavel V.|Pavla V.]] iz leta 1614 pa predpiše tudi vodenje [[Sveta birma|birmanskih]], ter opisnih mrliških matičnih knjig. Na [[Slovenske dežele|Slovenskem]] se prve matične knjige pojavijo v 15. stoletju na [[Obala Slovenije|obalnih]] področjih ([[Piran]], [[Izola]], [[Trst]]), v notranjosti pa z [[Reformacija|reformacijo]] v letih 1584–1598 (v [[Mengeš|Mengšu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]). V [[Marija Terezija|terezijansko-jožefinski dobi]] (1770–1784) postanejo [[duhovnik]]i plačani državni [[uradnik]]i. Sistem se ohrani vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko [[okupator]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] odvzame vse matične knjige, in jih preda civilnim uradom. Vodenje civilnih matičnih knjig na Slovenskem prvi uvedejo [[Ilirske province|Francozi]] v letih 1812–1814 (vodi jih občina, matičar je župan), po letu 1870 pa se uvedejo tudi v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], kjer se vodijo na nivoju okrajnih glavarstev, vodijo pa se za brezverce (mednje sodijo nepriznane vere). Po drugi svetovni vojni se vodijo matične knjige izključno v matičnih uradih (krajevni ljudski odbori, [[občina|občine]], po letu 1994 pa v [[Upravna enota|upravnih enotah]]). Župnijske matične knjige se hranijo v [[župnija|župnijah]] in škofijskih arhivih, sedaj pa so povečini dostopne tudi v digitalizirani obliki na spletni strani [https://data.matricula-online.eu/sl/ Matricula online.eu]. == Glej tudi == * [[Arhivsko gradivo]] * [[Status animarum]] == Viri == * Boris Golec (ur.): Arhivistika 3, Arhivska veda, arhivi in arhivsko gradivo (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26368354}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Javne evidence]] [[Kategorija:Rodoslovje]] 8qac09h5n63ovepuqb5d2xz1m6o3zva 6660764 6660761 2026-04-17T11:21:18Z MaksiKavsek 244409 natančneje (iz članka Rodoslovje) 6660764 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rojstna matična knjiga 1770.jpg|thumb|right|150px|Narativna rojstna matična knjiga za leto 1770]] [[Slika:Poročna matična knjiga 1784.jpg|thumb|right|150px|Tabelarična poročna matična knjiga za leto 1784]] '''Matične knjige''' so javne listinske [[knjiga|knjige]], ki evidentirajo tri stanja oseb – [[rojstvo]], [[Poroka|poroke]] in [[smrt]]. Zanje je značilno načelo oficialnosti, enotnosti (enaki [[Obrazec|obrazci]]), javnosti, ter verodostojnosti. Poznamo cerkvene in civilne matične knjige. Starejše matične knjige so pisane v [[Latinščina|latinščini]] in pisavi [[Latinica|latinici]]. Novejše, na območju nekdanje [[Avstrijsko primorje|avstrijske dežele Primorje]] v [[Italijanščina|italijanščini]] in pisavi latinici, v drugih deželah pa v [[Nemščina|nemščini]] in pisavi pisani [[Gotica|gotici]] (nemški kurenti). V županiji [[Zalska županija|Zala]] in [[Železna županija|Železna]] pa so uporabljali [[Madžarščina|madžarščino]] in pisavo latinico. Od ok. leta 1884 pa so matične knjige zapisane tudi v [[Slovenščina|slovenščini]] in pisavi [[Gajica|gajici]]. (nekatere pa tudi prej). Do leta 1770 so vodene v narativni obliki, po 1770 pa v tabelarični ali tiskani obliki. Od leta 2005 je v [[Slovenija|Sloveniji]] matične knjige nadomestil [[matični register]] (elektronska baza podatkov). Poleg treh osnovnih vrst matičnih knjig se ponekod uveljavijo tudi oklicne knjige (evidence zakoncev, ki so bili pred poroko imenovani pri [[Maša|maši]], z namenom ugotovitve samskega stanu), ter tajne knjige ({{jezik-la|Liber arcanus}}), v katere so bili vpisani nezakonski otroci in njihovi očetje. Cerkvene matične knjige prvi predpiše [[Tridentinski koncil]] (1545–1563), in sicer krstne in poročne matične knjige, Rimski [[obrednik]] papeža [[Papež Pavel V.|Pavla V.]] iz leta 1614 pa predpiše tudi vodenje [[Sveta birma|birmanskih]], ter opisnih mrliških matičnih knjig. Na [[Slovenske dežele|Slovenskem]] se prve matične knjige pojavijo v 15. stoletju na [[Obala Slovenije|obalnih]] področjih ([[Piran]], [[Izola]], [[Trst]]), v notranjosti pa z [[Reformacija|reformacijo]] v letih 1584–1598 (v [[Mengeš|Mengšu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]). V [[Marija Terezija|terezijansko-jožefinski dobi]] (1770–1784) postanejo [[duhovnik]]i plačani državni [[uradnik]]i. Sistem se ohrani vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko [[okupator]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] odvzame vse matične knjige, in jih preda civilnim uradom. Vodenje civilnih matičnih knjig na Slovenskem prvi uvedejo [[Ilirske province|Francozi]] v letih 1812–1814 (vodi jih občina, matičar je župan), po letu 1870 pa se uvedejo tudi v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], kjer se vodijo na nivoju okrajnih glavarstev, vodijo pa se za brezverce (mednje sodijo nepriznane vere). Po drugi svetovni vojni se vodijo matične knjige izključno v matičnih uradih (krajevni ljudski odbori, [[občina|občine]], po letu 1994 pa v [[Upravna enota|upravnih enotah]]). Župnijske matične knjige, ki so stare najmanj sto let se hranijo v cerkvenih arhivih posameznih nadškofij in so v veliki večini digitalizirane na spletni strani [https://data.matricula-online.eu/sl/ Matricula-online.eu]. Matične knjige, pri katerih se je zadnji zapisan dogodek zgodil pred manj kot sto leti se večinoma hranijo na [[Upravne enote Slovenije|Upravnih enotah]]. Okvirno velja naslednja razdelitev: * Istra, Goriška, Kras, Primorska in deloma Notranjska – [[Škofijski arhiv Koper]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> * Gorenjska, Dolenjska, Ljubljana in deloma Notranjska – [[Nadškofijski arhiv Ljubljana]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> * Štajerska, Koroška, Prekmurje, Prlekija in Savinjska – [[Nadškofijski arhiv Maribor]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> V praksi je vedno potrebno preveriti, kje se gradivo dejansko nahaja, saj vse matične knjige še niso prenesene v arhive. Obstajajo tudi izjeme; del gradiva z območja Goriške se na primer hrani v arhivu v [[Gorica|Gorici]]. == Glej tudi == * [[Arhivsko gradivo]] * [[Status animarum]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Boris Golec (ur.): Arhivistika 3, Arhivska veda, arhivi in arhivsko gradivo (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26368354}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Javne evidence]] [[Kategorija:Rodoslovje]] 9g2stcvw2g71g59ayc1c4fb5ovvbvai 0 305346 6660661 6249218 2026-04-17T08:05:42Z ~2026-13659-49 255600 6660661 wikitext text/x-wiki '''Rebernik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojz Rebernik]] (*1928–?), glasbenik, motociklistični dirkač, družbeni delavec * [[Bernard Rebernik]] (*1949), umetni kovač * [[Dejan Rebernik]] (*1967), geograf in pedagog * [[Franci Rebernik]] (1947–2016), pevec tenorist * [[Ivan Rebernik]] (1939–2026), teolog, bibliotekar in diplomat * [[Jadranka Rebernik]], novinarka, urednica (TV) * [[Jakob Rebernik]] (1890–1976), zdravnik, higienik (bakteriolog) * [[Lilijana Rebernik]], sodnica * [[Majda Rebernik]] (r. [[Jakšič]]) (1949–2014), pesnica, tekstopiska, radijka, kulturna animatorka * [[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (*1960), gospodarstvenica, menedžerka * [[Marjan Rebernik]] (*1945), knjižničar, arhivar, informatik * [[Miroslav Rebernik]] (*1952), ekonomist, univ. profesor ==Glej tudi== * priimke [[Rebernak]], [[Reberšek]], [[Reberšak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rebernik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 36cqkoxdje03s11c44ntphwm8y7csyv 0 307400 6660683 6349561 2026-04-17T08:49:22Z ~2026-13659-49 255600 6660683 wikitext text/x-wiki '''Tišler''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Tišler]] (1898—1973), čevljar, učitelj, zbiralec, kronist * [[Barbara Tišler]] (*1973), sopranistka * [[Blaž Tišler]] (1978—2014), novinar, glasbeni urednik, fotograf * [[Jožef Tišler]] (1940—2026), gospodarstvenik * [[Miha Tišler]] (1926—2021), kemik, univerzitetni profesor, akademik * [[Peter Tišler]] (1928—2008), veterinar * [[Tatjana Tišler]], kemijska tehologinja *[[Tomaž Tišler]], (*1977-), alpinist, psiholog * [[Vesna Tišler]] (*1947), kemičarka * [[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931—2014), kemičarka == Glej tudi == * priimek [[Tišlar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tišler}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Nemški priimki]] iri4nuz7dzasef6nf8trtz2dr835uu4 0 307814 6660377 6648262 2026-04-16T15:26:03Z VidicK01 193275 6/90: Poslanka tudi v novem mandatu DZ 6660377 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |name = Tamara Vonta |image = Vonta Tamara.jpg |smallimage = |caption = |order = |predecessor = |successor = |term_start2 =21. december 2011 |term_end2 =19. julij 2013 |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Pozitivna Slovenija]]<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022– ) |spouse = |profession = <!-- WD --> |education = |religion = |signature = |footnotes = |partner = [[Boštjan Meh]] |termend1 = 10. april 2026 |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start1 = 13. maj 2022 |term_start = 10. april 2026 |term_end = }} '''Tamara Vonta''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinar|novinarka]], [[urednik|urednica]], pesnica in [[politik|političarka]], * [[13. december]] [[1970]], [[Brežice]]. Trenutno je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Kot članica stranke [[Pozitivna Slovenija]] je bila poslanka že med letoma 2011 in 2013. Pred politično kariero je delovala kot novinarka in urednica, ob tem pa je bila dejavna tudi v izobraževanju, predvsem na področju medijev. Bila je članica Literarnega kluba Beno Zupančič, objavljala je poezijo v različnih publikacija, izšla je tudi njena samostojna pesniška zbirka {{cobiss|id=63576320}}. == Mladost == Doma je iz [[Krško|Krškega]], tam je obiskovala tudi osnovno šolo. Maturirala je na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] in na področju novinarstva diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. == Novinarstvo in izobraževanje == Je nekdanja novinarka, urednica in voditeljica oddaje [[24UR|24ur]] na [[POP TV]], je članica prve ekipe POP TV oziroma 24UR, ki je ustvarila najbolj gledano informativno oddajo oziroma informativni program v Sloveniji{{Navedi vir}}. V času 16 letnega dela na POP TV se je aktivno posvečala tudi izobraževanju mladih na tem področju in sicer v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja. Poučevala je na [[Osnovna šola Leskovec|Osnovni šoli Leskovec]], bila habilitirana predavateljica na Fakulteti za medije v Ljubljani ter predavateljica višje in visoke šole [[Inštitut in akademija za medije]] v Ljubljani. Obenem je izvajala tudi izobraževanja v okviru nevladnih organizacij ter izobraževanja za javno nastopanje v različnih podjetjih. Obenem se je že kot novinarka posvečala temi Romov in sobivanja z njimi. Po izstopu iz političnega delovanja je bila od leta 2015 samostojna strokovna sodelavka Centra za šolske in obšolske dejavnosti Ljubljana in delala v romskem naselju Kerinov Grm (delo z otroki) . Leta 2016 je postala tudi nosilka predmeta Organizacija medijske produkcije na [[Višja šola za medijsko produkcijo Novo mesto|Višji šoli za medijsko produkcijo]] [[Novo mesto]]. Leta 2017 je bila na razpisu izbrana za generalno direktorico direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta nova generalna direktorica direktorata za medije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tamara-vonta-nova-generalna-direktorica-direktorata-za-medije/426375|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Politika == Leta 2014 je bila kandidatka za [[župan|županjo]] [[Občina Krško|Občine Krško]], med letoma 2014 in 2018 pa tudi tamkajšnja občinska svetnica.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta bi bila rada županja|url=https://www.dolenjskilist.si/2014/09/11/120679/novice/posavje/Tamara_Vonta_bi_bila_rada_zupanja/|website=Dolenjski list|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> Leta 2011 je bila kot članica stranke [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/12/kdo_so_novi_poslanci.aspx Siol.net - Kdo so novi poslanci?]</ref> V času [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je bila imenovana na mesto [[Državni sekretar Republike Slovenije|državne sekretarke]] v kabinetu predsednice vlade, zadolžena je bila za sodelovanje s civilno družbo, obenem pa je vodila tudi Urad RS za narodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta, državna sekretarka |publisher=Kabinet predsednika Vlade RS|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2013-2014/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/kabinet/tamara_vonta_drzavna_sekretarka/index.html |accessdate=2022-06-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/55/|website=Zvezoskop|accessdate=2025-11-13|language=en}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila znova izvoljena za poslanko. Prevzela je vodenje je parlamentarnega [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kulturo]], od konca leta 2023 pa vodi parlamentarno preiskovalno komisijo.<ref>https://www.dz-rs.si/wps/myportal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT070{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Je vodja slovenske delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope,<ref>https://www.dz-rs.si/wps/myportal/Home/drugo/medDej/sd/izbranaSD/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNvAz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA2CfQ30oyjRH2xMnH4DHMCRSPvxKIjCb3xBbigQOCoCAG1hMRg!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=SD001{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer je leta 2023 in 2024 tudi ena od podpredsednic PACE v Strasbourgu ter podpredsednica Odbora za migracije, begunce in razseljene osebe.<ref>https://pace.coe.int/en/aplist/committees/27/commission-des-migrations-des-refugies-et-des-personnes-deplacees</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}}{{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Vonta, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 1rpif1uuui1jbqnshgbw79nt2e5h18e 6660384 6660377 2026-04-16T15:38:09Z VidicK01 193275 popravek 6660384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |name = Tamara Vonta |image = Vonta Tamara.jpg |smallimage = |caption = |order = |predecessor = |successor = |term_start2 = 21. december 2011 |term_end2 = 19. julij 2013 |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Pozitivna Slovenija]]<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022– )}} |spouse = |profession = <!-- WD --> |education = |religion = |signature = |footnotes = |partner = [[Boštjan Meh]] |term_end1 = 10. april 2026 |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start1 = 13. maj 2022 |term_start = 10. april 2026 |term_end = }} '''Tamara Vonta''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinar|novinarka]], [[urednik|urednica]], pesnica in [[politik|političarka]], * [[13. december]] [[1970]], [[Brežice]]. Trenutno je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Kot članica stranke [[Pozitivna Slovenija]] je bila poslanka že med letoma 2011 in 2013. Pred politično kariero je delovala kot novinarka in urednica, ob tem pa je bila dejavna tudi v izobraževanju, predvsem na področju medijev. Bila je članica Literarnega kluba Beno Zupančič, objavljala je poezijo v različnih publikacija, izšla je tudi njena samostojna pesniška zbirka {{cobiss|id=63576320}}. == Mladost == Doma je iz [[Krško|Krškega]], tam je obiskovala tudi osnovno šolo. Maturirala je na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] in na področju novinarstva diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. == Novinarstvo in izobraževanje == Je nekdanja novinarka, urednica in voditeljica oddaje [[24UR|24ur]] na [[POP TV]], je članica prve ekipe POP TV oziroma 24UR, ki je ustvarila najbolj gledano informativno oddajo oziroma informativni program v Sloveniji{{Navedi vir}}. V času 16 letnega dela na POP TV se je aktivno posvečala tudi izobraževanju mladih na tem področju in sicer v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja. Poučevala je na [[Osnovna šola Leskovec|Osnovni šoli Leskovec]], bila habilitirana predavateljica na Fakulteti za medije v Ljubljani ter predavateljica višje in visoke šole [[Inštitut in akademija za medije]] v Ljubljani. Obenem je izvajala tudi izobraževanja v okviru nevladnih organizacij ter izobraževanja za javno nastopanje v različnih podjetjih. Obenem se je že kot novinarka posvečala temi Romov in sobivanja z njimi. Po izstopu iz političnega delovanja je bila od leta 2015 samostojna strokovna sodelavka Centra za šolske in obšolske dejavnosti Ljubljana in delala v romskem naselju Kerinov Grm (delo z otroki) . Leta 2016 je postala tudi nosilka predmeta Organizacija medijske produkcije na [[Višja šola za medijsko produkcijo Novo mesto|Višji šoli za medijsko produkcijo]] [[Novo mesto]]. Leta 2017 je bila na razpisu izbrana za generalno direktorico direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta nova generalna direktorica direktorata za medije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tamara-vonta-nova-generalna-direktorica-direktorata-za-medije/426375|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Politika == Leta 2014 je bila kandidatka za [[župan|županjo]] [[Občina Krško|Občine Krško]], med letoma 2014 in 2018 pa tudi tamkajšnja občinska svetnica.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta bi bila rada županja|url=https://www.dolenjskilist.si/2014/09/11/120679/novice/posavje/Tamara_Vonta_bi_bila_rada_zupanja/|website=Dolenjski list|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> Leta 2011 je bila kot članica stranke [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/12/kdo_so_novi_poslanci.aspx Siol.net - Kdo so novi poslanci?]</ref> V času [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je bila imenovana na mesto [[Državni sekretar Republike Slovenije|državne sekretarke]] v kabinetu predsednice vlade, zadolžena je bila za sodelovanje s civilno družbo, obenem pa je vodila tudi Urad RS za narodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta, državna sekretarka |publisher=Kabinet predsednika Vlade RS|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2013-2014/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/kabinet/tamara_vonta_drzavna_sekretarka/index.html |accessdate=2022-06-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/55/|website=Zvezoskop|accessdate=2025-11-13|language=en}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila znova izvoljena za poslanko. Prevzela je vodenje je parlamentarnega [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kulturo]], od konca leta 2023 pa vodi parlamentarno preiskovalno komisijo.<ref>https://www.dz-rs.si/wps/myportal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT070{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Je vodja slovenske delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope,<ref>https://www.dz-rs.si/wps/myportal/Home/drugo/medDej/sd/izbranaSD/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNvAz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA2CfQ30oyjRH2xMnH4DHMCRSPvxKIjCb3xBbigQOCoCAG1hMRg!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=SD001{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer je leta 2023 in 2024 tudi ena od podpredsednic PACE v Strasbourgu ter podpredsednica Odbora za migracije, begunce in razseljene osebe.<ref>https://pace.coe.int/en/aplist/committees/27/commission-des-migrations-des-refugies-et-des-personnes-deplacees</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}}{{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Vonta, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] pw60dfuylh17okon3muovnj2ayvzpn3 6660517 6660384 2026-04-16T20:27:23Z VidicK01 193275 +volitve 2026 6660517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |name = Tamara Vonta |image = Vonta Tamara.jpg |smallimage = |caption = |order = |predecessor = |successor = |term_start2 = 21. december 2011 |term_end2 = 19. julij 2013 |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Pozitivna Slovenija]]<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022– )}} |spouse = |profession = <!-- WD --> |education = |religion = |signature = |footnotes = |partner = [[Boštjan Meh]] |term_end1 = 10. april 2026 |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start1 = 13. maj 2022 |term_start = 10. april 2026 |term_end = }} '''Tamara Vonta''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinar|novinarka]], [[urednik|urednica]], pesnica in [[politik|političarka]], * [[13. december]] [[1970]], [[Brežice]]. Trenutno je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Kot članica stranke [[Pozitivna Slovenija]] je bila poslanka že med letoma 2011 in 2013. Pred politično kariero je delovala kot novinarka in urednica, ob tem pa je bila dejavna tudi v izobraževanju, predvsem na področju medijev. Bila je članica Literarnega kluba Beno Zupančič, objavljala je poezijo v različnih publikacija, izšla je tudi njena samostojna pesniška zbirka {{cobiss|id=63576320}}. == Mladost == Doma je iz [[Krško|Krškega]], tam je obiskovala tudi osnovno šolo. Maturirala je na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] in na področju novinarstva diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. == Novinarstvo in izobraževanje == Je nekdanja novinarka, urednica in voditeljica oddaje [[24UR|24ur]] na [[POP TV]], je članica prve ekipe POP TV oziroma 24UR, ki je ustvarila najbolj gledano informativno oddajo oziroma informativni program v Sloveniji{{Navedi vir}}. V času 16 letnega dela na POP TV se je aktivno posvečala tudi izobraževanju mladih na tem področju in sicer v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja. Poučevala je na [[Osnovna šola Leskovec|Osnovni šoli Leskovec]], bila habilitirana predavateljica na Fakulteti za medije v Ljubljani ter predavateljica višje in visoke šole [[Inštitut in akademija za medije]] v Ljubljani. Obenem je izvajala tudi izobraževanja v okviru nevladnih organizacij ter izobraževanja za javno nastopanje v različnih podjetjih. Obenem se je že kot novinarka posvečala temi Romov in sobivanja z njimi. Po izstopu iz političnega delovanja je bila od leta 2015 samostojna strokovna sodelavka Centra za šolske in obšolske dejavnosti Ljubljana in delala v romskem naselju Kerinov Grm (delo z otroki) . Leta 2016 je postala tudi nosilka predmeta Organizacija medijske produkcije na [[Višja šola za medijsko produkcijo Novo mesto|Višji šoli za medijsko produkcijo]] [[Novo mesto]]. Leta 2017 je bila na razpisu izbrana za generalno direktorico direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta nova generalna direktorica direktorata za medije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tamara-vonta-nova-generalna-direktorica-direktorata-za-medije/426375|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Politika == Leta 2014 je bila kandidatka za [[župan|županjo]] [[Občina Krško|Občine Krško]], med letoma 2014 in 2018 pa tudi tamkajšnja občinska svetnica.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta bi bila rada županja|url=https://www.dolenjskilist.si/2014/09/11/120679/novice/posavje/Tamara_Vonta_bi_bila_rada_zupanja/|website=Dolenjski list|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> Leta 2011 je bila kot članica stranke [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/12/kdo_so_novi_poslanci.aspx Siol.net - Kdo so novi poslanci?]</ref> V času [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je bila imenovana na mesto [[Državni sekretar Republike Slovenije|državne sekretarke]] v kabinetu predsednice vlade, zadolžena je bila za sodelovanje s civilno družbo, obenem pa je vodila tudi Urad RS za narodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta, državna sekretarka |publisher=Kabinet predsednika Vlade RS|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2013-2014/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/kabinet/tamara_vonta_drzavna_sekretarka/index.html |accessdate=2022-06-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/55/|website=Zvezoskop|accessdate=2025-11-13|language=en}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila znova izvoljena za poslanko. Prevzela je vodenje je parlamentarnega [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kulturo]], od konca leta 2023 pa vodi parlamentarno preiskovalno komisijo.<ref>https://www.dz-rs.si/wps/myportal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT070{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Je vodja slovenske delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope,<ref>https://www.dz-rs.si/wps/myportal/Home/drugo/medDej/sd/izbranaSD/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNvAz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA2CfQ30oyjRH2xMnH4DHMCRSPvxKIjCb3xBbigQOCoCAG1hMRg!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=SD001{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer je leta 2023 in 2024 tudi ena od podpredsednic PACE v Strasbourgu ter podpredsednica Odbora za migracije, begunce in razseljene osebe.<ref>https://pace.coe.int/en/aplist/committees/27/commission-des-migrations-des-refugies-et-des-personnes-deplacees</ref> Za Svobodo je ponovno kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Ljubljana Vič Rudnik III je prejela 3964 glasov (32,71 odstotka) in znova osvojila poslanski mandat.<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}}{{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Vonta, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] sp2potc6pd6vronfn3ia93y1l5n7b7g 0 307818 6660362 6655022 2026-04-16T14:56:06Z VidicK01 193275 1/90: Poslanka v DZ (dopolnitev infopolja) 6660362 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek | image = <!--WD--> | order = | term_start = | term_end = | predecessor = | successor = | order1 = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo<br>Republike Slovenije]] | term_start1 = 24. januar 2023 | term_end1 = | predecessor1 = [[Bojan Kumer]] | successor1 = | order2 = | term_start2 =13. september 2018 | term_end2 =13. marec 2020 | predecessor2 =[[Peter Gašperšič]] | successor2 =[[Jernej Vrtovec]] | order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] | term_start3 = 10. april 2026 | term_end3 = | term_start4 = 3. februar 2021 | term_end4 = 13. maj 2022 | term_start5 = 2011 | term_end5 = 27. februar 2013 | order6 =[[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica<br>Vlade Republike Slovenije]] | term_start6 =20. marec 2013 | term_end6 =5. maj 2014 | successor6=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | predecessor6 = [[Janez Janša]] | president6 = [[Borut Pahor]] | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | spouse = | party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}<br>[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br>[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–)}} | vicepresident = ||parents=[[Zdenka Bratušek]]<br>[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|premier=||premier2=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Robert Golob]]}} '''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] političarka, * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]]. Bratušek je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Potem ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratušek. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, še kasneje pa je to postala [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratušek za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Januarja 2021 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Stranka Alenke Bratušek je na državnozborskih volitvah leta 2022 izpadla iz parlamenta. Mandatar za sestavo vlade [[Robert Golob]] je stranko kljub temu povabil k sodelovanju. V začetku vlade je bila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, 24. januarja 2023 pa postala tudi ministrica tega resorja. ==Študij== V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno šolo]]. Po maturi na Srednji naravoslovno-matematični šoli (danes [[Gimnazija Lava]]) v Celju je Alenka Bratušek leta 1994 diplomirala na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], naslov njene diplomske naloge je ''Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja''. Leta 2006 pa je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] magistrirala iz menedžmenta, naslov magistrskega dela je ''Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod''.<ref>{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}</ref> Od leta 2004 do 2012 je bila članica Upravnega odbora [[ARRS|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. ==Uradniška in politična kariera == Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun. === Poslanka v državnem zboru === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013</ref> Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI|archive-date=2019-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190526133747/https://www.sab.si/stranka/|url-status=dead}}</ref> Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]]. === Predsednica vlade === [[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1. 3. 2013}}</ref> Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27. 2. 2014 |date=27. 2. 2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> [[Slika:Srečanje premierke Alenke Bratušek s papežem Frančiškom 2013 (3).jpg|levo|sličica|Srečanje premierke Alenke Bratušek s [[Papež Frančišek|papežem Frančiškom]] leta 2013]] Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. "trojke" institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na seznam za prodajo so bili dani Adria Airways, Elan, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče, Aero, Helios in Fotona ter Elan.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, obenem je naraščala tudi brezposelnost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}</ref> Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.<ref name=":0" /> Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> V času vlade Alenke Bratušek sta bili sprejeti tudi dve ustavni spremembi; vpisano je bilo fiskalno pravilo in sprememba referendumske ureditve.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG|sličica|Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju, 5. september 2013. Med protestniki tudi [[Luka Mesec]].]] Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20. 5. 2014 |date=26. 4. 2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2014-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140429053319/http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |url-status=dead }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20. 5. 2014 |date=5. 5. 2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title="Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede" |accessdate=31. 5. 2014 |date=2. 6. 2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}</ref> ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28. 7. 2014 |date=21. 7. 2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> === Kandidatura za evropsko komisarko === 31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}</ref> Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9. 10. 2014 |work=Dnevnik |accessdate=9. 10. 2014 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141011215117/http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |url-status=dead }}</ref> Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014–2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.<ref>Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9. 10. 2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9. 10. 2014}}</ref> === Ministrica za infrastrukturo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. Na funkciji je ostala do 13. marca 2020, ko je prisegla nova vlada. [[Slika:Dogodek ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. (53594403357).jpg|sličica|Slovesnost ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke (marec 2024)]] Na državnozborskih volitvah 2022 je [[Stranka Alenke Bratušek]] prejela 2,61 odstotka glasov in izpadla iz Državnega zbora Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Volitve.dvk-rs/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sab-u-kljub-volilnemu-porazu-ni-pozivov-k-odstopu-predsednice-stranke/626209|title=V SAB-u kljub volilnemu porazu ni pozivov k odstopu predsednice stranke|date=4. maj 2022|accessdate=6. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Masten|first=Aljoša}}</ref> Po besedah podpredsednice [[Maša Kociper|Maše Kociper]] se v stranki pozivi k odstopu Alenke Bratušek kot predsednice stranke niso pojavili.<ref name=":3" /> Predsednik zmagovalne stranke [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob]] je tudi Stranko Alenke Bratušek povabil k sodelovanju v njegovi vladi. Alenki Bratušek je bilo ponujeno mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]], a šele po tem, ko bi vlada s spremembo Zakona o vladi razširila število ministrstev. Do takrat je opravljala funkcijo državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu. Junija 2022 sta Stranka Alenke Bratušek in [[Lista Marjana Šarca]] izglasovali pripojitev h Gibanju Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Zaradi referenduma je bila rekonstrukcija vlade zaustavljena za več mesecev; do nje je prišlo 24. januarja 2023, ko je Alenka Bratušek znova prevzela položaj ministrice za infrastrukturo.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Julija 2023 je v javnost prišla informacija, da je Alenka Bratušek legalizirala počitniško hišo blizu Kranja, ki je bila črna gradnja, njena lastnica pa je bila več let.<ref>{{Navedi splet|title=Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je bila lastnica črne gradnje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/infrastrukturna-ministrica-alenka-bratusek-je-bila-lastnica-crne-gradnje/674080|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-06|language=sl|first=Gašper Petovar, TV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(AKTUALNO) Bo morala Alenke Bratušek zaradi črne gradnje oditi, kot je nekoč minister v njeni vladi?|url=https://demokracija.si/fokus/aktualno-bo-morala-alenke-bratusek-zaradi-crne-gradnje-oditi-kot-je-nekoc-minister-v-njeni-vladi/|website=Demokracija|date=2023-07-05|accessdate=2023-07-06|language=sl-SI|first=Petra|last=Janša}}</ref> Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnih okrajih Jesenice in Kranj 2 kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobila je 9.927 glasov (32,06 odstotka) ter osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.<ref>{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US|archive-date=2020-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20201113020207/http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih politikov]] &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]<br/>[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}} {{end box}} {{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}} [[Kategorija:Alenka Bratušek| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 87uzg6y5epzo3ad55b3d2e8oqwuxbjc 6660363 6660362 2026-04-16T14:56:27Z VidicK01 193275 6660363 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek | image = <!--WD--> | order = | term_start = | term_end = | predecessor = | successor = | order1 = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo<br>Republike Slovenije]] | term_start1 = 24. januar 2023 | term_end1 = | predecessor1 = [[Bojan Kumer]] | successor1 = | order2 = | term_start2 =13. september 2018 | term_end2 =13. marec 2020 | predecessor2 =[[Peter Gašperšič]] | successor2 =[[Jernej Vrtovec]] | order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] | term_start3 = 10. april 2026 | term_end3 = | term_start4 = 3. februar 2021 | term_end4 = 13. maj 2022 | term_start5 = 2011 | term_end5 = 27. februar 2013 | order6 =[[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica<br>Vlade Republike Slovenije]] | term_start6 =20. marec 2013 | term_end6 =5. maj 2014 | successor6=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | predecessor6 = [[Janez Janša]] | president6 = [[Borut Pahor]] | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | spouse = | party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}<br>[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br>[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–)}} | vicepresident = ||parents=[[Zdenka Bratušek]]<br>[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|premier=||premier2=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Robert Golob]]}} '''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] političarka, * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]]. Bratušek je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Potem ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratušek. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, še kasneje pa je to postala [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratušek za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Januarja 2021 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Stranka Alenke Bratušek je na državnozborskih volitvah leta 2022 izpadla iz parlamenta. Mandatar za sestavo vlade [[Robert Golob]] je stranko kljub temu povabil k sodelovanju. V začetku vlade je bila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, 24. januarja 2023 pa postala tudi ministrica tega resorja. ==Študij== V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno šolo]]. Po maturi na Srednji naravoslovno-matematični šoli (danes [[Gimnazija Lava]]) v Celju je Alenka Bratušek leta 1994 diplomirala na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], naslov njene diplomske naloge je ''Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja''. Leta 2006 pa je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] magistrirala iz menedžmenta, naslov magistrskega dela je ''Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod''.<ref>{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}</ref> Od leta 2004 do 2012 je bila članica Upravnega odbora [[ARRS|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. ==Uradniška in politična kariera == Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun. === Poslanka v državnem zboru === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013</ref> Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI|archive-date=2019-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190526133747/https://www.sab.si/stranka/|url-status=dead}}</ref> Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]]. === Predsednica vlade === [[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1. 3. 2013}}</ref> Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27. 2. 2014 |date=27. 2. 2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> [[Slika:Srečanje premierke Alenke Bratušek s papežem Frančiškom 2013 (3).jpg|levo|sličica|Srečanje premierke Alenke Bratušek s [[Papež Frančišek|papežem Frančiškom]] leta 2013]] Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. "trojke" institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na seznam za prodajo so bili dani Adria Airways, Elan, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče, Aero, Helios in Fotona ter Elan.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, obenem je naraščala tudi brezposelnost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}</ref> Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.<ref name=":0" /> Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> V času vlade Alenke Bratušek sta bili sprejeti tudi dve ustavni spremembi; vpisano je bilo fiskalno pravilo in sprememba referendumske ureditve.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG|sličica|Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju, 5. september 2013. Med protestniki tudi [[Luka Mesec]].]] Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20. 5. 2014 |date=26. 4. 2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2014-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140429053319/http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |url-status=dead }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20. 5. 2014 |date=5. 5. 2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title="Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede" |accessdate=31. 5. 2014 |date=2. 6. 2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}</ref> ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28. 7. 2014 |date=21. 7. 2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> === Kandidatura za evropsko komisarko === 31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}</ref> Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9. 10. 2014 |work=Dnevnik |accessdate=9. 10. 2014 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141011215117/http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |url-status=dead }}</ref> Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014–2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.<ref>Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9. 10. 2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9. 10. 2014}}</ref> === Ministrica za infrastrukturo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. Na funkciji je ostala do 13. marca 2020, ko je prisegla nova vlada. [[Slika:Dogodek ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. (53594403357).jpg|sličica|Slovesnost ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke (marec 2024)]] Na državnozborskih volitvah 2022 je [[Stranka Alenke Bratušek]] prejela 2,61 odstotka glasov in izpadla iz Državnega zbora Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Volitve.dvk-rs/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sab-u-kljub-volilnemu-porazu-ni-pozivov-k-odstopu-predsednice-stranke/626209|title=V SAB-u kljub volilnemu porazu ni pozivov k odstopu predsednice stranke|date=4. maj 2022|accessdate=6. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Masten|first=Aljoša}}</ref> Po besedah podpredsednice [[Maša Kociper|Maše Kociper]] se v stranki pozivi k odstopu Alenke Bratušek kot predsednice stranke niso pojavili.<ref name=":3" /> Predsednik zmagovalne stranke [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob]] je tudi Stranko Alenke Bratušek povabil k sodelovanju v njegovi vladi. Alenki Bratušek je bilo ponujeno mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]], a šele po tem, ko bi vlada s spremembo Zakona o vladi razširila število ministrstev. Do takrat je opravljala funkcijo državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu. Junija 2022 sta Stranka Alenke Bratušek in [[Lista Marjana Šarca]] izglasovali pripojitev h Gibanju Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Zaradi referenduma je bila rekonstrukcija vlade zaustavljena za več mesecev; do nje je prišlo 24. januarja 2023, ko je Alenka Bratušek znova prevzela položaj ministrice za infrastrukturo.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Julija 2023 je v javnost prišla informacija, da je Alenka Bratušek legalizirala počitniško hišo blizu Kranja, ki je bila črna gradnja, njena lastnica pa je bila več let.<ref>{{Navedi splet|title=Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je bila lastnica črne gradnje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/infrastrukturna-ministrica-alenka-bratusek-je-bila-lastnica-crne-gradnje/674080|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-06|language=sl|first=Gašper Petovar, TV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(AKTUALNO) Bo morala Alenke Bratušek zaradi črne gradnje oditi, kot je nekoč minister v njeni vladi?|url=https://demokracija.si/fokus/aktualno-bo-morala-alenke-bratusek-zaradi-crne-gradnje-oditi-kot-je-nekoc-minister-v-njeni-vladi/|website=Demokracija|date=2023-07-05|accessdate=2023-07-06|language=sl-SI|first=Petra|last=Janša}}</ref> Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnih okrajih Jesenice in Kranj 2 kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobila je 9.927 glasov (32,06 odstotka) ter osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.<ref>{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US|archive-date=2020-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20201113020207/http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih politikov]] &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]<br/>[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}} {{end box}} {{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}} [[Kategorija:Alenka Bratušek| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 4cw62v4ml9jmwiezpk6kq3uqydwk4xn 0 333484 6660737 6645818 2026-04-17T10:26:36Z ~2026-13659-49 255600 /* J */ 6660737 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[metalurg]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Kozma Ahačič (metalurg)|Kozma Ahačič]] (1925-1987?) *[[Ivan Anžel]] *Boštjan Arh *[[Jožef Arh]] (1930-2010) *Boris Arzenšek? *[[Slavko Ažman]] (1947-2014) == B == *[[Tilen Balaško]] *[[Janez Barborič]]? *[[Slavko Belina]] *[[Jure Bernetič]] *([[Josip Bezlaj]]) *[[Janez Bidovec]] *[[Milan Bizjak]] *[[Janko Bračič]] *[[Janez Bratina]] *[[Vojmir Bratina]] *([[Gino Brazzoduro|Gino/Luigi Brazzoduro]]) * ([[Boris Janez Bregant]]) *([[Milko Bremec]]) *[[Borivoj Breže]] *[[Erika Bricelj]] *([[Božidar Brudar]]) *Miloš Bučar *[[Dušan Burnik]] (1934-2020) == C == * [[Krsto Cazafura]]? *[[Roman Celin]]? *[[Jože Ciglenečki]] (1924-2014) == Č == *[[Drago Čeh]] *[[Miha Čekada]] (1972) *[[Sergej Černivec]] (1905-1978) *[[Metod Češarek]]? *[[Vincenc Čižman]] *[[Stanko Čop]] *[[Franc Črv]] == D == *([[Anton Danihelka]]) *[[Martin Debelak]] *Boris Dejanovič? *[[Alojz Derling]] *[[Mirko Dermelj]]? *[[Mirko Doberšek]] (plemenite kovine) *[[Bogomir Dobovišek]] *[[Milan Dobovišek]] *[[Janez Dokl]] *([[Črtomir Donik]]) kemik (1980-) *[[Bojan Dornik]]? *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878-1938) == E == *[[Frančišek Emmer]] *[[Bojan Erjavec]] (1950-2023) *[[Miro Eržen]] (1955) *[[Pavle Eržen]] (1916-1992) == F == *[[Peter Fajfar (metalurg)]] (1958-) *[[Andrej Fajmut]] (1938) *[[Viktor Fettich]] *([[Jože Furlan (izumitelj)|Jože Furlan]] 1904-1986) == G == * Miran Gaberšček (1962) ? *[[Marin Gabrovšek]] (1925-2014) *Roman Gajser *[[Andrej Gala]] (1939-81) *[[Branislav Glogovac]]? *[[Janko Gnamuš]] *[[Miroslav Gnamuš]] *[[Boštjan Godec]] *[[Jure Godec]] (1932-2023) (slikar) *[[Matjaž Godec]] (1961-) *[[Vinko Golc]] (1929-2017) *[[Jurij Gontarev]] *[[Vasilij Gontarev]] * [[Nikola Gostiša|Nikola(j) Gostiša]] * ([[Viktor Gostiša]]) * [[Klemen Grabnar, metalurg|Klemen Grabnar]] (1987-) *[[Andrej Gradišnik]] ? *([[Ferdinand Grešovnik]]) *[[Ivan Gubenšek]] ? == H == * [[Bojan Hertl]] * ([[Anton Homan]]) *(Josip/Josef Hummel) == I == * [[Radomir Ilić]] *[[Lidija Irmančnink Belič]]? == J == *[[Pavel Jagodič]] (1922- ?) *[[Stanislav Jakelj]] *Anton Jaklič (1970-) *Anton Jamnik (1929-2014)? *[[Vladimir Jelen]] *[[Darja Jenko]] *[[Monika Jenko]] (1947-) *[[Stane Jurca]] (1933 -) *Branko Juršek == K == *(Borut in Roman Kamšek - livarja) *[[Slavko Kanalec]] *Blaž Karpe *[[Sebastjan Kastelic]] (1982-) *[[Janko Kavčič]]? *[[Leon Kavčnik]] *([[Rajko Kejžar]]) *(Janko Kernc - 1953)? *([[Viktor Kersnič]]) *[[Franjo Kilinger]] *[[Marija Kisin]] *([[Gregor Klančnik]]) *[[Klemen Klemenc]] *[[Herman Klinar]] (1896-1987) *[[Milan Klinar]] *[[Dimitrij Kmetič|Dimitrij (Mitja) Kmetič]] *[[Matjaž Knap]] *[[Janko Kokošar]] *[[Aleksander Kokot]] *[[Tomaž Kolenko]] *[[Mitja Koležnik]] *[[Janez Pavel Komel]] *(Aleksander Kopylov) *Darko Korošec (1957) ? *[[Blaženko Koroušić]] (1937-2015) *([[Borut Kosec]] 1964) - strojnik *[[Gorazd Kosec]] *[[Ladislav Kosec]] (1938-2023) *[[Tomaž Kosmač]] (1948-2022) *[[Ivan Kosovinc]] (1922-1999) *[[Karel Košak]]? *[[Miha Košak]] *Ivan Kotnik? (1951) *[[Viktor Kotnik]] *([[Janez Kovač]]) (1965) *[[Tone Kovič]] *[[Igor Kovše]] *[[Božidar Koželj]] (1927–2016) *[[Ivan Kralj (1890-1956)]] *[[Peter Kraljič]] *[[Andrej Kranjc (1931)]] (Brazilija) *Viktor Kraševec? *([[Bojan Kraut]]) *[[Ažbe Križaj]] *[[Alojz Križman]] *[[Goran Kugler]] *[[Peter Kunc]] *[[Oskar Kürner]] (1925-2010) *[[Aleksander Kveder]] (1928-98) == L == * Aleš Lagoja? *[[Jakob Lamut]] *[[Franc Legat]] *[[Janko Legat]]? * [[Rado Lenart]] *[[Zvonko Lengar]]? *[[Doroteja Lesjak Šebenik]] (1965-) *[[Zdenko Leskovec]] (1922-1987?) *[[Vojteh Leskovšek]] (1947) *[[Rajko Lipold]] (BiH) *[[Gorazd Lojen]]? *[[Mojca Loncnar]]? == M == *[[Franjo Mahorčič]] *[[Nada Majcen]]? *Ignacij (Ignatij) Majdel *[[Aleksander Majdič]] (Nemčija) *[[Stane Malovrh]] *([[Borut Marinček]]) *([[Velibor Marinković]]) *[[Boštjan Markoli]] (1968-) *[[Tomaž Marolt]] *[[Anton Mauer]] *[[Jakob Medja]] *[[Jožef Medved]] *[[Valentin Mendiževec]] *[[Milan Merlak]] *[[Leon Mesarič]] *([[Ingrid Milošev]]) (elektrokemija/korozija...) *[[Danijel Mitrović]] *Franc Mlakar? *[[Ernest Močnik]] *[[Jakob Mostar]]? *[[Miran Mozetič (metalurg)|Miran Mozetič]] *[[Maksimiljan Mravljak]] *[[Primož Mrvar]] (1971-) *Franc Ksaver Mühlbacher *[[Jože Muster]] (1923-2023) == N == * Iztok Naglič *[[Aleš Nagode (metalurg)|Aleš Nagode]] (1975-) *[[John Phillip Nielsen]] (prv.i. ''Janez Sešek'') (ZDA) *[[Frančišek Novak]] == O == * [[Zvone Omerza]] * [[Marjan Osole]] == P == *[[Lambert Pantz]] (1835-1895) *[[Andrej Paulin]] (1939-) *[[Irena Paulin]] *[[Robert Paulin]] (1897-1974) rafinator plemenitih kovin *[[Dragotin Pavko]] (1920-1966) *[[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (1937-) *Janez Pavlin (1947-) *[[Ciril Pelhan]] (1921-2011) *[[Slavko Penko]] (1932-2000) *Janez Perko? *[[Mitja Petrič]] (1980-) *[[Jože Pirš]] (1925-1999) *[[Anton Podgornik (metalurg)|Anton Podgornik]] (1927-1982) *[[Bojan Podgornik]] (1970-) *[[Alojz Poklukar]] (1955-) *[[Venceslav Poniž]] (Poljska) *Terezija Poženel Kovačič *[[Borut Praček]] *[[Alojz Prešern]] (1920-2015) *[[Dušan Prešern]] (1935-) *[[Vasilij Prešern]] (1947-) *[[Borut Pretnar]] (1938-) *Čedomir Primec *[[Viktor Prosenc]] (1920-2012) *[[Ludvik Puklavec (zgodovinar)|Ludvik Puklavec]], [[metalurg]], predsednik zveze mobilizirancev v nemško vojsko == R == * [[Inoslav Rak]] *[[Rafael Razpet]] *[[Konstantin Rebek]] (1891-?) * [[Ciril Rekar]] (1901-1989) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Robert Robič]] * [[Jože Rodič]] *Tomaž Rodič * [[Andrej Rosina]] (1931-2025) * [[August Rosthorn]] (1790-1843) *[[Alojz Rozman]] *(Viktor Ruard) *[[Rebeka Rudolf]] == S == *(družina [[Samassa]] - livarji) *([[Maks Samec]]) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] *[[Janez Sešek]] (=John Phillip Nielsen - ZDA) *[[Bogdan Sicherl]] (1927-2011) *[[Dušan Sikošek]] *[[Dušan Sila]] (1921-2003) *[[Zlatko Sitar]] (ZDA) *Božo Skela ? *[[Danijela Anica Skobir Balantič]] *Peter Souvent (1937-2022)? *Maks Skralovnik (1909-1971)? *[[Anton Smolej]] (1940-) *[[Franc Sodec]] * [[Savo Spaić]] *[[Ivan Stadler]] *Petar Stanković? *[[Klemen Stegenšek]] *[[Darja Steiner Petrovič]] *[[France Strojin]]? == Š == *Alenka Šalej Lah *[[Božidar Šarler]]? *[[Peter Ščetinin]]? *[[Milan Šernek]] *Janez Šetina *Barbara Šetina Batič? *[[Matevž Šipek-Mitja]] *[[Franc Širca]] (1922-2005) *[[Polona Škraba]] *Jurij Šporin *[[Anton Šteblaj]]? *Bojan Štine? *([[Pavel Štular]]) *[[Aleš Šuklje]] (1941-2018) *[[Blaž Šuler]] *[[Miloš Šulin|Miloš]] [[Miloš Ivan Šulin|(Ivan)]] Šulin (1921- ?) *[[Tomaž Šuštar]] *[[Borivoj Šuštaršič]] == T == *[[Franc Tehovnik]] *[[Milan Terčelj]] (1959-) *[[Rajko Topolovec]] (1937-2022) *[[Franc Torkar]] (1880-1967) *[[Matjaž Torkar]] *[[Katarina Trbižan]] *[[Milan Trbižan]] (1935-2015) *[[Jožef Triplat]] *[[Radomir Turk|Rado(mir) Turk]] *Stanislav Turk? *Janez Tušek? == U == * [[Boris Ule]] (1948-2008) * [[Primož Umek]] * [[Vito Uršič]] (ps. ''Marko Drenovec'') == V == *[[Maksimiljan Večko]] *Tatjana Večko Pirtovšek? *[[Leopold Vehovar]] (* 1939) *[[Stanislav Vehovar]] (+ 2020) *Gvido Velikanje *Franc Vičar (1926/7?-2023) *[[Franci Vode]] (1978-) *[[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] (1931-2021) *[[Jelena Vojvodič Tuma]] (=[[Jelena Vojvodič Gvardjančič]]) *Darja Volšak *Maja Vončina == Y == * [[Robert Yebuah]] == Z == *Andrej Zajc (1938-2021) *[[Anton Zalar|Anton (Tone) Zalar]] (1943-2009) *[[Bogdan Zalar]] *[[Stojan Zalar]] (1921-1990) *[[Jože Zevnik]] (? - 2020) *[[Erik Zobec]] *Franc Zupan (1959-) *[[Erik Zupanič]] *[[Danilo Zupančič]] (1952-2017) (strojnik?) *[[Franc Zupanič]] (1966-) == Ž == *Breda Žerjal (+ 1995) *[[Branko Žeronder]] *[[Matija Žumer]] *Žužek *[[Janez Žvokelj]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] [[Kategorija:Slovenski metalurgi]] 2jpianz5hn4gkdi8jj88yd6iedt9ats 0 350161 6660336 3856293 2026-04-16T14:05:21Z Erardo Galbi 166658 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Istituto Nazionale di Statistica]] na stran [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] 6660336 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] o30evj9eiw0szpccztrjv75tit1m2qx 10 357727 6660422 5343338 2026-04-16T16:59:38Z Yerpo 8417 +1 6660422 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Moravče | image = | title = [[Občina Moravče|Naselja Občine Moravče]] | listclass = hlist | list1 = * [[Dešen]] * [[Dole pod Sveto Trojico]] * [[Dole pri Krašcah]] * [[Drtija]] * [[Dvorje, Moravče|Dvorje]] * [[Češnjice pri Moravčah]] * [[Gabrje pod Limbarsko Goro]] * [[Gora pri Pečah]] * [[Gorica, Moravče|Gorica]] * [[Goričica pri Moravčah]] * [[Hrastnik, Moravče|Hrastnik]] * [[Hrib nad Ribčami]] * [[Imenje, Moravče|Imenje]] * [[Katarija]] * [[Krašce]] * [[Križate]] * [[Limbarska Gora]] * '''[[Moravče]]''' * [[Mošenik, Moravče|Mošenik]] * [[Negastrn]] * [[Peče]] * [[Ples, Moravče|Ples]] * [[Podgorica pri Pečah]] * [[Podstran]] * [[Pogled, Moravče|Pogled]] * [[Pretrž]] * [[Prikrnica]] * [[Rudnik pri Moravčah]] * [[Selce pri Moravčah]] * [[Selo pri Moravčah]] * [[Serjuče]] * [[Soteska pri Moravčah]] * [[Spodnja Dobrava, Moravče|Spodnja Dobrava pri Moravčah]] * [[Spodnja Javoršica]] * [[Spodnji Prekar]] * [[Spodnji Tuštanj]] * [[Stegne]] * [[Straža pri Moravčah]] * [[Sveti Andrej, Moravče|Sveti Andrej]] * [[Velika vas, Moravče|Velika vas]] * [[Vinje pri Moravčah]] * [[Vrhpolje pri Moravčah]] * [[Zalog pri Kresnicah]] * [[Zalog pri Moravčah]] * [[Zgornja Dobrava, Moravče|Zgornja Dobrava]] * [[Zgornja Javoršica]] * [[Zgornje Koseze]] * [[Zgornji Prekar]] * [[Zgornji Tuštanj]] |group2 = Nekdanja naselja |list2 = [[Sveti Miklavž, Moravče|Sveti Miklavž]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge slovenskih občin|{{PAGENAME}}]] </noinclude> a3pemzwhxlnxsmoqsgcqfivk3m7t61w 0 368855 6660269 5705082 2026-04-16T12:16:10Z ~2026-90770-6 254477 6660269 wikitext text/x-wiki '''Višegrad''' je lahko: * [[Višegrad]], mesto v vzhodni Bosni ob reki [[Drina|Drini]] * [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] (''Visegrád''), mesto na Madžarskem * [[Višegrad, Prizren|Višegrad]], razvaline srednjeveške trdnjave in mesta pri [[Prizren]]u (Kosovo) * [[Višegrad, Bolgarija|Višegrad]], naselje v Bolgariji * [[Višegrad, Praga|Višegrad]] (''Vyšehrad''), zgodovinska utrdba s cerkvijo in pokopališčem znamenitih Čehov v mestu [[Praga]] == Glej tudi == * [[Grad (razločitev)]] * [[Gornji grad]] * [[Višegrajsko pokopališče]] (''Vyšehradský hřbitov'') * [[Vyšhorod]] ([[Višgorod]]; Ви́шгород), mesto v Ukrajini, severno od [[Kijev|Kijeva]] in njegovo satelitsko mesto {{razločitev}} rhjx1qgcvqc3r8fo10bt5l0goazxia8 6660271 6660269 2026-04-16T12:16:38Z ~2026-90770-6 254477 6660271 wikitext text/x-wiki '''Višegrad''' je lahko: * [[Višegrad]], mesto v vzhodni Bosni ob reki [[Drina|Drini]] * [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] (''Visegrád''), mesto/grad na Madžarskem * [[Višegrad, Prizren|Višegrad]], razvaline srednjeveške trdnjave in mesta pri [[Prizren]]u (Kosovo) * [[Višegrad, Bolgarija|Višegrad]], naselje v Bolgariji * [[Višegrad, Praga|Višegrad]] (''Vyšehrad''), zgodovinska utrdba s cerkvijo in pokopališčem znamenitih Čehov v mestu [[Praga]] == Glej tudi == * [[Grad (razločitev)]] * [[Gornji grad]] * [[Višegrajsko pokopališče]] (''Vyšehradský hřbitov'') * [[Vyšhorod]] ([[Višgorod]]; Ви́шгород), mesto v Ukrajini, severno od [[Kijev|Kijeva]] in njegovo satelitsko mesto {{razločitev}} anlbwupwsx45kce79tg9elj2if8rnnk 0 380955 6660580 6478085 2026-04-17T00:20:27Z ~2026-13659-49 255600 6660580 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini * Veternik, vrh v [[Kozjansko|Kozjanskem]] hribovju == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v Sloveniji {{razločitev}} k9qevw2hvcw2n30otdzmu1qjq62txu9 6660581 6660580 2026-04-17T00:22:13Z ~2026-13659-49 255600 6660581 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini * Veternik, vrh (1927 mnm) v Posavskem hribovju == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v Sloveniji {{razločitev}} 5caj0ac1mnrugtqrs9jthurd6n3s19z 6660582 6660581 2026-04-17T00:22:22Z ~2026-13659-49 255600 6660582 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini * Veternik, vrh (1027 mnm) v Posavskem hribovju == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v Sloveniji {{razločitev}} if8xbqkse7qsjuk8plrk1b080zu27at 6660584 6660582 2026-04-17T00:27:17Z ~2026-13659-49 255600 6660584 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini * Veternik, vrh (1027 mnm) v vzhodnem Posavskem hribovju == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v Sloveniji {{razločitev}} romgpb8kl8n2jh6t081r6uifw7u8ph9 6660585 6660584 2026-04-17T00:29:20Z ~2026-13659-49 255600 6660585 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini * Veternik, tudi [[Kozlova gora]] je vrh (1027 mnm) [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]], 2 km vzhodno od Kuma == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v Sloveniji {{razločitev}} 2ptmmo85mal2fcja4bwnpo3wclqmdwz 6660586 6660585 2026-04-17T00:31:00Z ~2026-13659-49 255600 6660586 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini * Veternik, tudi [[Kozlova gora]], vrh (1027 mnm) [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]], 2 km vzhodno od Kuma * [[Vetrnik (hrib)|Vetrnik]] (708 mnm), vrh v pogorju [[Bohor|Bohorja]] == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v Sloveniji {{razločitev}} tty3ysej8p65k4xgotkrtfab762c5zg 6660594 6660586 2026-04-17T01:29:32Z ~2026-13659-49 255600 6660594 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini (Srbija, o. Novi Sad) * Veternik, tudi [[Kozlova gora]], vrh (1027 mnm) [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]], 2 km zahodno od Kuma == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v [[Občina Kozje|Občini Kozje]] v Sloveniji * Vetrnik (903 mnm), vrh v Banjšicah * [[Vetrnik (hrib)|Vetrnik]] (708 mnm), vrh v pogorju [[Bohor|Bohorja]] {{razločitev}} 9hw4mwpudb5zcs9izhoa1oxhp17czo5 6660601 6660594 2026-04-17T01:58:32Z ~2026-13659-49 255600 6660601 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini (Srbija, o. Novi Sad) * Veternik, tudi [[Kozlova gora]], vrh (1027 mnm) [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]], 2 km zahodno od Kuma * Veternik (554 mnm), vrh severno od kraja [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]] in jugo-jugozahodno od kraja [[Log pri Polhovem Gradcu]] == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v [[Občina Kozje|Občini Kozje]] v Sloveniji * Vetrnik (903 mnm), vrh v Banjšicah * [[Vetrnik (hrib)|Vetrnik]] (708 mnm), vrh v pogorju [[Bohor|Bohorja]] {{razločitev}} 6vio2bxs9byy567x604sc17pi9uihdb 6660602 6660601 2026-04-17T01:59:09Z ~2026-13659-49 255600 6660602 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini (Srbija, o. Novi Sad) * Veternik, tudi [[Kozlova gora]], vrh (1027 mnm) [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]], 2 km zahodno od Kuma * Veternik, vrh (554 mnm) severno od kraja [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]] in jugo-jugozahodno od kraja [[Log pri Polhovem Gradcu]] == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v [[Občina Kozje|Občini Kozje]] v Sloveniji * Vetrnik (903 mnm), vrh v Banjšicah * [[Vetrnik (hrib)|Vetrnik]] (708 mnm), vrh v pogorju [[Bohor|Bohorja]] {{razločitev}} jbma9qn0hdduhbw9qty0c41ovepb96y 0 384711 6660598 6319024 2026-04-17T01:51:07Z ~2026-13659-49 255600 6660598 wikitext text/x-wiki '''Kozje''' je toponim oz. [[ime]] več [[naselje|naselij]], občin in vrhov: ** [[Kozje]], [[naselje]] na [[Kozjansko|Kozjanskem]] ** [[Občina Kozje]] v Sloveniji ** Kozje, pri [[Radiše|Radišah]] (nem. ''Kossiach''), občina [[Žrelec]] na avstrijskem ([[Južna Koroška (Avstrija)|južnem]]) [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] *[[Veliko Kozje]], vrh (993 m. n. v.) v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]] zahodno od Zidanega mosta {{georaz}} 2b5g7ko5gijxxt4xfzawte340mb7zvn 6660605 6660598 2026-04-17T02:34:02Z ~2026-13659-49 255600 6660605 wikitext text/x-wiki '''Kozje''' je toponim oz. [[ime]] več [[naselje|naselij]], občin in vrhov: ** [[Kozje]], [[naselje]] na [[Kozjansko|Kozjanskem]] ** [[Občina Kozje]] v Sloveniji ** Kozje, pri [[Radiše|Radišah]] (nem. ''Kossiach''), občina [[Žrelec]] na avstrijskem ([[Južna Koroška (Avstrija)|južnem]]) [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] *'''Vrhovi''' **[[Veliko Kozje]], vrh (993 m. n. v.) v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]] zahodno od Zidanega mosta **[[Malo Kozje]], vrh (887 m. n. v.), 4 km jugovzhodno od vrha [[Kopitnik]] {{georaz}} d18c7di8496ek4dosxbg9gjtq1b7urk 0 386383 6660768 6643930 2026-04-17T11:33:00Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6660768 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941- *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]] ? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Majda Nagode]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] * Anton Zupančič == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] 4kqg17oy764wkoobm75xe9qm3qjiqki 0 411840 6660539 6613965 2026-04-16T21:27:06Z ~2026-23528-44 258366 /* Aktivni člani */ 6660539 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Čao Portorož | Img = | Img_capt = | Landscape = yes | Background = group_or_band | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[indie rock]], [[post-punk]], [[synthpop]] | Years_active = [[:Kategorija:2009 v glasbi|2009]]–danes | Label = Kapa | URL = | Current_members = Gregor Andolšek<br>Ivian Kan Mujezinović<br>Jan Kmet | Past_members = Anže Petrič<br>Aljoša Cetinski }} '''Čao Portorož''' je [[Slovenci|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/cao-portoroz-2681 |work=[[Rockline.si]] |title=Čao Portorož |accessdate=10. december 2015 |archive-date=2015-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151211134146/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/cao-portoroz-2681 |url-status=dead }}</ref> Aktivna je od leta 2009. Poleg v slovenščini pojejo tudi v angleščini, francoščini in bosanščini. Njihova besedila so preprosta in pogosto kar fragmentarna.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/cao-portoroz-ne-je-zelo-nevarna-beseda/325378 |work=[[MMC RTV-SLO]] |author=Kopina, Klavdija |title=Čao Portorož: "Ne" je zelo nevarna beseda |date=2013 |accessdate=10. december 2015}}</ref> Izdali so tri studijske albume, dva z naslovom ''Čao Portorož'' (enega leta 2011, drugega leta 2013) in ''Pop'' leta 2020.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/odzven/cao-portoroz |title=Čao Portorož |author=Vene, Simon |date=2014 |accessdate=10. december 2015 |work=Odzven}}</ref><ref>http://caoportoroz.bandcamp.com/</ref><ref>http://kaparecords.bandcamp.com/album/ao-portoro</ref> Po nekaj letih neodzivnosti je decembra skupina izdala singl "Cocks on the Rocks", ki je zabeležil spremembo glasbenega sloga skupine v smeri bolj elektronske oz. [[synthpop]]ovsko naravnane glasbe z uporabo sintesajzerjev in vocoderja. Januarja 2020 je tako izšel skupinin tretji album z naslovom ''[[Pop (album, Čao Portorož)|Pop]]''. ==Aktivni člani== *Gregor Andolšek — kitara, bas kitara, vokal *Ivian Kan Mujezinović — vokal, bas kitara, kitara *Jan Kmet — bobni, vokal ==Diskografija== ;Studijski albumi *''[[Čao Portorož (album, 2011)|Čao Portorož]]'' (2011, samozaložba) *''[[Čao Portorož (album, 2013)|Čao Portorož]]'' (2013, Kapa Records) * ''[[Pop (album, Čao Portorož)|Pop]]'' (2020, Kapa Records) * Design (2024, Kapa Records) ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih rock skupin]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|3046890|Čao Portorož}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2009]] 69bpftqsk3k4y3wk2fza3twamvuo0eu 0 413700 6660636 6658473 2026-04-17T06:32:56Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6660636 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>Ðoko – Zauvijek<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || Lady Gaga, Doechii – Runway<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] okp36c6uej3w5bceyei52n8375kjiyu 0 414372 6660686 6281949 2026-04-17T08:51:58Z ~2026-16496-48 256334 /* Diskografija */ 6660686 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Kristina Oberžan | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = | alt = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = | alias = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | origin = [[Krasinec]], Slovenija | death_date = | death_place = | genre = {{flatlist| * Jazz * blues * soul * country * pop * gospel }} | instrument = | years_active = 2004−danes | label = | associated_acts = | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Kristina Oberžan''', [[slovenci|slovenska]] [[jazz]] [[pevka]] iz [[Bela krajina|Bele krajine]], * [[17. junij]] [[1979]].<ref>{{navedi splet |url= http://www2.arnes.si/~ssnmcr9/dijaki/SPletna/2.skupina/kristinaoberzan.htm|title=Kristina Oberžan |accessdate=6. 2. 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Glasbeno pot je začela v klasičnih vodah kot saksofonistka – 1998 je na [[Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani|Srednji glasbeni in baletni šoli]] končala študij klasičnega saksofona –, nadaljevala pa s študijem jazz petja v Ljubljani pri profesorici [[Nada Žgur|Nadi Žgur]]. Leta 2002 je prejela štipendijo za študij na ameriškem Glasbenem kolidžu Berklee (Berklee College of Music). Oktobra 2005 se je uvrstila v finale mednarodnega tekmovanja jazz pevcev v Bruslju (Brusells International Voice Competition). 2005 je diplomirala, dve leti pozneje pa magistrirala iz jazz petja na graški Univerzi uprizoritvenih umetnosti in glasbe (Univesität für darstellende Kunst und Musik). Po vrnitvi iz Avstrije je poučevala na [[Škofijska gimnazija Šentvid|škofijski gimnaziji]] v Šentvidu, med letoma 2008 in 2011 je bila profesorica jazz in pop petja na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo]] ter [[Zavod svetega Stanislava|Zavodu sv. Stanislava]] v Ljubljani. Skozi leta je sodelovala pri različnih projektih in zasedbah: * projekt Adiemus z zborom [[Carmina Slovenica]], * Jazz Sacral (projekt Nade Žgur), * Šentpolh Sextet pri projektih z [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], * predstava Kjer se ljubezen izliva v sinje nebo [[Slovensko stalno gledališče v Trstu|Slovenskega stalnega gledališča v Trstu]], * [[Poletna_no%C4%8D_(koncert)#Tribute_to_Ati_Soss|Tribute to Ati Soss]] (2006), * glavna vokalistka mednarodne jazz skupine Yello, Green & More, s katero je posnela dve plošči, * zasedba Grooveyards & Kristina Oberžan, * sodelovala je pri albumih ''Clairaudient'' [[Peter Mihelič (glasbenik)|Petra Miheliča]] in ''How About That'' Roberta Jukiča, * veliko je sodelovala z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]], * bila je učiteljica petja pri Razredu talentov na Planet TV-ju. Na [[EMA|EMI]] je nastopila enkrat (2004 z »Mavrico«), na [[Slovenska popevka|Slovenski popevki]] pa dvakrat: 2006 z »Vsak dan je drugačen« – prejela je nagrado za najboljšo izvedbo − ter 2010 s skladbo »Romantičen večer«. 13. februarja 2016 je z Matevžem Šaleharjem - Hamom tekmovala na Poprocku v okviru Dnevov slovenske zabavna glasbe (»Zato živim«). Trenutno živi v Londonu. == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 2004|2004]]: ''Mavrica'' <small>(Milan Ferlež, Aldorica Bronson - Milan Krapež - Milan Ferlež, Ivo Špacapan)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2006|2006]]: ''Vsak dan je drugačen'' <small>(Klemen Kotar - Marko Boh - Aleš Avbelj)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Romantičen večer'' <small>(Tone Hrabar - Srečko Čož - Aleš Avbelj)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 9. mesto <small>(553 telefonskih glasov)</small> === Poprock === * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Zato živim'' <small>(Anže Langus Petrović - Matevž Šalehar - Anže Langus Petrović)</small> (duet s Hamotom oz. z Matevžem Šaleharjem) ==Diskografija== '''Albumi''' Doslej je izdala albuma ''Kakor lep roman'', ki je bil posvečen slovenskim popevkam in ki ga je posnela z zasedbo Grooveyards (Gregor Ftičar, Filip Šijanec in Tomaž Štular), in ''My Heart Knew''. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 2007 || style="text-align:center"|''Kakor lep roman''<br><small>(Kristina Oberžan & The Grooveyards)</small> || {{stolpci|2| * Ne prižigaj luči v temi * Nocoj * Zemlja pleše * Zvezde padajo v noč * Basin Street Blues * Na deževen dan * Vrtiljak * Kjer se nasmeh konča * The Guide * Mojčina pesem * The Little Cynic * Ptica brez kril * Zemlja pleše }} |- | 2016 || ''My Heart Knew'' || * Sweet Home <small>(K. Oberžan/K. Oberžan)</small> * Heart Knew <small>(K. Oberžan/K. Čepič)</small> * Hold Me <small>(K. Oberžan/J. Sharman)</small> * Simple <small>(K. Oberžan/K. Čepič)</small> * Come Soon <small>(K. Oberžan/T. Jarc)</small> * Lost In Time <small>(A. Langus Petrović/M. 'Hamo' Šalehar)</small> * The Best That We Can Be <small>(A. Langus Petrović/J. Sharman)</small> * Love Me <small>(K. Oberžan/J. Sharman)</small> * Unconditional <small>(K. Oberžan/J. Sharman)</small> * I Dream Of You <small>(K. Oberžan/J. Sharman)</small> * Alone Together, Apart <small>(K. Oberžan/J. Sharman)</small> * Ljubi me <small>(K. Oberžan/K. Čepič)</small> |} '''Sodelovanja''' * album ''Velika ladja psalmov'' Janija Kovačiča (2005) * People Will Say We're in Love − album ''Uroš Perić & Friends: Dueti'' (2010) * On se ne zaveda – album ''Šepetanja'' skupine [[Panda (glasbena skupina)|Panda]] (2012) ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * http://kristinaoberzan.com * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/prvih-10-poprock-skladb-odpira-dszg-2016/385069 |title=Prvih 10 Poprock skladb odpira DSZG 2016 |accessdate=6. 2. 2016 |date=4. 2. 2016 |format= |work=MMC }} * {{navedi splet |url= http://zkpprodaja.si21.com/sl/Jazz/kristina_oberzan-kakor_lep_roman/application/x-shockwave-flash|title=Kristina Oberžan: Kakor lep roman (2007) |accessdate=6. 2. 2016 |date= |format= |work=zkpprodaja.si21.com}} * {{navedi splet |url=http://www.kvant.si/jazzclub/napov.asp?id=33&n=KRISTINA%20OBER%8EAN#.VrY3WPnhDIU |title=Kristina Oberžan |accessdate=6. 2. 2016 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi splet |url=http://www.siol.net/Scena/Glasba/Novice/2010/07/Kdo_so_nastopajoci_na_Slovenski_popevki.aspx |title=Kdo so nastopajoči na Slovenski popevki 2010? |accessdate=6. 2. 2016 |date=24. 7. 2010 |format= |work=siol.net }} * {{navedi splet |url=http://www.lokalno.si/2015/09/06/140212/aktualno/DL_Kristina_Oberzan__Zivljenje_v_Londonu/ |title=Kristina Oberžan: Življenje v Londonu |accessdate=6. 2. 2016 |date=6. 9. 2015 |format= |work=lokalno.si }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oberžan, Kristina}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Poprocku (DSZG)]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] 52j7y97wpljsjwlpnyg9b180y5lnxkn 0 418092 6660497 6427772 2026-04-16T19:44:13Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Roman_Cologne,_reconstruction.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Maps of the history of Cologne|]]. Odstranjevanje. 6660497 wikitext text/x-wiki '''Ripuarski Franki''' ({{jezik-la|{{aut|Ripuarii}}}}; iz latinskega ''ripa'' – ''breg'', ''obala'', {{jezik-de|Rheinfranken||Renski Franki}}) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih [[Franki|Frankov]], omenjena v številnih virih iz 6. stoletja. Živeli so ob [[Ren]]u v sedanji severni [[Nemčija|Nemčiji]]. Druga večja skupina so bili [[Salijski Franki]], ki so živeli zahodno od Ripuarcev v sedanji [[Nizozemska|Nizozemski]] in [[Belgija|Belgiji]]. Delitev Frankov na Ripuarce in Salijce bi se lahko začela v poznem [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da so takrat že izgubili svojo neodvisnost zaradi rastoče moči [[Merovingi|Merovingov]], vendar so svojo identiteto znotraj frankovskega imperija obdržali vsaj do 7. stoletja, ko so v zakoniku ''[[Lex Ripuaria]]'' zbrali svojo tradicionalno zakonodajo. ==Zgodovina== V 3. stoletju je na desne bregu Rena nastala frankovska plemenska zveza. Med plemena, ki so že v rimskem času živela na tem ozemlju, so spadali [[Sikambri]], [[Hamavi]], [[Brukteri]], [[Hatuari]] in [[Tenkterji]]. V dokumentih so omenjena stara plemena zamenjali Franki, ki so najverjetneje predstavljali zvezo vseh ali samo nekaj plemen. Ti neodvisni Franki so pogosto prečkali Ren in na njegovem levem bregu postavili svoja opirišča, iz katerih so vdirali v Rimsko cesarstvo. Rimljani so si nazadnje kupili mir z dovoljenjem za njihovo naselitev na levem bregu Rena pod pogojem, da sodelujejo pri ohranjanju miru na severni meji cesarstva. Mnogo Frankov je v Rimskem cesarstvu doseglo vodilne položaje. [[Slika:Agrippina (1), Pula archeological museum.JPG|thumb|left|Agripina, mati Kölna]] Ren je v zgodnjem Rimskem cesarstvu veljel za severno mejo cesarstva. Rimljani so ob njem ustanovili provinci [[Gornja Germanija|Gornjo]] in [[Spodnja Germanija|Spodnjo Germanijo]]. Mejo med njima je pomenila in vzdržavala rimska trdnjava [[Mainz]] (''castrum Mogontiacum''). Spodja Germanija, kamor so spadali Ripuarci, je kasneje postala Druga Germanija (''Germania Secunda''). Vanjo so bila vključena mesta ''Castra Vetera'' (Xanten), [[Köln]] in [[Bonn]]. V zgodnjem rimskem obdobju so bili glavno germansko pleme v Spodnji Germaniji [[Ubijci]], ki so dobili dovoljenje za preselitev preko Rena. Na njihovem ozemlju je bila ustanovljena rimska ''Colonia Agrippinenses'' (Köln), ki naj bi jim pomagala braniti cesarstvo pred vsiljivci.<ref> ''Germania'', 28. odstavek.</ref> Na ozemlje Ubijcev, od koder so jih na silo pregnali njihovi vzhodni sosedi [[Svebi]], so se pod podobnim pritiskom še bolj vzhodnih plemen doselili [[Brukteri]], [[Tenkterji]], [[Sikambri]], [[Usipeti]] in drugi. [[Tacit]] v opisu Batavijske vstaje omenja, da so omenjena plemena ostala v stiku z Ubijci. Domneva se, da so ta relativno romanizirana germanska plemena v kasnejših stoletjih prispevala k nastanku Ripuarskih Frankov. Ripuarski Franki so bili mnogo manj vplivni kot njihovi zahodni bratranci Salijski Franki, ki so na začetku 5. stoletja ustvarili [[Merovingi|merovinško]] [[Frankovsko kraljestvo]]. Ripuarski Franki so kmalu potem, ko so se pojavili v zgodovinskih dokumentih, izgubili svojo neodvisnost in bili vključeni v frankovsko osrednjo provinco [[Avstrazija|Avstrazijo]]. Če ne upoštevamo nekega Ripuarca, za katerega Jordanes v ''Getiki'' piše, da se je v pomožnih enotah Flavija Ecija boril v [[Bitka na Katalunskih poljih|bitki na Katalunskih poljih]] leta 451,<ref>Paragraf 191.</ref> je Ripuarske Franke prvi omenil ''Gregor Tourski'' v ''Historii Francorum''. Gregor pravi, da je salijski kralj [[Klodvik I.]], prvi kralj vseh Frankov in prvi, ki se je spreobrnil v [[krščanstvo]], podjarmil pred tem neodvisne Ripuarce. Ripuarci so bili v tem času verjetno naseljeni na obeh bregovih Rena od Kölna do Reimsa. V drugi polovici 5. stoletja jim je vladal kralj [[Sigibert Hromi]], za katerega Gregor Tourski trdi, da je bil sorodnik in zaveznik Klodvika I. in se je na njegovi strani boril v [[bitka pri Tolbiacu|bitki pri Tolbiacu]] leta 496. Vzdevek Hromi je dobil zaradi rane na kolenu, ki jo je dobil v tej bitki. Leta 507 ali 509 ga je na Klodvikovo nagovarjanje ubil sin [[Kloderik]], da bi zasedel njegov prestol. Klodvik je po njegovi smrti pozabil na dogovor in Sigiberta ujel in usmrtil. Po njegovi smrti je ripuarsko ozemlje priključil k svojemu. Ripuarski Franki so kljub temu še nekaj stoletij obdržali svojo identiteto, kar dokazuje ''[[Lex Ripuaria]]'', zakonik, katerega so leta 630 sprejeli merovinški kralji izključno za svoje ripuarske podložnike. ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * Greenwood, Thomas (1836). ''The First Book of the History of the Germans: Barbaric period''. London: Longman, Rees, Orne, and Co.. * Howorth, Henry H. (1884). ''XVII. The Ethnology of Germany (Part VI). The Varini, Varangians and Franks. - Section II''. Journal of the Royal Anthropological Institute (London: Trübner & Co.) '''13''': 213–239. doi: 10.2307/2841727. * Perry, Walter Copland (1857). ''The Franks, from their first appearance in history to the death of King Pepin''. London: Longman, Brown, Green, Longmans, and Roberts. * Pfister, M. Christian (1911), ''(B) The Franks Before Clovis''. V Bury, J.B.. ''The Cambridge Medieval History'', Volume I: The Christian Roman Empire and the Foundation of the Teutonic Kingdoms, London: Cambridge University Press. * Rivers, Theodore John (1986). ''Laws of the Salian and Ripuarian Franks''. New York: AMS Press, 1986. * Wiggers, Heiko (2007). ''Reevaluating diglossia: Data from Low German (Dissertation)''. Ann Arbor: ProQuest. {{Germani}} [[Kategorija:Franki]] [[Kategorija:Germani]] c8sb0kjh1re5ova21fz5qvvt70k5dyl 10 427421 6660635 6283616 2026-04-17T06:32:24Z Yerpo 8417 rektgr 6660635 wikitext text/x-wiki {{navbox | name = Zgodovinske regije v Romuniji | title = * [[Slika:Flag of Romania.svg|24px|link=|alt=|Flag of Romania]] Zgodovinske regije v Romuniji | bodyclass = hlist | image = | group1 = [[Banat]] [[Slika:Banat_modern_coat_of_arms.png|15px|Banat]] (1918–)^a | list1 = * Banat^f | group2 = [[Dobrudža]] [[Slika:Stema Dobrogei.png|15px|Dobruja]] (1878–) | list2 = * Severna Dobrudža * Južna Dobrudža (1913–1916; 1919–1940) | group3 = [[Moldavija]] [[Slika:Coat of arms of Moldavia.svg|15px|Moldavija]] (1859–)^b | list3 = * [[Besarabija]] (1918–1940; 1941–1944)^c * [[Bukovina]]^d * Hertza (1859–1940; 1941–1944) * Zahodna Moldavija | group4 = [[Transilvanija]] [[Slika:Coat of arms of Transylvania.svg|15px|Transylvania]] (1918–)^a^e | list4 = * [[Crișana]]^f * [[Maramureș (zgodovinska regije)|Maramureș]]^g | group5 = [[Vlaška]] [[Slika:Coat of arms of Wallachia.svg|15px|Vlaška]] (1859–)^b | list5 = * [[Muntenija]] * [[Oltenija]] | below = * ^a[[Trianonska pogodba|''De jure'']] od 1920 * ^bZdružene kneževine, ''de jure'' od 1862 * ^cCahul, Bolgrad in Ismail v Romuniji (1859–1878) * ^dJužna Bukovina v Romuniji (1918–); Severna Bukovina v Romuniji (1918–1940; 1941–1944) * ^eSeverna Transilvanija v Madžarski (1940–1944) * ^fSamo vzhodni del * ^gSamo južni del }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Romunijo]] </noinclude> 31gaflxh9kb5p0zu6mfi1edg86xh16h 0 428196 6660500 6347850 2026-04-16T19:45:30Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Image-Roman_Cologne,_reconstruction2.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Maps of the history of Cologne|]]. Odstranjevanje. 6660500 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev Velikega svetega Martina | fullname = Klosterkirche Groß Sankt Martin | image = <!-- wd --> | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Nemčija | denomination = [[Rimskokatoliška]] | division = | subdivision = | founded date = okoli 960 | founder = | dedication = [[Sveti Martin]] | capacity = | length = 50 m | width = | height = 75 m | floor area = | seniorpastor = | pastor = | location = [[Köln]] | country = {{Flagicon|Germany}} [[Nemčija]] | phone = | website = [http://www.romanische-kirchen-koeln.de/ www.romanische-kirchen-koeln.de] }} '''Cerkev Velikega svetega Martina''' (nemško: ''Groß Sankt Martin'') je [[romanska arhitektura|romanska]] katoliška cerkev v [[Köln]]u v [[Nemčija|Nemčiji]]. Zgrajena okoli 960 leta počiva na ostankih rimske kapele, ki je stala na takratnem otoku v [[Ren]]u. Cerkev je bila kasneje preoblikovana v [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]]. Sedanja zgradba, vključno z dvigajočim stolpom na križanjem ladij, je prepoznaven znak starega mestnega jedra Kölna, in je nastajal med 1150-1250. Arhitektura njenega vzhodnega konca tvori v tlorisu ''tetraconch'' ali triperesno deteljico, ki jo sestavljajo tri [[apsida|apside]] okoli križanja ladij, podobno tistemu v cerkvi sv. Marije na Kapitolu. Cerkev je bila hudo poškodovana v drugi svetovni vojni, restavratorska dela so bila končana leta 1985. Od leta 2009 se Veliki sv. Martin uporablja kot podružnica Meniške bratovščine Jeruzalema in je znova odprta za obiske. == Zgodovina == Zgodba Velikega sv. Martina je neločljivo povezana s položajem benediktinskega samostana, ki se je nahajal v cerkvi večino svoje zgodovine. Nekaj dokumentov iz časa zgradbe je ohranjenih, in iz njih izhaja tudi poznavanje ustanovitve. Te podatke potrjujejo tudi arheološke najdbe na licu mesta in proučevanje sloga zgradbe in njenega okrasja. === Apokrifna zgodovina === Besedilo ''Aedidius Gelenius'', katalog lokalnih svetnikov, v izdaji 1645 omenja možne vire za cerkev v [[Karolingi|predkarolinških]] časih. Misijonarja Viro in Plechelmus, ki sta bila kasneje včlanjena v Kaiserswerthu samostan, sta rekla, da sta prišla v Porenje ustanavljat samostane in cerkve. Rekla sta, da ju sponzorirata [[Pipin Herstalski]] in [[Plektruda]], kar umešča njuno delo v leta 752-768. Možno je, da sta ta dva ustanovila cerkev, ki je kasneje postala Veliki sv. Martin. Teorije cerkvenih predkarolinških začetkov so podprte s ''Chronicon Sancti Martini Coloniensis'', ki je vse do konca 19. stoletja štel za veljaven zgodovinski vir za cerkve in opatije v Kölnu. Glede na to, je bil Veliki sv. Martin ustanovljen kot kapela leta 690 in se je preoblikoval v samostan pod Virom, Plechelmusom in Otgerjem v 708. ''Chronicon'' zagotavlja neprekinjeno zgodovino opatije in dogodke, ki so vodili do delnega uničenja od [[Sasi|Sasov]] v 778, medtem ko je se [[Karel Veliki]] boril v Španiji. Drugi dogodki v tej zgodovini so papeški obisk [[Papež Leon III.|Lea III.]] in škodo, ki so jo povzročili [[Normani]] v 846 in 882. <ref>Max Hasak: Die Baukunst. 11. Heft: Die Kirchen Gross St. Martin und St. Aposteln in Köln, 1899, page 10</ref> Pisanje iz leta 1900, Otta Oppermana, učenjaka v Nemčiji, se je izkazalo, da je ta kronika lažna zgodovina, ki jo je zamešal Oliver Legipont, benediktinski menih, ki je prebival v Velikem sv. Martinu leta 1730. <ref>Otto Oppermann, Kritische Studien zur älteren Kölner Geschichte I. Die Fälschungen des Oliver Legipont. From the Westdeutsche Zeitschrift für Geschichte und Kunst. 19 (1900) pages 271–344.</ref> Druge teorije, vključno s tisto, ki nakazuje, da je bila cerkev zgrajena v frankovskih časih (med 5. do 9. stoletjem), so prav tako podprte z dokazi in verjetno apokrifne (apokrifen=nepristen, ponarejen). === Ustanovitev in gradnja samostana v 10. in 11. stoletju === ''Lorsch Codex'' (pomemben zgodovinski dokument, ustvarjen med približno 1175 do 1195 v samostanu sv. Nazarija v Lorschu v Nemčiji), ki zagotavlja bolj zanesljive vire informacij, omenja ustanovitev cerkve od [[Bruno Veliki|Bruna Velikega]] (953-965) kot moško korno hišo v čast Martinu iz Toursa. Bruno navaja cerkev tudi v svojih evidencah in omenja darovanje relikvije sv. Eliphiusa, ki je bil drugi imenovan patron cerkve. Te relikvije so pozneje prenesli v Toul. <ref>Paul Clemen, Die Kirchlichen Kunstdenkmäler der Stadt Köln II, page 354.</ref> Kasnejša kronika Johanna Koelhoffa mlajšega iz 1499 omenja, da je nadškof Warin Kölnski (976-985), obnovil cerkev in namestil Minnborinusa Kölnskega kot odgovornega. Ebergar (985-999) je zapisal, da so z donacijami v 989, cerkev spremenili v samostan benediktinski menihi iz Irske. Med njimi so bili Kilian Kölnski (umrl 1003), Helias Kölnski (umrl 1040), Aaron Scotus (umrl 1052) in Molanus (umrl 1061). V 11. stoletju so bili ti irski prebivalci postopoma nadomeščeni z lokalnimi menihi. To je posledica dejstva, da je bil nadškof Pilgrim Kölnski nenaklonjen, da bi svojo prisotnost uporabljali za njihovo odstranitev. Zadnji irski opat Arnold je umrl leta 1103. <ref>Helmut Fußbroich: Die ehemalige Benediktinerabteikirche Groß St. Martin zu Köln. page 4.</ref> Vita Annonis poroča, da je dobil nadškof Anno II. (1056-1075) vizijo od sv. Eliphiusa zs dva stolpa v cerkvi in da je bila ta vizija navdih za kasnejšo postavitev stolpov ob vzhodni kor. === Romanska rekonstrukcija v 12. in 13. stoletju === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = Gross St Martin - Stadtplan Köln 1571.png | width1 = 193 | alt1 = | caption1 = Izsek mestne karte, 1571, prikazuje Velikega sv. Martina | image2 = Gross St Martin - Lithographie 1840.jpg | width2 = 175 | alt2 = | caption2 =Zgodnje 19. st.: pogled na severno stran cerkve po zrušitvi opatije, razkriva triapsidalno romansko strukturo vzhodnega konca.}} Leta 1150 je požar uničil velik del Kölna. Opatija na mestu Velikega sv. Martina je bila ujeta v požar in čeprav škoda ni znana, se sklepa, da je bila celotna cerkev uničena. Nadškof Filip I. von Heinsberg je posvetil novo stavbo leta 1172. Prva faza gradnje je obsegala triapsidalno strukturo, s tremi okroglimi apsidami, ki so oblikovale križ. Ta del cerkve je še danes prisoten. Vzhodni konec ladje je bil zaključen pred naslednjim požarom v 1185, pa tudi južna stranska ladja. Na severni apsidi sta bili kasneje dodani benediktinski kapeli, zgrajeni v ruševinah prejšnje samostanske zgradbe. Več informacij v zvezi z gradnjo prihaja iz časa opata Simona (1206-1211). Opatov brat je zapustil v svoji zadnji volji denar za nakup novega kamna za opatijo, kar kaže na nadaljevanje nekaterih gradenj. <ref>Anton Ditges: Groß St. Martin in Köln. Eine Festschrift zur siebenten Säcularfeier der Kirchweihe am 1. Mai 1872, page 17.</ref> V sredini 13. stoletja so bile zaključene nove stene za tri apside, z večjimi okni. Ladjo so tudi podaljšali za pet metrov in na zahodu zgradili atrij. === Razvoj od 14. do 17. stoletja === Po dokončanju cerkve v 13. stoletju, so se začele neke spremembe pri obliki cerkve. Najbolj pomembne v tem obdobju so bile razne prenove, potrebne za štiri stolpe. Leta 1378 je požar uničil streho s štirimi stolpi, ki so bile popravljene s pomočjo prihranjenih finančnih sredstev. Močna nevihta leta 1434 je povzročila resnejše težave. Trije od štirih zatrepov stolpov so padli na tla. Eden v bližino ribjega trga, druga dva neposredno na obok nad glavnim oltarjem. Obok je bil kasneje popravljen in obešen spominski zvon datiran z letom 1436. Reforme pod opatoma Jakobom von Wachendorpom (1439-1454) in Adamom Meyerjem (1454-1499) so dale boljše finančne temelje za benediktinski samostan. Izvedena je bila notranja dekoracija cerkve, vključno s figurami na oltarju, nameščene leta 1509, ki so danes še vedno prisotne. Negotova gradnja zahodnega stolpa je povzročila njegovo uničenje in bližnje kapelice leta 1527. Kapela bo kasneje porušena, prav tako pa ni bil obnovljen stolp. Tudi v tem obdobju, je bila notranjost okrašena s srednjeveškimi oltarji, ki jih bodo kasneje zamenjali z novejšimi iz 17. stoletja. === 18. stoletje - barok in klasicistični vplivi === Leta 1707 so bile razpadajoče notranje stene cerkve popravljene in prenovljene in ostale zveste prejšnjemu oblikovanju. Heinrich Obladen, nato opat Velikega sv. Martina, je kupil tudi nove, večji orgle. Nova oprema v baročnem slogu, vključno z zlatimi trakovi za stebre, kupola in stene, so bili dodani v notranjosti. <ref>Peter Opladen, Geschichte einer stadtkölnischen Abtei, page 61.</ref> V drugi polovici 18. stoletja so bile izvedene številne majhne spremembe na notranji opremi in okolju. Opat Franz Spix (1741-1759) je dvignil površino oltarja in ga položil bolj nazaj v apsido. Njegov cilj je bil polepšati videz za mašo. Zato je bila stara grobnica porušena in stebri sedaj niso štrleli na svojimi bazami. Približno štirideset let kasneje, ob koncu 18. stoletja, je Ferdinand Franz Wallraf cerkev okrasil z novo opremo, ki je ustrezala slogu stoletja. Pod vplivom klasicizma sta nastala oltar in prižnica. Glavni oltar je ohranil svoje razkošje, čeprav z enostavnejšimi grško-rimskimi vplivi. Te spremembe so bile sporne za gibanje katoliške obnove v 19. stoletju, in so menili da je treba te dele okrasja odstraniti, tudi zaradi poganskih tem. <ref>Stadtspuren Band 1, Rolf Lauer: Groß St. Martin, page 433.</ref> V poznem 18. stoletju, je bil pomanjkljiv severozahodni stolp porušen. Zato slike posnete pred sredino 19. stoletja kažejo, da je imela cerkev samo dva stolpa na vzhodni strani. === Sekularizacija in obnova v 19. stoletju === V francoskem revolucionarnem obdobju od 1780 – 90-ih, je več ozemelj v bližini Francije, vključno Köln, zasedla revolucionarna vojska. Oktobra 1794 so mesto Köln zasedli za naslednjih 20 let. To je pomenilo dokončen konec s srednjeveško tradicijo mesta in začelo se je močno proti klerikalno gibanje. Nadškofija v Kölnu je bila leta 1801 ukinjena in stolnica preimenovana v običajno župnijsko cerkev. Samostan v Velikem sv. Martinu je bil razpuščen leta 1802, preostalih 21 menihov je moralo poiskati druge lokacije za življenje. Le 11 jih je našlo položaj duhovnika v Kölnu. V naslednjih letih je opat Felix Ohoven vodil cerkev kot župnik. Od leta 1808 je zapuščena samostanska zgradba delovala kot bivališče za francoske veterane. Kasneje so jo porušili in gradbeni material uporabili v drugih delih mesta. Leta 1843 je mesto Köln namenilo denar za restavriranje in obnovo cerkve. Zakristija je bila obnovljena v severni apsidi, po prvotnih načrtih. Štiri leta kasneje se je začela gradnja dveh manjkajočih stolpov na pobudo Heinricha Nagelschmidta, ki je ustvaril tudi načrt za popolno obnovo cerkve. Mesto Köln je pokrilo polovico stroškov vrnitve v prejšnje stanje, to je okoli 32.000 talerjev. Leta 1875 je Veliki sv. Martin dobil novo streho, na novo zgrajene zahodne zatrepe, novo okno v južni steni in na koncu, dokončanje dveh manjkajočih stolpov. <ref>Paul Clemen, Die Kirchlichen Kunstdenkmäler der Stadt Köln II, page 362.</ref> Obnovljena je bila tudi notranjost cerkve. Avgustu Essenweinu, direktorju germanskega muzeja v Nürnbergu, je bila zaupana ta naloga, ki je zahtevala, da se vrne dekorativne elemente avtentičnih srednjeveških načrtov. Essenwein je vedel, da ne bi dosegli vsega načrtovanega zaradi omejitve virov in časa, zato je pripravil idejne načrte za vsak del cerkve. Po teh načrtih je bila notranjost cerkve okrašena z različnimi temami iz Nove in Stare zaveze. Edine preostale večje spremembe v 19. stoletju so bile leta 1892, ko je bila prenovljena vzhodna stran, da bi bolje pokazati deteljičasto zasnovo [[prezbiterij|kor]]a. Nova streha je bila zamenjana dve leti kasneje. === Uničenje v drugi svetovni vojni === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = Truemmer koeln alter markt u gross stmartin194647.jpg | width1 = 175 | alt1 = | caption1 = Veliki sv. Martin leta 1946. | image2 =Gross_stmartin_hauptschiff.jpg | width2 = 188 | alt2 = | caption2 = Obnovljena notranjost Velikega sv. Martina }} Veliki sv. Martin je bil hudo poškodovan v zračnem bombardiranju med drugo svetovno vojno. V noči 30. maja 1942 so stolp in ladja cerkve zgoreli do tal. Zakristija in severna apsida je bila tudi uničena. Naslednje leto, v enem od najtežjih bombnih napadov, je bila unišena še benediktinska kapela na severni strani. <ref>Carl Dietmar, Werner Jung: Kleine illustrierte Geschichte der Stadt Köln. J. P. Bachem Verlag, Köln 2002, page 265.</ref> Z bombardiranjem januarja 1945 so podrli pritlikave galerije vseh treh apsid. V tem času so bili temelji štirih stolpov udarjeni tudi z neposrednim zadetkom. V zadnjem zavezniškem bombardiranju 2. marca 1945, je mesto dobila najtežje poškodbe. Skoraj petindevetdeset odstotkov zgradb v starem mestu je bilo poškodovanih in vsi stropi v cerkvi so bili bodisi preluknjani ali porušeni. <ref>Walter Zimmermann: Neue Beobachtungen zur Baugeschichte von Groß St. Martin in Köln. page 135.</ref> === Kasnejše gradnje in obnove === V povojnih letih se je zastavljalo vprašanje ali bi bilo treba cerkev obnoviti in kako. Ali se cerkev pusti kot uničen spomin na vojno? Ali jo je treba v celoti obnoviti? In če, katero obdobje v zgodovini predstavlja "originalno" cerkev? <ref>Kirchen in Trümmern. Zwölf Vorträge zum Thema Was wird aus den Kölner Kirchen? Prof. Dr. Otto H. Förster pages 204–205.</ref> Serija javnih predavanj je potekale leta 1946/47 na temo ''Kaj naj se zgodi s kölnskimi cerkvami?''. Ta predavanja so zbrala umetnike, politike, arhitekte in restavratorje in se zrcalila v javni razpravi o tem vprašanju. Kljub določeni skepsi javnosti, so se restavratorska dela začela leta 1948. Do leta 1954 so bile stene in podpore za apsido cerkve, s pritlikavimi galerijami, v celoti obnovljene. Leta 1955 se je začela ladja, ki je bila končana z novo streho leta 1971. Leta 1965 je bila obnovljena zunanja oblika cerkve s svojimi štirimi stolpi. Med letoma 1982 in 1984 so bila položena nova tla po načrtih Essenweina iz 19. stoletja. Ko je bila leta 1985 zaključena notranjost, je bila cerkev po štiridesetih letih odprta za vernike. Oltar je posvetil nadškof Joseph Höffner, ki je namestil svete relikvije Brigite Švedske, Sebastjana in Engelberta Kölnskega v njihov grob. Od leta 2009 je Veliki sv. Martin podružnica meniške bratovščine Jeruzalema in je znova odprt za obiske. == Arheološka raziskovanja == Cerkev Velikega sv. Martina se nahaja na lokaciji enega od prvotnih Renskih otokov, ki leži vzhodno od starega rimskega ''praetoriuma'' (sodna hiša). Otoku ne obstaja več. Ko je bilo območje v letih 1965-66 pod cerkvijo izkopana, je preiskava pokazala, da je prejšnja zgradba izvirala iz prvega stoletja in je bila dolga 76 metrov in široka 71,5 metra. Notranji prostor je bil velik 55,7 krat 43,8 metra in je imel skrivnostno plitvo območje, ki se je uporabljalo za shranjevanje vode, in je merilo 34 x 17,2 metrov. Nobene podobne strukture iz tega obdobja še niso našli severno od Alp. Ker ni bilo druge informacije o uporabi zgradbe lahko le domnevajo, da je služil kot bazen. Morda se je zgradba uporabljala za rekreacijo in da je bilo območje shranjevanja vode bazen. Možno je tudi, da se je bazen uporabljal za shranjevanje živih rib. Nadaljnji teorija pravi, da je bil na tem mestu rimski tempelj. <ref>Worlff, Gerta. Das römisch-germanische Köln. 5th Edition. J.P. Bachem, page 242-245.</ref> Nekje sredi drugega stoletja je bil bazen zasut, zgrajeni pa so bili spremljajoči objekti na jug, vzhod in zahod. Lega teh objektov, neposredno na bregovih Rena, kot tudi njihova sestava, kaže uporabo kot skladiščenje za tržno blago, odpremljeno ob reki. Skladišče na mestu cerkve je bilo uporabljeno po antiki. Arheološka izkopavanja so pokazala, na tri različna obdobja, na novo zgrajena vedno na vrhu starejšega materiala. Ni jasno ali je katera od teh obnov izhajala iz rimskih in kasnejših srednjeveških obdobij. Vendar pa so v eni plasti tal odkrili črepinje Pingsdorferske keramike, kar kaže, da je na karolinško renesanso. <ref name="#1">Römisch-Germanisches Zentralmuseum Mainz: Führer zu vor- und frühgeschichtlichen Denkmälern, Band 38, Köln II, Exkursionen: Nördliche Innenstadt. J. G. Deckers: Groß St. Martin, pages 134–147, Philipp von Zabern, Mainz</ref> Poleg tega je presek srednje osi cerkve iz leta 1965, ponudil zanimiva odkritja. Na globini približno dva metra pod tlemi cerkve so našli različne srednjeveške in sodobnejše pokope. <ref name="#1"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Paul Clemen (Hrsg.): ''Die kirchlichen Kunstdenkmäler der Stadt Köln II.'' Die Kunstdenkmäler der Rheinprovinz. L. Schwann, Düsseldorf 1911. * Sabine Czymmek: ''Der Heiligkreuzaltar des Bürgermeisters Johann von Aich in Groß St. Martin.'' In: ''Colonia Romanica. Jahrbuch des Fördervereins Romanische Kirchen Köln e.V.'' Bd 1. Greven, Köln 1986. {{ISSN|0930-8555}} * J. G. Deckers: ''Groß St. Martin'' In: ''Führer zu vor- und frühgeschichtlichen Denkmälern.'' Bd. 38. Köln II. Exkursionen: Nördliche Innenstadt. Römisch-Germanisches Zentralmuseum Mainz (Hrsg.). Zabern, Mainz 1980, S.134–146. ISBN 3-8053-0308-4 * Karl-Heinz Esser: ''Zur Baugeschichte der Kirche Groß St. Martin in Köln.'' In: ''Rheinische Kirchen im Wiederaufbau.'' Mönchengladbach 1951, S.77–80. * Gesellschaft für Christliche Kultur (Hrsg.): ''Kirchen in Trümmern. Zwölf Vorträge zum Thema Was wird aus den Kölner Kirchen?'' Balduin Pick, Köln 1948. * {{navedi knjigo |author=Helmut Fußbroich |year=1989 |title=Die ehemalige Benediktinerabteikirche Gross St. Martin zu Köln. |publisher=Neusser Druck u. Verlag, Neuss |isbn=3-88094-631-0 |cobiss= |pages=}} * H. Hellenkemper in: ''Der römische Rheinhafen und die ehemalige Rheininsel.'' In: ''Führer zu vor- und frühgeschichtlichen Denkmälern.'' Bd. 38. Köln II. Exkursionen: Nördliche Innenstadt. Römisch-Germanisches Zentralmuseum Mainz (Hrsg.). Zabern, Mainz 1980, S.126–133, ISBN 3-8053-0308-4 * Hiltrud Kier und Ulrich Krings (Hrsg.): ''Köln. Die Romanischen Kirchen in der Diskussion 1946, 47 und 1985.'' Stadtspuren – Denkmäler in Köln. Bd 4. J. P. Bachem, Köln 1986. ISBN 3-7616-0822-5 * Hiltrud Kier, Ulrich Krings (Hrsg.): ''Köln. Die Romanischen Kirchen im Bild. Architektur · Skulptur · Malerei · Graphik · Photographie.'' Stadtspuren – Denkmäler in Köln. Bd 3. J. P. Bachem, Köln 1984. ISBN 3-7616-0763-6 * Hiltrud Kier, Ulrich Krings (Hrsg.): ''Köln. Die Romanischen Kirchen. Von den Anfängen bis zum Zweiten Weltkrieg.'' Stadtspuren – Denkmäler in Köln. Bd 1. J. P. Bachem, Köln 1984. ISBN 3-7616-0761-X * Werner Meyer-Barkhausen: ''Das grosse Jahrhundert kölnischer Kirchenbaukunst 1150 bis 1250.'' E. A. Seemann, Köln 1952. * Peter Opladen: ''Gross St. Martin: Geschichte einer stadtkölnischen Abtei.'' In: ''Studien zur Kölner Kirchengeschichte.'' Historisches Archiv des Erzbistums Köln (Hrsg.). Verlag L. Schwann, Düsseldorf 1954. * {{navedi knjigo |author=Gerta Wolff |year=2005 |title=Das römisch-germanische Köln. Führer zu Museum und Stadt. |edition=5|publisher=J. P. Bachem, Köln |isbn=3-7616-1370-9 |cobiss= |pages=}} * Walter Zimmermann: ''Neue Beobachtungen zur Baugeschichte von Groß St. Martin in Köln.'' In: Walther Zimmermann (Hrsg.): ''Die Kunstdenkmäler des Rheinlands.'' Beiheft 2. Untersuchungen zur frühen Kölner Stadt-, Kunst- und Kirchengeschichte. Fredebeul & Koenen, Essen 1950, S.105–140. == Zunanje povezave == {{Commons category|Groß St. Martin (Köln)}} * [http://geoimages.berkeley.edu/wwp1204/html/ChrisWitzani.html Groß St. Martin im interaktiven QuickTime VR Panorama] * [https://structurae.net/structures/great-saint-martin-abbey-church structurae, s0012772] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kölnu]] {{normativna kontrola}} awaw1hjaahbu2eu7q1lwhl7uiktt509 0 429946 6660589 6383510 2026-04-17T00:57:52Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lidija Osterc''', [[Slovenci|slovenska]] [[slikarka]] in [[ilustratorka]], * [[28. februar]] [[1929]], [[Ljubljana]] † [[2006]]. Lidija Osterc je najbolj poznana po [[ilustracija]]h [[Otroška književnost|knjig za otroke]]. Kar trikrat je prejela [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]], v letih 1964, 1966 in 1969.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/levstikove__nagrade |title=Levstikove nagrade |accessdate=18. februarja 2017 |work=[[Mladinska knjiga]] |archive-date=2012-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120317130359/http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/levstikove__nagrade |url-status=dead }}</ref> ==Ilustrirana dela== * [[Tone Pavček]]: ''[[Strašni lovec Bumbum]]'' (1969) * [[Ela Peroci]]: ''[[Očala tete Bajavaje]]'' (1969) * [[Brata Grimm]]: ''[[Sneguljčica]]'' (1966) * Ela Peroci: ''[[Hišica iz kock]]'' (1964) ==Sklici== {{sklici}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{DEFAULTSORT:Osterc, Lidija}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Osterc, Lidija]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] sslcley0uvj1llpk524ec53bza5j2bk 0 431946 6660716 6622057 2026-04-17T09:46:16Z ~2026-23647-62 258382 6660716 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name=Peninske Alpe | other_name={{lang-fr|Alpes Pennines, Alpes valaisannes}}, {{lang-de|Walliser Alpen}}, {{lang-it|Alpi Pennine}} | photo=Valais Alps.jpg | photo_caption= Peninske Alpe iz vasi Riederalp | country=[[Švica]] |country1=[[Italija]] | | border=[[Savojske Alpe]] | border1=[[Adulske Alpe|Lepontinske Alpe]] | border2=[[Bernske Alpe]] v širšem smislu | border3 = [[Padska nižina]] | length_km=| length_orientation= | width_km= | width_orientation= | geology= | period= | orogeny= | highest= Dufourspitze | elevation_m=4634 | map_caption=Peninske Alpe (odsek št. 9) v Zahodnih Alpah }} '''Peninske Alpe''' (francosko ''Alpes Pennines'' ali ''Alpes valaisannes'', nemško ''Walliser Alpen'') je podskupina Zahodnih [[Alpe|Alp]]. Delno leži v [[Švica|Švici]] v kantonu [[Valais]] in [[Italija|Italiji]] v [[italijanske dežele|deželah]] [[Piemont]] in [[Dolina Aoste]]. Gorovje se razteza čez široko območje med dolino [[Rona|Rone]] na severu in dolino Aoste na jugu in med [[prelaz Simplon|prelazom Simplon]] na vzhodu in [[Veliki Sveti Bernard|Velikim Svetim Bernardom]] na zahodu. V vodnikih Švicarske planinske zveze (''Schweizer Alpen-Club'' - SAC) je iz praktičnih razlogov vedno podaljšano še od prelazov Griespass in Nufenenpass na vzhodu do reke Eau Noire in reke Trent na zahodu. Najvišja gora v Peninskih Alpah je 4.634 metrov visoka [[Dufourspitze]] v masivu [[Monte Rosa]]. == Pregled == Peninske Alpe so rekordne med alpskimi skupinami: so skupina z največjim deležem [[ledenik]]ov, prav tako je tukaj največ štiritisočakov. Imajo tudi največjo višinsko razliko v območju gora v Alpah: med najvišjo (Dufourspitze s 4634 m nadmorske višine) in najnižjo točko (reka Ddora Baltea pri Ivrei v Piemontu z 253 m) je razlika v višini skoraj 4400 m. Italijanska Monte-Rosa-OPstwald ima najvišjo steno v Alpah z višinsko razliko 3000 metrov. V masivu Monte Rosa so številni štiritisočaki. [[Dufourspitze]] je najvišji vrh v Švici z nadmorsko višino 4634 m, [[Dom (gora)|Dom]] s 4545 m je najvišja gora, ki leži v celoti v Švici. Markantni sta piramidni gori [[Matterhorn]] in [[Weisshorn]]. Tukaj najdemo tudi najvišje ležeči park v Evropi italijanski [[naravni park Alta Valsesia]] na južni strani glavnega grebena Peninskih Alp. Dviga se na višino do 4559 m. Najvišja oskrbovana [[planinska koča]] v Alpah, je koča Margherita na 4554 m nadmorske višine, kar je višina [[Signalkuppe]] v Monte Rossi. Promet v švicarskih Alpah je usmerjen, med drugim skozi [[predor Simplon]], ki je drugi najdaljši železniški predor med Švico in Italijo in med najdaljšimi železniškimi predori na kontinentalni Evropi. Med [[žičnica]]mi je tista na Mali Matterhorn, z zgornjo postajo na 3820 m, najvišja in [[Metro Alpin]] v [[Saas Fee]], najvišja [[tirna vzpenjača]] na svetu z zgornjo postajo na 3600 m nadmorske višine.[[Lac des Dix]] je največje [[akumulacijsko jezero]] v Švici s 400 milijoni kubičnih metrov prostornine in ima najvišji gravitacijski jez na svetu s 284 metri. == Vrhovi == [[Slika:Wallis_Allalinpass_pano_mg-k.jpg|800 px|thumb|Panorama Peninskih Alp iz prevala Allalin. Markantni vrhovi na obzorju so Breithorn, Matterhorn, Dent Blanche, Zinalrothorn, Weisshorn, Alphubel in Allalinhorn.]] === Štiritisočaki === V švica6-04-13}}</ref> Polovica od teh vrhov je v Peninskih Alpah. Druga polovica je razdeljena med pet drugih gorskih območih v Alpah. Drugi pomembni vrhovi so še: [[Slika:Walliser Alpen 2133.jpg|thumb|250px|Dent Blanche (4357 m), Ober Gabelhorn (4063 m), Zinalrothorn (4221 m) in Weisshorn (4505 m)]] [[Image:Great St Bernard-700px.jpg|thumb|right|250px|Prelaz Veliki Sveti Bernard]] * Vrhovi okoli Arolla ** Mont Blanc de Cheilon, 3869 m ** ** Seetalhorn, 3037 m * Skupina Monte Rosa ** Neue Weisstorspitze, 3639 m gtal''', leto vključitve na seznam: 1998, velikost: 11.498 ha; * Št. 1718: '''Val de Rechy-Sasseneire''', leto vključitve na seznam: 1998, velikost: 3480 ha. b1re670utofj048xkufss9bo9khgwvd 0 435394 6660546 6648275 2026-04-16T21:33:19Z VidicK01 193275 15/90: Poslanec tudi v novem mandatu +volitve 2026 +ureditev mandatov v Infopolju 6660546 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Žan Mahnič |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start = 10. april 2026 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start1 = 13. maj 2022 |term_end1 = 10. april 2026 |term_start2 = 22. junij 2018 |term_end2 = 13. maj 2022 |term_start3 = 1. avgust 2014 |term_end3 = 22. junij 2018 |order4 = [[Kabinet predsednika vlade|Državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade]] |term_start4 = 13. marec 2020 |term_end4 = 13. maj 2022 |predecesso43 = [[Damir Črnčec]] |successor4 = [[Andrej Benedejčič]] |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka]] |spouse = |children = |profession = |education = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Žan Mahnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[Obramboslovje|obramboslovec]], * [[12. januar]] [[1990]], [[Kranj]]. Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na položaj je bil izvoljen v letih 2014, 2018 in 2022. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za nacionalno varnost v [[Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije]] in predsednik [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. == Izobrazba == Obiskoval je Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas, ob tem med letoma 1997 in 2007 tudi Glasbeno šolo Škofja Loka, kjer se je učil igranja na klavir in orgle.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/133/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-04|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/oseba/zan-mahnic/|website=SDS|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Maturiral je na klasičnem programu [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnazije Škofja Loka]] in se vpisal na študij obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-zan-mahnic|website=www.sds.si|accessdate=24. 11. 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Diplomiral je na temo ''Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere''.<ref name=":2" /> V dijaških in študentskih letih je bil vključen tudi v mladinsko politiko.<ref name=":1" /> == Politika == V Slovensko demokratsko stranko se je včlanil leta 2008. Leto kasneje je postal član izvršenega odbora strankinega podmladka [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. Dve leti je bil podpredsednik SDM, med letoma 2015 in 2021 pa predsednik.<ref name=":2" /> V Strokovnem svetu SDS je podpredsednik odbora za obrambo.<ref name=":0" /> Bil je večkratni občinski svetnik [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občine Gorenja vas – Poljane]]. V državni zbor je bil prvič izvoljen na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014]] in bil v tem mandatu predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|title=Odbor za obrambo|website=dz-rs.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170709215413/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|archivedate=9. 7. 2017}}</ref> V [[8. državni zbor Republike Slovenije|mandatu od leta 2018]] je opravljal funkcijo podpredsednika [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|title=Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb|accessdate=24. 11. 2019|website=dz-rs.si|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629231939/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|url-status=dead}}</ref> Bil je državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade v letih 2020-2022. [[Slika:Uradni obisk ministra za obrambo Republike Hrvaške Damirja Krstičevića v Sloveniji 2017 09.jpg|sličica|Srečanje s hrvaškim obrambnim ministrom [[Damir Krstičević|Damirjem Krstičevićem]] (2017)]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil s 4202 glasovoma (34,71 %) v domačem okraju Škofja Loka II znova izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-04-16|website=DVK-rs.si}}</ref> V mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] je bil med drugim podpredsednik odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter član odborov za zunanjo politiko in obrambo. Mahnič je bil večkrat obtožen neprimernih izjav v parlamentu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-smc-zaradi-zaljive-izjave-zahtevajo-odstop-mahnica.html|title=Poslanci SMC zaradi žaljive izjave zahtevajo odstop Mahniča|newspaper=Delo|accessdate=6. 7. 2017|date=14. 12. 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2842592/|title=Brglez obsodil ravnanje Mahniča in Turnška - Slovenci-Vesti|accessdate=6. 7. 2017|website=volksgruppen.orf.at|language=de|date=11. 5. 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 2019 je vrhovni državni tožilec [[Zvonko Fišer]] zoper njega vložil ovadbo zaradi izjav, v katerih je pravosodne institucije označil za »mafijo«.<ref>{{Navedi novice|title=Zvonko Fišer zaradi razžalitve ovadil Mahniča|date=15. 11. 2019|url=https://www.sta.si/2698286/|work=STA|accessdate=24. 11. 2019}}</ref> Za poslanca je znova kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], v okraju Škofja Loka II je prejel 5103 glasove (40,78 odstotka) in osvojil nov poslanski mandat.<ref>{{navedi splet|title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Zasebno == Leta 2021 se je poročil s strankarsko kolegico Katjo Palčnik, svetnico občinskega sveta [[Občina Žalec|Občine Žalec]].<ref>{{Navedi splet|title=Poročil se je Žan Mahnič|url=https://zurnal24.si/slovenija/porocil-se-je-zan-mahnic-369199|website=zurnal24.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=27. junij 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občinski svet 2018-2022|url=https://zalec.si/obcina/obcinski-svet/|website=Občina Žalec|accessdate=2021-06-28|language=sl-SI}}</ref> Igra klavir, orgle in diatonično harmoniko. == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] == Sklici == {{refsez}} {{DEFAULTSORT:Mahnič, Žan}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] b20gmimz7853jvkq2dwn05o84sqotva 0 436486 6660760 6657131 2026-04-17T11:08:15Z Nareto 77605 6660760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Država prepozna letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči hiter, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.06.1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Nekateri perspektivni fantje so v tem času odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], vsi pa so morali zaključiti po gimnaziji še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih nadaljevali še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja šole danes vodijo profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 195chjofg42c4zuo1t28d05y9vv5i64 6660767 6660760 2026-04-17T11:31:09Z Nareto 77605 6660767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Država prepozna letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči hiter, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.06.1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države. Nekateri perspektivni fantje so v tem času odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], vsi pa so morali zaključiti po gimnaziji še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih nadaljevali še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja šole danes vodijo profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] n2jfcy856099n636uwvt2zimyh96jk7 6660771 6660767 2026-04-17T11:44:18Z Nareto 77605 6660771 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države. Nekateri perspektivni fantje so v tem času odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], vsi pa so morali zaključiti po gimnaziji še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih nadaljevali še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja šole danes vodijo profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 71x2mdfr64hg180natz7lqy2eatt0it 6660772 6660771 2026-04-17T11:53:49Z Nareto 77605 6660772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1951 Jugoslavija podpiše sporazum z ZDA Mutual Defense Assistance in dobi novega močnega dobavitelja za letalstvo. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti, trgovina z drago zahodno opremo se prvič odpre na veliko. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države. Nekateri perspektivni fantje so v tem času odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], vsi pa so morali zaključiti po gimnaziji še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih nadaljevali še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja šole danes vodijo profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] fzr8rc2u11pjz4oh8y65v451cttliuc 6660773 6660772 2026-04-17T11:54:41Z Nareto 77605 6660773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1951 Jugoslavija podpiše sporazum z ZDA Mutual Defense Assistance in dobi novega močnega dobavitelja za letalstvo. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti, trgovina z drago zahodno opremo se prvič odpre na veliko za vojaško letalske potrebe. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države. Nekateri perspektivni fantje so v tem času odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], vsi pa so morali zaključiti po gimnaziji še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih nadaljevali še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja šole danes vodijo profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 3dehfe1pnm5hzt30vfq00f7eriuljf5 0 441464 6660701 6658690 2026-04-17T09:36:00Z ~2026-16496-48 256334 /* EMA */ 6660701 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je 16. oktobra 1950 rodil v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja Transavto Postojna. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] aso7myszp0y7svet7yfhtjr5p6ou672 6660703 6660701 2026-04-17T09:37:41Z ~2026-16496-48 256334 /* EMA */ 6660703 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je 16. oktobra 1950 rodil v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja Transavto Postojna. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 6tpr5pzb4h9w6du8z47dwi9xfssxkyy 6660708 6660703 2026-04-17T09:42:26Z ~2026-16496-48 256334 /* EMA */ 6660708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je 16. oktobra 1950 rodil v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja Transavto Postojna. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] ju6s4ucf0a8rkmup6vs4wte452xuqmm 6660747 6660708 2026-04-17T10:49:40Z ~2026-16496-48 256334 /* Slovenska popevka */ 6660747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je 16. oktobra 1950 rodil v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja Transavto Postojna. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 6x6ts6vmvl53n6nyk9gu5iuvv3h6f6k 6660749 6660747 2026-04-17T10:52:58Z ~2026-16496-48 256334 /* Slovenska popevka */ 6660749 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je 16. oktobra 1950 rodil v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja Transavto Postojna. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] iq5myt3y5rttwbzm7w25knuekevshgw 6660751 6660749 2026-04-17T10:55:39Z ~2026-16496-48 256334 /* Slovenska popevka */ 6660751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je 16. oktobra 1950 rodil v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja Transavto Postojna. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] bi9yl3q0e9zfolk716zgxrelpmg9sf6 6660769 6660751 2026-04-17T11:38:07Z ~2026-16496-48 256334 /* Slovenska popevka */ 6660769 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je 16. oktobra 1950 rodil v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja Transavto Postojna. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] odw75whn6dwqvxpq8mvridxojreew6d 6660770 6660769 2026-04-17T11:42:30Z ~2026-16496-48 256334 /* Slovenska popevka */ 6660770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je 16. oktobra 1950 rodil v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja Transavto Postojna. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 9wocrcz8n55jmz0josqfif7o8lph0jc 0 448637 6660547 6055629 2026-04-16T21:40:40Z Stebunik 55592 /* Arhitektura */ 6660547 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Cerkev svetega Jožefa}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jožefa | fullname = | image =2018-5-Cerkev sv. Jožefa Ivančna gorica.png | imagelink = | imagealt = Župnijska cerkev svetega Jožefa | landscape = | caption = Župnijska cerkev svetega Jožefa | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD--> | location = [[Ivančna gorica]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jožef]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1991 | completed date = 1992 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 1999 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = arh. Vladimir Brezar | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = 4 | bell weight = | parish = [[Župnija Ivančna Gorica]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | diocese = [[Škofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = }} Cerkev spada pod naselje [[Ivančna gorica]], v [[Župnija Ivančna Gorica|župnijo Ivančna Gorica]]. == O cerkvi == Cerkev sv. Jožefa v Ivančni Gorici so zgradili na manjši vzpetini v južnem predelu mesta v letih 1991-92 in posvetili leta 1999; še v času prvega župnika župnije Ivančna Gorica Jožeta Kastelica jo je posvetil takratni nadškof [[Franc Rode]]. == Arhitektura == Oltar v prezbiteriju ponazarja vse vernike, ki jih [[Jezus Kristus]] združuje v [[Maša|mašni]] daritvi in je delo kiparja [[Jože Trontelj|Jožeta Trontlja]]; izdelal jo je iz stare orehove korenine leta 1996. Ob straneh [[Tabernakelj|tabernaklja]] sta sliki slikarja [[Tomaž Perko|Tomaža Perka]] z naslovoma "Rojstvo" in "Emavs"; isti avtor je leta 1995 naslikal tudi [[križev pot]]. [[Orgle]] v koru je 1995 postavila orglarska delavnica [[Orglarstvo Škrabl|Antona Škrabla]] iz [[Brestovec|Brestovca]].<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=309}}</ref> ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jožef, Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Župnija Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa|Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1992]] 833rhej3998abjal9y6v8zg122lvrcl 0 450874 6660695 6654824 2026-04-17T09:13:57Z Erardo Galbi 166658 6660695 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tipana | official_name = Comune di Taipana / Občina Tipana | native_name = Taipana | image_skyline = Chiesa Monteaperta.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Cerkev v Viškorši | image_shield =Taipana-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_Taipana_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 15 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 20 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(11,140)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina]] (UD) | frazioni = Karnahta (Cornappo), Debéleš (Debellis), [[Viškorša]] (Monteaperta), [[Brezje, Benečija|Brezje]] (Montemaggiore), Ponte Sambo, Plestišča (Platischis), [[Prosnid]] (Prossenicco) | mayor_party = državljanska lista | mayor = Alan Cecutti | area_footnotes = | area_total_km2 = 65,44 | population_footnotes = <ref name="istat">Vsi demografski in statistični podatki: Italijanski statistični inštitut [[Istat]].</ref> | population_total = 611 | population_as_of = 30. junij 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Tipanci | elevation_footnotes = | elevation_m = 478 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Jožef]] in [[Sveti Matija]] | day = 19. marec | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = {{official|http://www.comune.taipana.ud.it/}} | footnotes = }} '''Tipana''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Taipana,'' [[furlanščina|furlansko]] ''Taipane'') je občina v severovzhodni [[Italija|Italiji]] v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]] (italijanska dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]) na meji s Slovenijo. Nahaja se na nadmorski višini 478 m; skozi občino in naselje teče potok [[Karnahta]] (''Cornappo'', ''Cuarnap''). Meji na [[Slovenija|slovenski]] [[občina Kobarid|občini Kobarid]], sicer pa še na italijanske občine Beneške Slovenije – [[Bardo]], [[Neme]], [[Fojda]] in [[Ahten]]. Od [[Trst]]a je oddaljena okrog 80 km, od [[Videm,_Italija|Vidma]] pa okrog 20 km. Po podatkih na dan 30. 06. 2017 je občina štela 611 prebivalcev. Občina obsega površino 65,44 km². Po popisu leta 1971 se je 74,4 % prebivalcev po narodnosti opredelilo za [[Slovenci|Slovence]]. == Zgodovina == Leta 1077 je območje postalo del novoustanovljenega [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], ki so ga vodili [[Seznam_oglejskih_škofov_in_patriarhov|Oglejski patriarhi]]. Prvi pisni vir, ki omenja kraj Tipana (Taypana) je notarska listina iz 20. julija 1320 nastala v prafarni cerkvi v Nemah, v Kateri se ugotavlja: "Presentibus ... Leonardus filius Marini de Taypana. .. medietas vertat presbyero ... “ v navedeni cerkvi. Od leta 1351 je bila posest kot fevd v rokah [[Habsburžani|Habsburžanov]] oziroma vojvode [[Albreht II. Avstrijski|Albrehta II. Avstrijskega]]. Leta 1353 je izpričana prva cerkev v Tipani posvečena Svetemu Jožefu. Ta cerkev je bila popolnoma uničena v potresu leta 1511, nakar so postavili novo cerkev. Leta 1420 so Habsburžani v vojni z [[Beneška republika|Beneško republiko]] izgubili večji del Furlanije vključujoč območje Tipane; območje so Benečani vključili v tako imenovano ''Ozemlje Terraferma''. Po zasedbi [[Napoleon]]ovih čet in po sklenjenem miru leta 1797 v [[Campoformijski mir|Campo Formio]], je območje pripadlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]] v okviru [[Lombardsko-beneško_kraljestvo|Lombardsko-beneškega kraljestva]]. Po tretji italijanski vojni za neodvisnost leta 1866, je bilo območje priključeno novi [[Risorgimento|Kraljevini Italiji]]. Zgodovina občine Tipana je vezana na prafaro [[Neme]] in [[Taržizem]] vse do ustanovitve samostojne župnije leta 1896. Zadnja leta druge svetovne vojne je na območju občine delovalo odporniško gibanje – furlanske partizanske Brigade Garibaldi in Brigade Osoppo.<ref>Primo Cresta, ''Un partigiano dell'Osoppo al confine orientale'', Del Bianco Editore, 1969.</ref> [[Slika:Monteaperta chiesa1.jpg|thumb|left|Farna cerkev v Viškorši]] [[Slika:Cornappo_Debellis.jpg|thumb|left|Pokrajina ob hudourniškem potoku Karnahta]] [[Slika:Prossenicco,_panorama.jpg|thumb|left|Vas [[Prosnid]]]] [[Slika:Monteaperta_et_palazzo_Cobai.jpg|thumb|left|Vas [[Brezje, Benečija|Brezje]] v Benečiji]] [[Slika:MonteapertaViskorsa.jpg|thumb|right|Dvojezična topografska oznaka]] == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:4000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2017 text:2017 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:2638 bar:1881 from: 0 till:2800 bar:1901 from: 0 till:3255 bar:1911 from: 0 till:3700 bar:1921 from: 0 till:3597 bar:1931 from: 0 till:3401 bar:1936 from: 0 till:3023 bar:1951 from: 0 till:2841 bar:1961 from: 0 till:2258 bar:1971 from: 0 till:1251 bar:1981 from: 0 till:936 bar:1991 from: 0 till:777 bar:2001 from: 0 till:715 bar:2017 from: 0 till:611 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:2638 fontsize:XS text: 2638 shift:(-8,5) bar:1881 at:2800 fontsize:XS text: 2800 shift:(-8,5) bar:1901 at:3255 fontsize:XS text: 3255 shift:(-8,5) bar:1911 at:3700 fontsize:XS text: 3700 shift:(-8,5) bar:1921 at:3597 fontsize:XS text: 3597 shift:(-8,5) bar:1931 at:3401 fontsize:XS text: 3401 shift:(-8,5) bar:1936 at:3023 fontsize:XS text: 3023 shift:(-8,5) bar:1951 at:2841 fontsize:XS text: 2841 shift:(-8,5) bar:1961 at:2258 fontsize:XS text: 2258 shift:(-8,5) bar:1971 at:1251 fontsize:XS text: 1251 shift:(-8,5) bar:1981 at:936 fontsize:XS text: 936 shift:(-8,5) bar:1991 at:777 fontsize:XS text: 777 shift:(-8,5) bar:2001 at:715 fontsize:XS text: 715 shift:(-8,5) bar:2017 at:611 fontsize:XS text: 611 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Tipana |Severovzhod = [[Bardo]] |Vzhod = [[Kobarid]] |Jugovzhod = [[Kobarid]] |Jug = [[Ahten]] - [[Fojda]] |Jugozahod = [[Neme]] |Zahod = [[Bardo]] |Sever = [[Bardo]] |Severozahod = [[Bardo]] }} ==Sklici in opombe== <references/> ==Glej tudi== *[[Terska dolina]] *[[Beneška Slovenija]] {{Zbirka|Category:Taipana|Tipana}} {{Province of Udine}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 5m6d9tkcj894vfrmzffpsz8u1td2dyc 0 452682 6660579 6659734 2026-04-17T00:20:24Z Signal 28172 dnp 6660579 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Danes imenovana Aškerčeva ulica, se je včasih imenovala Carneri Strasse (Carnerijeva cesta) po vitezu [[Bartholomäus Carneri|Jerneju Carneriju]]. Poteka od mestnega parka do Kersnikove ulice. Leta 1919 so jo poimenovali Aškerčeva ulica po pesniku [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]]. Med njegove najpomembnejše pesmi sodijo Svetopolkova oporoka, Svetinja, Sloveska legenda, cikel Stara pravda, Moja muza, Mi vstajamo; med baladami pa Mejnik, Godčeva balada, Svadba v Logeh in Pravljica o koscu. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Carneri Strasse. Leta 1945 so ji vrnili slovensko ime Aškerčeva ulica. ==Viri== * Sašo Radovanovič: Mariborske ulice, založba: Kapital, 2005 * Jože Curk: Maribor, vodnik po mestu in bližnji okolici, založba: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2000 [[Kategorija:Ulice v Mariboru]] lmd2rnc2uxar5bqt7bj25y1frztq67c 0 456658 6660350 6660082 2026-04-16T14:37:04Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6660350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Samostan | name = Samostan Gračanica | native_name = {{plainlist| * Манастир Грачаница * Manastir Gračanica * Manastiri i Graçanicës }} | native_name_lang = sr | image = Gračanica Monastery, 2013-1.jpg | caption = Gračanica | other_names = Tempelj svete device Gračanica | order = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | established = 1321 | disestablished = | mother = | diocese = Eparhija Raška in Prizren | churches = | founder = kralj [[Stefan Milutin]] | dedication = [[Sveta Marija]] | style = srbsko-bizantinski slog | people = [[Stefan Milutin]], Simonida, patriarh Makarije Sokolović | location = [[Gračanica]], [[Kosovo]] | map_type = Kosovo | map_caption = Položaj Gračanice na zemljevidu Kosova | coord = | oscoor = | remains = | public_access = da | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Srednjeveški spomeniki na Kosovu | designation1_date = 2004 <small>(28. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = ii, iii, iv | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/724-004bis 724-004bis] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation1_free2name = Država | designation1_free2value = [[Srbija]] | designation1_free3name = Razglasitev | designation1_free3value = 2006 | designation1_free4name = Ogroženost | designation1_free4value = 2006–... | designation2 = Cultural Heritage of Serbia | designation2_offname = МАНАСТИР ГРАЧАНИЦА, | designation2_type = Kulturni spomeniki izjemnega pomena | designation2_criteria = | designation2_date = 1947 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = СК 1367<ref>[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=385 Monuments of Culture in Serbia: МАНАСТИР ГРАЧАНИЦА (SANU)]</ref> }} }} '''Samostan Gračanica''' ({{langx|sr|Манастир Грачаница|Manastir Gračanica}}; {{langx|sq|Manastiri i Graçanicës}}) je [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni]] [[samostan]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Zgraditi ga je dal srbski kralj [[Stefan Milutin]] leta 1321 na ruševinah [[bazilika (zgradba)|bazilike]] iz 6. stoletja. Samostan je zaščiten kot kulturni spomenik izjemnega pomena od leta 1990,<ref>{{Cite web |title=Medieval Monuments in Kosovo |url=https://whc.unesco.org/en/list/724/ |access-date=26 March 2021 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> 13. julija leta 2006 pa je bil vključen na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] pod imenom ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu'' kot podaljšek samostana [[Visoki Dečani]], ki je bil uvrščen na UNESCOV seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |title=World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions |url=https://whc.unesco.org/en/news/268/ |access-date=26 March 2021 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Samostan Gračanica je eden od zadnjih monumentalnih nadarbin kralja Milutina. Samostan stoji v Gračanici, srbski enklavi v neposredni bližini [[Lipljan]]a, nekdanjega sedeža lipljanskih škofov. Zdaj je v Gračanici dejanski sedež Raško-Prizrenske eparhije Srbske pravoslavne cerkve, ki obsega celotno [[Republika Kosovo|Republiko Kosovo]] in dele Srbije na jugu države. == Zgodovina == [[File:Milutin_Gracanica_ktitor_detalj.jpg|left|thumb|''ktetor'' (ustanoviteljska) freska s Stefanom Milutinom, ki drži model cerkve, ok. 1321]] Gračanica je bila zgrajena na razvalinah starejše cerkve [[Marija Božja mati|svete Device]] iz 13. stoletja, ki je bila zgrajena na razvalinah zgodnjekrščanske tro-ladijske bazilike iz 6. stoletja. Nahajala se je v središču Lipanjske eparhije. Na južni steni je napisano besedilo ''ktetorja'' Stefana Milutina, med drugim: «Videl sem ruševine in propad svetega templja svete Device Gračanice, škofije v Lipljanu, zato sem jo zgradil od tal in poslikal ter odlikoval od znotraj in zunaj«.{{sfn|Mileusnić|1998|p=54-56}} Leta 1346, ko je bil srbski nadškof dvignjen v čast [[Peški patriarhat|patriarhata]], je bil lipljanskemu škofu podeljen častni naziv metropolitanskega škofa. Od takrat so jih imenovali metropoliti iz Lipljana ali Gračanice. Od nekdanje samostanske stavbe je ohranjena le cerkev.<ref name="Temerinski">{{cite web |last1=Temerinski |first1=Aleksandra Davidov |title=Gračanica Monastery |url=https://mappingeasterneurope.princeton.edu/item/gracanica-monastery.html |website=mappingeasterneurope.princeton.edu}}</ref> [[Narteks]] in stolp sta bila dodana nekaj desetletij kasneje, da bi zaščitili freske na zahodni fasadi. Narteks je večkrat med letoma 1379–1383 poškodovala [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] vojska, ko je bil stolp požgan in je požar požrl bogato zbirko rokopisov in drugih dragocenih predmetov. Narteks je bil obnovljen leta 1383. Gračanica je ponovno utrpela škodo v času [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] (1389). V zgodnjem obdobju osmanske Srbije je samostan obdržal nekaj svojih zemljišč (vinograde, polja, travnike, pašnike), kar je potrjeno v zgodnjih osmanskih defterjih.{{sfn|Katić|Vučetić|2017|p=368}} Gračanica je ostala tudi pomembno kulturno središče. V času metropolita Nikanorja (1528–1555) je bilo na [[Oltarni nastavek|oltarnem nastavku]] poslikanih več ikon.{{sfn|Mileusnić|1998|p=54-56}} Zaradi tiskarskih strojev je Nikanor pridobil tudi številne bogoslužne knjige in predmete za samostansko uporabo, v letih 1538–1539 pa je ustanovil srbsko tiskarno, v kateri je izdal »Gračanički oktoih«.{{sfn|Ivić|1995|p=140}}{{sfn|Ćirković|2004|p=138-139}}{{sfn|Bataković|2005|p=89, 113}}. Kraljeva vrata je leta 1564 naročil metropolit Dionisije, katerega smrt je predstavljena na freski v narteksu.{{sfn|Mileusnić|1998|p=54-56}} Večja obnova je potekala s prizadevanji patriarha Makarija Sokolovića. Vse odprtine na zunanjem priprtju so bile zazidane, nove freske pa so bile dokončane leta 1570. Zahvaljujoč patriarhu Pajsiju je cerkev dobila svinčeno streho, leta 1620 pa je na [[ikonostas]]u nastal velik križ.{{sfn|Mileusnić|1998|p=54-56}} Samostan je bil ob koncu 17. stoletja v veliki turški vojni po [[Drugo obleganje Dunaja|drugem obleganju Dunaja]], v katerem so bili [[Srbi]] na krščanski strani, izpostavljen novim poškodbam. Turki so odstranili svinčeni križ in izvlekli talne ploščice, skupaj z zakladom, ki ga je v cerkvi skril patriarh Arsenije III. Čarnojević.{{sfn|Mileusnić|1998|p=54-56}} Med drugo svetovno vojno so samostan Gračanica oropali Albanci<ref>{{Cite book|title=Uništavanje i prisvajanje kulturnog nasleđa: Od Luvra do Kosova i Palmire|last=Samardžić|first=Renata|last2=Nešić|first2=Danijela|last3=Simeunović|first3=Dragan|last4=Zirojević|first4=Mina|publisher=Službeni glasnik|year=2022|isbn=978-86-519-2761-7|location=Belgrade|pages=57}}</ref>. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so ga obnovile [[Nuna|nune]] in od takrat služi kot [[samostan]]. Danes je v samostanu 24 sester, ki delujejo na področju ikonopisja, [[Kmetijstvo|kmetijstva]], šivanja in drugih samostanskih poslušnosti. Samostan je bil leta 1990 razglašen za Spomenik kulture izjemnega pomena, 13. julija 2006 pa je bil uvrščen na [[UNESCO]]v seznam svetovne dediščine pod imenom [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] kot razširitev območja [[Visoki Dečani]], ki je bilo na splošno uvrščeno na seznam svetovne dediščine v nevarnosti.<ref name="UNESCO_list2">{{cite web |last=UNESCO |year=2006 |title=List of World Heritage in Danger |url=https://whc.unesco.org/en/danger/ |access-date=24 February 2013}}</ref> == Geografija == Samostan se nahaja v Gračanici, srbski enklavi blizu Lipljana, približno 5 km od [[Priština|Prištine]]. Leži na Kosovskem polju, na levem bregu Gračanke, desnega pritoka reke Sitnice. Ime izvira iz slovanskega izraza ''Gradca'', toponima utrjenih mest. == Arhitektura == Gračanica predstavlja vrhunec srednjeveške srbske gradbene umetnosti v srbsko-bizantinski tradiciji. Cerkev ima obliko [[grški križ|grškega križa]], enega v drugem, pri čemer notranji križ zagotavlja navpično silhueto, ki dviguje osrednjo kupolo navzgor na stopničasti obdelavi mas. [[Kupola]] počiva na štirih prostostoječih stebrih.{{sfn|Mileusnić|1998|p=54-56}} Nad prostori med prečnimi gredmi dajejo štiri manjše kupole pravilno strukturo celotnemu kronskemu kompleksu. Tri tristrane [[apsida|apside]] (osrednja je največja) navzven rahlo ločujejo oltarni prostor.{{sfn|Ćurčić|1979|p=110}} [[Diakonikon]] in [[Proteza (cerkev)|protezis]] sta ločena s polnimi zidovi. Med ladjo in [[narteks]]om so široki, težki stebri, katolikon (samostanska cerkev) pa je na višji ravni. Cerkev je bila zgrajena v izmeničnih slojih opeke in kamna. Konec 14. stoletja je bil dodan eksonarteks z dvojnimi [[arkada]]mi, ki pa so bile v 16. stoletju zaslepljene. == Umetnost == [[File:Nadezda-Petrovic-kosovski-bozuri-Gracanica-1913..jpg|right|thumb|210x210px|''Gračanica'' je fauvistično naslikala Nadežda Petrović (1913)]] [[File:Meister_von_Gracanica_(II)_001.jpg|left|thumb|210x210px|''Vnebovzetje Matere Božje'', freska iz Gračanice, ok. 1321)]] V cerkvi je mogoče razbrati tri vrste slik. Najstarejše so v ladji, dve kasnejši pa v narteksu. Freske so bile naslikane v letih 1321–1322. Slikarska dela so dobro ohranjena. Kompozicije v ladji obravnavajo zemeljsko življenje Jezusa in cerkveni koledar. Osrednje slike Gračanice vključujejo [[cerkveno leto|praznični cikel]], [[Jezusovo trpljenje]] in čudeže. V narteksu so portreti ustanoviteljev: kralja [[Stefan Milutin|Milutina]] in kraljice [[Simonida Nemanjić|Simonide]], kraljice [[Helena Anžujska|Helene]] (kraljeve matere) kot redovnice in kralja Milutina kot meniha. Posebej pomembna je genealogija [[Nemanjići|rodbine Nemanjić]],{{sfn|Subotić|1998|p=75, 177}}{{sfn|Todić|1999|p=49-51, 72}} prva naslikana, ki se začne s Stefanom Nemanjo in konča z Milutinom. V narteksu je tudi izčrpna ilustracija ''[[Sodni dan|Poslednje sodbe]]''. Prizori iz življenja sv. Nikolaja so v severni stranski pogrebni kapeli, medtem ko stene južne prikazujejo prizore iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] ter življenja Kristusa in Matere Božje. Mojstra slikanja naj bi bila Mihael in Evtihije s svojima pomočnikoma. V eksonarteksu so tudi precejšnje freske iz leta 1570, ki jih je naročil patriarh Makarije Sokolović. V narteksu je nekaj slik, ki izvirajo iz konca 14. in začetka 15. stoletja, vključno z Jezusovim krstom, deli hvalnice Device Marije in ekumenskimi koncili. V narteksu prevladujeta dve temi: hvalnica Devici Mariji in procesija srbskih nadškofov od sv. Save do patriarha Makarija Sokolovića. Jugovzhodni del narteksa pokriva zgodovinska kompozicija o smrti gračaniškega metropolita Dionizija. Gračaniške slike se uvrščajo najvišje med dosežke Milutinovega obdobja, za katerega so značilni vplivi bizantinskega sijajnega in razkošnega sloga, imenovanega paleološka renesansa. Slogovno so sorodne tudi umetnosti drugih Milutinovih stavb.<ref>{{Cite web |title=The Art of Gracanica Monastery |url=http://www.kosovo.net/gracanica1.html |access-date=27 March 2021 |website=www.kosovo.net}}</ref> == Zapuščina == Zasnova [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkve sv. Save v Beogradu]] temelji na modelih Gračanice in [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]]. V Chicagu je nova gračaniška cerkev podrobna replika Gračanice, dokončana in posvečena leta 1984.<ref>{{Cite web |title=Monastery |url=https://newgracanica.org/monastery/ |access-date=27 March 2021 |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=New Gracanica-Midwestern America |url=https://serborth.org/newgracanica.html |access-date=27 March 2021 |website=serborth.org}}</ref> Samostan Hercegovačka Gračanica ({{langx|sr|Манастир Херцеговачка Грачаница|Manastir Hercegovačka Gračanica}}), dokončan leta 2000, je srbski pravoslavni samostan v Trebinju v Bosni in Hercegovini in je v veliki meri kopija samostana Gračanica na Kosovu.<ref>{{Cite web |last=TheSrpskaTimes |date=8 January 2020 |title=The Monastery ''Hercegovačka Gračanica'': A pearl of spirituality and culture (VIDEO) {{!}} The Srpska Times |url=https://thesrpskatimes.com/15414-2/ |access-date=27 March 2021 |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=Hercegovačka Gračanica {{!}} Sightseeing {{!}} Trebinje |url=https://www.inyourpocket.com/trebinje/hercegovacka-gracanica_166623v |access-date=27 March 2021 |website=www.inyourpocket.com |language=en}}</ref> Gračanici sta posvetili pesmi [[Zorka Stojanović]] in [[Desanka Maksimović]]. == V popularni kulturi == *''Gračanica ... Zlato jabolko'', dokumentarni film iz serije ''Priče časa'', ki ga je leta 1989 produciral RTB, sta ustvarila dr. Branislav Todić in Petar Savković, režiral je Milan Knežević, glasbo pa je skomponiral Zoran Hristić.<ref>{{YouTube|a0ngJsn9R_E|Gračanica ... The Golden Apple}} Official channel of [[Radio Television of Serbia|RTS]]</ref> *''Kosovo: Trenutek civilizacije'' je srbski dokumentarni film iz leta 2017 o srbski dediščini UNESCO na Kosovu. Film, ki ga je režiral in produciral srbsko-kanadski filmski ustvarjalec Boris Malagurski, je izšel 15. septembra 2017 v Parizu v Franciji.<ref>{{cite web|title=Premijera filma "Kosovo–momenat u civilizaciji" u Parizu|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/2871792/premijera-filma-kosovomomenat-u-civilizaciji-u-parizu.html|website=rts.rs|accessdate=15 November 2017|language=sr}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Monastery_of_Gračanica_1913.jpg|''Gračanica'', ''Autochrome'', Auguste Léon, 1913. File:Gračanica_-_Flickr_-_quinn.anya.jpg|Samostanska stavba File:Interieri_i_Manastirit_të_Graçanicës.jpg|Notranjost File:Helen_of_Anjou_and_her_son_King_Milutin,_Gračanica.jpg|Sveta Helena kot redovnica in kralj Milutin kot menih, freska iz Gračanice File:Milutin Gracanica Loza.jpg|Kralj Stefan Milutin v družinskem drevesu Nemanjić, naslikan v Gračanici File:Simonida.jpg|Kraljica Simonida, žena kralja Milutina, freska iz Gračanice File:Gracanica_02.jpg|Poslednja sodba, narteks, okoli 1321 File:Праведни_Авраам_и_прaведни_(покајани)_разбојник_у_рају,_живопис_у_светој_обитељи_Грачаница,_Србија.jpg|Abraham v raju </gallery> ==Sklic== {{sklici}} == Viri == {{Refbegin|2}} * {{Cite book|editor-last=Bataković|editor-first=Dušan T.|editor-link=|title=Histoire du peuple serbe|trans-title=History of the Serbian People|language=fr|year=2005|location=Lausanne|publisher=L’Age d’Homme|url=https://books.google.com/books?id=a0jA_LdH6nsC&pg=PP7}} * {{Cite book|last=Ćirković|first=Sima|author-link=|title=The Serbs|year=2004|location=Malden|publisher=Blackwell Publishing|url=https://books.google.com/books?id=2Wc-DWRzoeIC&pg=PR3}} * {{Cite book|last=Ćurčić|first=Slobodan|title=Gračanica: King Milutin's Church and Its Place in Late Byzantine Architecture|year=1979|publisher=Pennsylvania State University Press|url=https://books.google.com/books?id=T77qAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Ivić|editor-first=Pavle|editor-link=|title=The History of Serbian Culture|year=1995|location=Edgware|publisher=Porthill Publishers|url=https://books.google.com/books?id=7nItAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last1=Katić|first1=Tatjana|last2=Vučetić|first2=Biljana|chapter=In the time of the Ottoman Empire (1455-1912)|title=Artistic Heritage of the Serbian People in Kosovo and Metohija: History, Identity, Vulnerability, Protection|year=2017|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|pages=365-377|chapter-url=https://web.archive.org/web/20250125023344/http://rih.iib.ac.rs/1018/1/In%20the%20Time%20of%20the%20Ottoman%20Empire.pdf}} * {{Cite book|last=Mileusnić|first=Slobodan|title=Medieval Monasteries of Serbia|year=1998|orig-year=1995|edition=4th|location=Novi Sad|publisher=Pravoslavna reč; Prometej|url=https://books.google.com/books?id=Xc1WAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Popović|first=Svetlana|title=The Serbian Episcopal sees in the thirteenth century|journal=Starinar|year=2002|issue=51 (2001)|pages=171–184|url=https://books.google.com/books?id=yuAVAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Subotić|first=Gojko|title=Art of Kosovo: The Sacred Land|year=1998|location=New York|publisher=Monacelli Press|url=https://books.google.com/books?id=t49TAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Todić |first=Branislav |title=Serbian Medieval Painting: The Age of King Milutin|year=1999|location=Belgrade|publisher=Draganić|url=https://books.google.com/books?id=NqALAQAAMAAJ}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Gračanica Monastery}} * [http://eparhija-prizren.com/ Official web presentation of Raska and Prizren Diocese] * [https://www.blagofund.org/Archives/Gracanica/ Gračanica Monastery- virtual walk and photo collection of the Blago Fund] * [https://web.archive.org/web/20070127093805/http://www.suc.org/culture/history/Serb_History/Monasteries/Gracanica/index.html Serbian Unity Congress] * [https://www.youtube.com/watch?v=br7MiZ3N3Vk Narrow is the Gate], a 65 minutes documentary film produced by Kersti Uibo in 2002, shows the life of "the few Serbs who remain in Kosovo" through the eyes of a 86 years old nun, "who with a joke and a tear, tries to balance her hostility to Albaninas with her religious calling to love them." {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1321]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Srbiji]] [[Kategorija:Samostani na Kosovu]] [[Kategorija:Samostani]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Srbska arhitektura]] 9k0khkfvzqaxg6xengmosjxahoucptd 0 460887 6660352 6660081 2026-04-16T14:37:30Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6660352 wikitext text/x-wiki {{infopolje Samostan | name = Visoki Dečani | native_name = Високи Дечани | native_name_lang = sr | image = Manastir Visoki Dečani (Манастир Високи Дечани) - by Pudelek..jpg | caption = Samostanska cerkev | other_names = | order = [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni red]] | established = 1327–1335 | disestablished = | mother = | diocese = Eparhija Raška in Prizren | churches = | founder = kralj [[Stefan Uroš III. Dečanski|Stefan Dečanski]] | dedication = | style = srbsko-bizantinski slog | people = Stefan Dečanski, [[Stefan Dušan]] | map_type = Kosovo | map_caption = Položaj Visokih Dečanov na zemljevidu Kosova | coordinates = {{coord|42|32|48.9984|N|20|15|57.999|E|type:landmark_region:RS-18|format=dms|display=inline,title}} | location = Dečani, [[Kosovo]]{{efn|name=status}}<br>{{convert|661|m|ft|1|abbr=on}} | public_access = da | website = https://www.decani.org | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Srednjeveški spomeniki na Kosovu | designation1_date = 2004 <small>(28. zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/724 724] | designation1_criteria = ii, iii, iv | designation1_type = Kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = [[Srbija]] | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Cultural Heritage of Serbia | designation2_offname = Манастир Дечани/Manastir Dečani | designation2_type = Kulturni spomenik izjemnega pomena | designation2_criteria = | designation2_date = 1947 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = СК 1368{{sfn|Serbian Academy of Sciences and Arts|2006}} | designation2_free1name = | designation2_free1value = | designation2_free2name = | designation2_free2value = | designation2_free3name = | designation2_free3value = }} }} '''Visoki Dečani''' ({{jezik-sr|Високи Дечани}}: ''Visoki Dečani'', {{jezik-sq|Manastiri i Deçanit}}) ali enostavno Dečani so srednjeveški srbski [[samostan]] pri Deçanu, [[Kosovo]]. Ustanovil ga je srbski kralj [[Stefan Uroš III. Dečanski|Stefan Dečanski]] v prvi polovici 14. stoletja. Samostan stoji v soteski Dečanske Bistrice ob vznožju [[Prokletije |Prokletij]] v [[Metohija|Metohiji]]<ref name=ref2>World Heritage Committee 2003.</ref><ref name=ref3>Burke & March 2009.</ref> približno 2 km od mesta Deçan.<ref name=ref4>Elsie 2010, str. 72.</ref> Upravlja ga srbska pravoslavna eparhija Raška in Prizren. Srbska vlada ga je že leta 1947 z zakonom zaščitila kot kulturni spomenik izjemnega pomena.<ref name=ref2/> Samostan je tudi del [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]] pod nazivom »Srednjeveški spomeniki na Kosovu«. == Zgodovina == [[Slika:Stefan Decanski ktitor.jpg|thumb|left|200px|[[Stefan Uroš III. Dečanski|Stefan Dečanski]], srbski kralj in ustanovitelj samostana Visoki Dečani]] Gradnja samostana se je začela leta 1327 med vladanjem srbskega kralja Stefana Dečanskega. Ustanovna listina iz leta 1330 se je ohranila.<ref name=ref5>UNESCO 2006.</ref> Stefanov sin [[Stefan Dušan]] si je leta 1331 prilastil srbski prestol in kmalu zatem v trdnjavi Zvečan zadavil svojega očeta. Stefan Dečanski je bil pokopan v še nedokončanem samostanu Visoki Dečani. Gradnjo je nadaljeval sin Dušan.<ref name=ref6>Judah 2000, str. 23.</ref> Glavni [[arhitekt]] je bil fra Vita, [[Frančiškani|frančiškanski]] menih iz [[Kotor]]ja v [[Črna gora|Črni gori]].<ref name=ref4/><ref name=ref6/> Gradnja je trajala osem let in se končala leta 1435. Približno takrat je bil postavljen tudi lesen prestol predstojnika samostana ([[iguman]]) in okrašena notranjost cerkve. Rezljan lesen [[sarkofag]] Stefana Dečanskega je bil dokončan leta 1340.<ref name=ref5/> V samostanski cerkvi je bila pokopana tudi srbska princesa in bolgarska cesarica Ana-Neda, ki je umrla okoli leta 1350.<ref>Mile Nedeljković (2002). ''Srpski običajni kalendar: za prostu 2003. godinu''. Čin. str. 180.</ref> === 15.-19. stoletje === [[Slika:Turska vojska decani.png|200px|thumb|left|Turški vojaki varujejo Visoke Dečane (okoli 1904)]] Na začetku 15. stoletja je bil iguman samostana bolgarski pisatelj Grigorij Camblak, avtor dela ''Življenje Stefana Dečanskega''. V drugi polovici 16. stoletja je v samostanu dve desetletji živel slikar-menih Longin in naslikal petnajst ikon s podobami velikih postov in puščavnikov. Njegovo najslavnejšo delo je [[ikona]] Stefana Dečanskega. V poznem 17. stoletju so samostan izropali Osmani, vendar niso povzročili resne škode.<ref name=ref5/> Leta 1819 je [[arhimandrit]] Zaharija Dečanac postal [[metropolit]] Raške in Prizrena. === 20. in 21. stoletje === Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je samostanske zaklade izropala avstroogrska vojska, ki je od leta 1915 do 1918 okupirala Srbijo.<ref>Mitrović 2007, str. 230.</ref> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil samostan na ozemlju [[Zgodovina Albanije|Albanskega kraljestva]], ki je bilo pod italijansko oblastjo. Leta 1941 je bil tarča albanskih nacionalistov [[Balli Kombëtar]] in italijanskih [[Fašizem|fašističnih]] črnosrajčnikov. Italijanska kraljeva vojska se je na napade odzvala in poslala oddelek vojakov, da je pomagal varovati samostan pred napadi ekstremistov.<ref>Judah 2000, str. 131.</ref><ref name=ref10>Judah 2002, str. 287.</ref> Samostanski zakladi so bili leta 1987 razstavljeni v obnovljeni srednjeveški jedilnici.<ref name=ref2/> Med kosovsko vojno od marca 1998 do junija 1999 so samostanski bratje dajali zavetje beguncem vseh nacionalnosti.<ref name=ref3/> 7. maja 1998 so 400 m od samostana odkrili trupli starejših Albancev, ki jih je domnevo bila Kosovska osvobodilna vojska (KOV) zaradi sodelovanja s srbskimi silami. Naslednji dan je KOV nedaleč od samostana ubila eno osebo in štiri ranila. Tisti večer se je v samostan zateklo 300 preostalih Srbov.<ref>Judah 2002, str. 158.</ref> Albanski civilisti so se iz samostana vrnili na svoje domove po umiku srbske vojske s Kosova junija 1999. Čuvanje samostana je prevzela italijanska enota KFOR, ki je bila večkrat napadena.<ref name=ref10/> V naslednjih nekaj mesecih je dobilo v samostanu zavetje nekaj deset [[Romi|Romov]], ki so se bali maščevanja svojih albanskih sosedov. Romi so bili obtoženi sodelovanja s Srbi in ropanja albanskih domov.<ref>Judah 2002, str. 288.</ref> [[Slika:8. Manastiri i Deçanit.JPG|thumb|300px|desno|Notranjost cerkve]] Med krvavimi nemiri na Kosovu 7. marca 2004 je [[KFOR]] branil samostan pred albansko drhaljo, ki je poskušala na samostan metati [[Molotov koktajl|molotovke]]. Več Albancev je bilo ubiti in ranjenih.<ref>King & Mason 2006, str. 14.</ref> 2. julija 2004 je [[UNESCO]] samostan razglasil za del svetovne kulturne dediščine<ref name=ref4/> kot »''nenadomestljiv zaklad in kraj, kjer se je tradicionalna romanska arhitektura srečala z umetniškimi vzorci bizantinskega sveta''«.<ref name=ref3/> Leta 2006 je UNESCO vse srbske kulturne spomenike na Kosovu razglasil za ogrožene.<ref name=ref5/> Za napad na samostan z ročnimi bombami 30. marca 2007 so bili osumljeni kosovsko albanski vstajniki. Napad je povzročil malo škode. V zadnjih letih se je stanje umirilo in samostan je spet odprt za obiskovalce.<ref name=ref3/> == Arhitektura == Cerkev ima pet [[naos]]ov, tridelni [[ikonostas]] in triladijsko verando. S kupolo je visok 26 m. Zunanji zidovi so zidani v izmenjujočih se slojih belega in rožnatega [[marmor]]ja. Portali, okna, konzole in kapiteli so bogato okrašeni. Podobo Kristusa Sodnika v zahodnem delu cerkve obdajajo angeli. V cerkvi je dvajset glavnih stenskih slik, ki so hkrati največja ohranjena galerija srbske srednjeveške umetnosti. Na slikah je več kot tisoč prizorov in nekaj tisoč portretov. == Ogroženo območje dediščine == Samostan Dečani je eden od štirih srednjeveških spomenikov svetovne dediščine na Kosovu, ki so označeni kot ogroženo območje dediščine. Od prihoda mirovnih sil KFOR v regijo leta 1999 so se napadi na samostan povečali. Od leta 1999 je bilo pet večjih napadov in skorajšnjih napadov na samostan: *27. februar 2000 – Šest granat je zadelo samostan Dečani.<ref name="serfes">{{cite web|url=http://www.serfes.org/missionary/monasteryattacked.htm|title=Decani Monastery Attacked Four Times Between 2000–2007|work=Greek Orthodox Archdiocese of America|access-date=27 November 2017|archive-date=29 January 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080129142630/http://www.serfes.org/missionary/monasteryattacked.htm|url-status=dead}}</ref> *22. junij 2000 – Devet granat je zadelo samostan Dečani.<ref>{{cite web|url=http://www.kosovo.net/archive_june2.html#21|title=News from Kosovo |work= Serbian Orthodox Diocese of Raska and Prizren|access-date=27 November 2017}}</ref> *17. marec 2004 – Sedem granat je padlo okoli samostanskega obzidja.<ref>{{cite web|url=http://portal.unesco.org/en/files/23707/11011375003Kosovo_Mission_Report_2.pdf/Kosovo+Mission+Report+2.pdf|work= UNESCO|access-date=27 November 2017|title= Cultural Heritage in South-East Europe: Kosovo}}</ref> Ta napad je bil del nemirov na Kosovu leta 2004. *30. marec 2007 – Ena granata je zadela zid za cerkvijo.<ref>{{cite web|url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127318.htm|title=International Religious Freedom Report 2009 |work=US Department of State|access-date=6 October 2009}}</ref><ref name="serfes"/> *1. februar 2016 – Štirje oboroženi osumljenci v motornem vozilu so bili pridržani pred vrati samostana. Pri preiskavi njihovega avtomobila so našli jurišno puško, pištolo, strelivo in ekstremistično islamistično tiskano gradivo. Ni jasno, ali obstaja kakršna koli povezava med primerom Dečanov in prejšnjim napadom na mošejo v Glogovcu.<ref>{{Cite news|url = http://www.balkaninsight.com/en/article/terror-incidents-distress-kosovo-mosques-and-monasteries-02-01-2016|title = Kosovo Gunmen Arrested Near Serb Monastery|date = 1 February 2016|work = Balkan Insight|access-date = 1 February 2016}}</ref> Dušan Kozarev, član srbske vlade, je leto prej trdil, da so bila vrata samostana poslikana z grafiti z napisi "ISIS", "Kalifat prihaja" in "UÇK".<ref>{{cite web|url=http://www.osce.org/odihr/187336?download=true |title=Remarks by Mr Dusan Kozarev, office for Kosovo and Metohija, Government of Serbia made at the Human Dimensions Implementation Meeting in Warsaw |publisher=[[Office for Kosovo and Metohija]] (Serbia)|date=30 September 2015 }}</ref> Od leta 2023 ima samostan Dečani 24-urno stražo KFOR.<ref>{{Cite web |date=2023-06-25 |title=NATO-led peacekeepers guard medieval monastery in Kosovo |url=https://www.france24.com/en/live-news/20230625-nato-led-peacekeepers-guard-medieval-monastery-in-kosovo |access-date=2024-03-16 |website=France 24 |language=en}}</ref> Leta 2021 je Europa Nostra Visoke Dečane uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih območij kulturne dediščine v Evropi.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4326675/visoki-decani-lista-sedam-najugrozenijih-lokaliteta-evropa-nostra.html|title=Visoki Dečani na listi sedam najugroženijih lokaliteta kulturnog nasleđa u Evropi|date=8 April 2021|publisher=RTS|website=rts.rs|language=Serbian}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.europanostra.org/europa-nostra-and-eib-institute-announce-europes-7-most-endangered-heritage-sites-2021/|title=Europa Nostra and EIB Institute announce Europe's 7 Most Endangered heritage sites 2021|date=8 April 2021|publisher=Europa Nostra|website=europanostra.org}}</ref> == V popularni kulturi == Visoke Dečane, tri epizode dokumentarne serije ''Priče časov'', ki jo je leta 1989 producirala radiotelevizija RTB, sta ustvarila Gordana Babić in Petar Savković, režiral jo je Dragoslav Bokan, glasbo pa je skomponiral Zoran Hristić.<ref>{{YouTube|5tXve5hZxyg|Visoki Dečani – first episode}} Official channel of [[Radio Television of Serbia|RTS]];{{YouTube|sNMj06qkTEg|Visoki Dečani – second episode}} Official channel of RTS;{{YouTube|e5R5qhur2S0|Visoki Dečani – third episode}} Official channel of RTS</ref> == Opomba == {{notes | notes = {{efn | name = status | {{Kosovo-note}} }} }} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{navedi novice | newspaper = BBC | date = 17 April 2009 | title = Serbian president visits Kosovo | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8004622.stm | ref = {{harvid|BBC17 April 2009}} }} * {{navedi splet | last = Burke | first = Kathleen | date = March 2009 | title = Endangered Site: Visoki Decani Monastery, Kosovo | publisher = Smithsonian Magazine | url = http://www.smithsonianmag.com/travel/endangered-site-visoki-decani-monastery-kosovo-52350834/?no-ist | ref = {{harv|BurkeMarch 2009}} }} * {{navedi knjigo | last = Elsie | first = Robert | authorlink = | year = 2010 | title = Historical Dictionary of Kosovo | publisher = Rowman & Littlefield | location = Lanham, Maryland | isbn = 978-0-8108-7483-1 | url = https://books.google.com/books?id=Pg-aeA-nUeAC }} * {{navedi knjigo | last = Judah | first = Tim | authorlink = | year = 2000 | edition=2. | title = The Serbs: History, Myth and the Destruction of Yugoslavia | publisher = Yale University Press | location = New Haven, Connecticut | isbn = 978-0-300-08507-5 }} * {{navedi knjigo | last = Judah | first = Tim | title = Kosovo: War and Revenge | year = 2002 | publisher = Yale University Press | location = New Haven, Connecticut | isbn = 978-0-300-09725-2 | url = https://books.google.com/books?id=sVf1na3FN_UC }} * {{navedi knjigo | last1 = King | first1 = Ian | last2 = Mason | first2 = Whit | year = 2006 | title = Peace at Any Price: How the World Failed Kosovo | publisher = Cornell University Press | location = [[Ithaca, New York]] | isbn = 978-0-8014-4539-2 | url = https://books.google.com/books?id=9m3Hp2OevdUC }} * {{navedi knjigo | last = Mitrović | first = Andrej | authorlink = | year = 2007 | title = Serbia's Great War, 1914–1918 | publisher = Purdue University Press | location = West Lafayette, Indiana | isbn = 978-1-55753-477-4 | url = https://books.google.com/books?id=CI5Wm8771EYC }} * {{navedi splet | title = Visoki Dečani | publisher = Serbian Academy of Sciences and Arts | year = 2006 | url = http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=52 | ref = {{harvid|Serbian Academy of Sciences and Arts2006}} }} * {{navedi novice | last = Tanner | first = Adam | date = 22 May 2009 | newspaper = Reuters | title = Biden visit to Kosovo monastery splits Serbian Orthodox Church | url = http://blogs.reuters.com/faithworld/2009/05/22/biden-visit-to-kosovo-monastery-splits-serbian-orthodox-church/ | ref = {{harvid|Tanner22 May 2009}} | accessdate = 2019-05-04 | archive-date = 2014-04-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140426214758/http://blogs.reuters.com/faithworld/2009/05/22/biden-visit-to-kosovo-monastery-splits-serbian-orthodox-church/ | url-status = dead }} * {{navedi splet | title = Medieval Monuments in Kosovo | publisher = UNESCO | year = 2006 | url = http://whc.unesco.org/en/list/724 | ref = {{harvid|UNESCO2006}} }} * {{navedi splet | title = Dečani (Serbia–Montenegro) | publisher = World Heritage Committee | year = 2003 | url = http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/724.pdf | ref = {{harvid|World Heritage Committee2003}} }} * {{navedi knjigo|last=Ćirković|first=Sima|year=2004|title=The Serbs|location=Malden|publisher=Blackwell Publishing|url=https://books.google.com/books?id=2Wc-DWRzoeIC}} * {{navedi knjigo|editor-last1=Đorđević|editor-first1=Života|editor-last2=Pejić|editor-first2=Svetlana|title=Cultural Heritage of Kosovo and Metohija|year=1999|location=Belgrade|publisher=Institute for the Protection of Cultural Monuments of the Republic of Serbia|url=https://books.google.com/books?id=e6MtAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Ivić|editor-first=Pavle|title=The History of Serbian Culture|year=1995|location=Edgware|publisher=Porthill Publishers|url=https://books.google.com/books?id=7nItAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Krstić|first=Branislav|title=Saving the Cultural Heritage of Serbia and Europe in Kosovo and Metohia|year=2003|location=Belgrade|publisher=Coordination Center of the Federal Government and the Government of the Republic of Serbia for Kosovo and Metohia|url=https://books.google.com/books?id=cm8tAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last1=Marković|editor-first1=Miodrag|editor-last2=Vojvodić|editor-first2=Dragan|title=Serbian Artistic Heritage in Kosоvo and Metohija: Identity, Significance, Vulnerability|year=2017|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://www.academia.edu/34710555/Serbian_artistic_heritage_in_Kosovo_and_Metohija._Identity_significance_vulnerability_Belgrade_2017_catalogue_of_the_exhibition_}} * {{navedi knjigo|last=Pantelić|first=Bratislav|title=The Architecture of Dečani and the Role of Archbishop Danilo II|year=2002|location=Wiesbaden|publisher=Reichert|url=https://books.google.com/books?id=G0KRQgAACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Peić|first=Sava|title=Medieval Serbian Culture|year=1994|location=London|publisher=Alpine Fine Arts Collection}} * {{navedi knjigo|last1=Petković|first1=Vesna|last2=Peić|first2=Sava|title=Serbian Medieval Cultural Heritage|year=2013|location=Belgrade|publisher=Dereta}} * {{navedi knjigo|last=Šakota|first=Mirjana|title=Ottoman Chronicles: Dečani Monastery Archives|year=2017|location=Prizren|publisher=Diocese of Raška-Prizren}} * {{navedi knjigo|editor-last1=Samardžić|editor-first1=Radovan|editor-last2=Duškov|editor-first2=Milan|title=Serbs in European Civilization|year=1993|location=Belgrade|publisher=Nova, Serbian Academy of Sciences and Arts, Institute for Balkan Studies|url=https://books.google.com/books?id=O3MtAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Subotić|first=Gojko|title=Art of Kosovo: The Sacred Land|year=1998|location=New York|publisher=The Monacelli Press|url=https://books.google.com/books?id=t49TAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last1=Todić|first1=Branislav|last2=Čanak-Medić|first2=Milka|title=The Dečani Monastery|year=2013|location=Belgrade|publisher=Museum in Priština|url=https://books.google.com/books?id=sWlGjwEACAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last1=Živković|editor-first1=Tibor|editor-last2=Bojanin|editor-first2=Stanoje|editor-last3=Petrović|editor-first3=Vladeta|title=Selected Charters of Serbian Rulers (XII-XV Century): Relating to the Territory of Kosovo and Metohia|year=2000|location=Athens|publisher=Center for Studies of Byzantine Civilisation}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://www.blagofund.org/Archives/Decani/ Dečani Monastery- Virtual Tours and Photo Collections of the BLAGO Fund] *[https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/724.pdf Evaluation by the World Heritage Committee] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samostani]] [[Kategorija:Ustanovitve v 14. stoletju]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Srbiji]] [[Kategorija:Samostani na Kosovu]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Srbska arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1327]] o9qyd9qkqxezqv5zjh6ve79sibuqp2r 0 461397 6660574 6659793 2026-04-17T00:02:20Z ~2026-23507-85 258368 popravila slovnične napake in obrnila nekaj besed v določenih stavnih za voljo boljše berljivosti 6660574 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na eni dirki ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]), kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v posamezni sezoni uvrstil na stopničke in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj desetkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno je osvojil štirikrat – belo majico je nosil rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal petkrat (na štirih različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu le še Paris–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025, 2026), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 248 tednov (in rekordnih 238 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (rojen 1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 10-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1905,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.232 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 07fuoja25wprrgn6zd0hg6axn2iysfr 6660575 6660574 2026-04-17T00:03:37Z ~2026-23507-85 258368 podatek se mi je zdel nerelevanten glede na stran in sem zbrisala starost brata 6660575 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na eni dirki ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]), kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v posamezni sezoni uvrstil na stopničke in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj desetkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno je osvojil štirikrat – belo majico je nosil rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal petkrat (na štirih različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu le še Paris–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025, 2026), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 248 tednov (in rekordnih 238 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 10-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1905,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.232 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] b44qrjost8tyoyfcolbjjaiyaby3yyx 6660578 6660575 2026-04-17T00:16:42Z ~2026-23507-85 258368 besedni vrstni red, da se lepše bere in par stilskih popravkov 6660578 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na eni dirki ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]), kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v posamezni sezoni uvrstil na stopničke in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj desetkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko.Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal petkrat (na štirih različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu le še Paris–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025, 2026), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 248 tednov (in rekordnih 238 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 10-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1905,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.232 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] nymo2qyvr0fi9e5hi2fueesm2ss0e3j 0 471631 6660550 6186933 2026-04-16T21:52:50Z ~2026-13659-49 255600 6660550 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Jurij Vinko Brenčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], [[univerzitetni profesor]], * [[18. februar]] [[1940]], [[Ptuj]], † [[28. junij]] [[2013]], [[Ljubljana]]. Zgodnje otroštvo je preživel večinoma v kraju [[Titovo Užice|(Titovo) Užice]] v [[Srbija|Srbiji]], kjer je živela tudi njegova družina. Leta 1945 so se skupaj vrnili na [[Ptuj]], kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Nad [[kemija|kemijo]] je bil navdušen od trenutka, ko se je z njo seznanil, zato se je kasneje, leta 1958, vpisal na študij kemije [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Ne le, da je bil odličen študent, kasneje se je pridružil demonstratorjem na oddelku za [[anorganska kemija|anorgansko kemijo]]. Leta 1962 je zaključil dodiplomski študij in nekaj mesecev pozneje postal asistent profesorja na fakulteti kjer je študiral, tri leta kasneje pa je končal tudi magisterij in tezo o vplivu [[Ozračje|atmosfere]] na reakcije med [[kalcijev karbonat|CaCO₃]]-[[molibdenov trioksid|MoO₃]] itd., za to delo je prejel tudi [[Študentska Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Leta 1967 se je pridružil raziskovalni ekipi na [[Inštitut za tehnologijo v Cambridgu|Inštitutu za tehnologijo]] na [[Cambridge|Cambridgu]]. Ko se je vrnil iz Amerike je končal svoj [[doktorat|doktorski]] študij in začel svojo samostojno pot kot profesor na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo]] Univerze v Ljubljani in tam poučeval celotno svojo kariero. Med tem je napisal tudi visokošolski učbenik ''[[Splošna in anorganska kemija]]'' s svojim dolgoletnim sodelavcem [[Franc Lazarini|Francem Lazarinijem]], ki je bil objavljen leta 1984 kot prvi slovenski univerzitetni kemijski učbenik. Upokojil se je leta 2007 in prejel naziv [[zaslužni profesor]] Univerze v Ljubljani. == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brenčič, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]] sooqy80w6jbwemx87j6g4tr37e7vmog 0 474802 6660399 6648268 2026-04-16T15:58:59Z VidicK01 193275 11/90: Poslanka tudi v novem mandatu, ureditev vseh štirih v nfobox 6660399 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name=Janja Sluga |death_date= |predecessor1= |order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start3= 13. julij 2014 |term_end3= 22. junij 2018 |term_start2= 22. junij 2018 |term_end2= 13. maj 2022 |term_start1= 13. maj 2022 |term_end1= 10. april 2026 |term_start= 10. april 2026 |term_end= |footnotes= |signature= |religion= |education= |profession= |children= |spouse= |party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (2014–2021)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022– ) |constituency= |death_place= |birth_place= |image=Obisk predsednika Vlade Republike Slovenije v Izpostavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Celje 7 (cropped).jpg |birth_date= |birth_name=Janja Bočko }} [[Slika:Janja SLUGA SMC.webm|sličica|Janja Sluga, 2018]] '''Janja Sluga''' (rojena '''Bočko'''), [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], * [[15. maj]] [[1974]], [[Trbovlje]]. Trenutno je poslanka [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Do 26. marca 2021 je bila vodja [[Poslanska skupina|poslanske skupine]] [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]], takrat pa izstopila in postala nepovezana poslanka. Januarja 2022 se je pridružila stranki [[Gibanje Svoboda]]. == Življenjepis == Rodila se je kot Janja Bočko v [[Trbovlje|Trbovljah]]. V mladosti se je ukvarjala z manekenstvom in bila leta 1995 izbrana za Miss Alpe Adria.<ref>{{Navedi splet|title=Tega o Janji Sluga gotovo niste vedeli|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/tega-o-janji-sluga-gotovo-niste-vedeli/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-26|language=sl-si}}</ref> Po izobrazbi je diplomantka poslovne administracije. Med letoma [[2004]] in [[2007]] je bila poslovna sekretarka na Zavodu za kulturne prireditve [[Celje]], med letoma [[2008]] in [[2014]] pa poslovna sekretarka [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča v Celju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P284|title=www.dz-rs.si|date=|accessdate=6. 3. 2020|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|last=|first=|archive-date=2020-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200809031649/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P284|url-status=dead}}</ref> === Politika === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] je bila na listi [[Stranka modernega centra|Stranke Mira Cerarja]] v okraju Celje II izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Ponovno je bila izvoljena tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]].<ref>{{Navedi splet|title=Pregled - Janja Sluga|url=https://parlameter.si/p/janja-sluga|website=parlameter.si|accessdate=2020-03-06|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805140904/https://parlameter.si/p/janja-sluga|url-status=dead}}</ref> V tem času je bila članica več delovnih teles: [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide]], [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kulturo]] ter [[Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo|odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo]] (članica) Marca 2020 se je SMC pridružila tretji vladi Janeza Janše, Igor Zorčič pa je bil takrat imenovan na mesto predsednika Državnega zbora, s čimer je Sluga prevzela vodenje [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslanske skupine Stranke modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslanskaSkupina?idPS=PS025|title=Poslanska skupina Stranke modernega centra (SMC)|accessdate=21. 4. 2020|publisher=Državni zbor RS|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 26. marca 2021 je skupaj z [[Branislav Rajić|Branislavom Rajićem]] in [[Igor Zorčič|Igorjem Zorčičem]] izstopila iz poslanske skupine SMC in postala [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|nepovezana poslanka]]. Leta 2022 je vstopila v stranko Gibanje Svoboda, ki jo je takrat prevzel in preimenoval [[Robert Golob]]. == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Stranke Mira Cerarja|Poslanska skupina SMC]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sluga, Janja}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 0slihw7f0kzocpgcxsj8dgwfk9r9u3o 0 496176 6660379 6614432 2026-04-16T15:28:36Z Ljuba24b 92351 /* Znanje povezave */ 6660379 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Srednjovekovni spomenici nа kosovu.jpg | image_upright = 1.2 | caption = Od zgoraj levo v smeri urnega kazalca: Cerkev Pećke patriarhije, [[Naša Gospa Ljeviška]], cerkev samostana [[Visoki Dečani]], samostansko okno, [[Samostan Gračanica]], freska v cerkvi Naše Gospe Ljeviške | Part_of = Seznama ogrožene svetovne dediščine | location = [[Kosovo]] | includes = {{flatlist| • Samostan [[Visoki Dečani]] <br> • [[Pećka patriarhija]] <br> • [[Naša Gospa Ljeviška]] <br> • [[Samostan Gračanica]] }} | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 724bis | coordinates = {{coord|42|39|40|N|20|15|56|E|region:RS-KM|display=title, inline|format=dms}} | year = 2004 | extension = 2006 | danger = 2006–... | area = 2,88 ha | buffer_zone = 115,39 ha | locmapin = Kosovo | map_caption = }} [[Slika:Dečani4.jpg|thumb|upright=1.2|Samostan [[Visoki Dečani]]]] '''Srednjeveški spomeniki na Kosovu''' ([[Albanščina|albansko]] Monumentet Mesjetare në Kosovë, [[Srbščina|srbsko]] Средњовековни споменици на Косову, Srednjovekovni spomenici na Kosovu) so kraji svetovne dediščine, ki obsegajo štiri srbske pravoslavne cerkve in samostane, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne bizantinske in zahodne romanske cerkvene arhitekture v obliki renesančnega sloga Paeologov. Samostane in cerkve so ustanovili člani rodbine [[Nemanjići|Nemanjić]], najpomembnejše rodbine v srednjeveški [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbiji]]. Mesta so zdaj v [[Republika Kosovo|Republiki Kosovo]].{{efn|Februarja 2008 je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnost od Srbije.<ref>"Ten Stories The World Should Hear More About". un.org. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> Od leta 2017 ga je kot neodvisno državo priznalo več kot 110 držav.<ref name=ref6>"Which Countries Recognize Kosovo as a Country?". WorldAtlas.com. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> Srbija šteje Kosovo za del svojega suverenega ozemlja, medtem ko so Združeni narodi glede tega ali je Kosovo neodvisna država ali ne, strogo nevtralni. Aprila 2013 sta Srbija in Kosovo začeli formalizirati odnose skladno z Bruseljskim sporazumom.<ref name=ref6/> Kosovo je leta 2015 neuspešno poskušalo postati član Unesca,<ref>"Kosovo fails in Unesco membership bid | World news". The Guardian. Arhivirano iz izvirnika 22. oktobra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> zato se je kosovska vlada leta 2017 odločila za preložitev vlaganja prihodnjih zahtev.<ref>"Kosovo gives up bid to join UNESCO". GazetaExpress. Arhivirano iz izvirnika 22. decembra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref>}} Leta 2004 je bil zaradi njegove izjemne univerzalne vrednosti na seznam vpisan samostan [[Visoki Dečani]]. Dve leti kasneje so bili na seznam vpisani še drugi trije verski spomeniki: samostan [[Pećka patriarhija]], cerkev [[Naša Gospa Ljeviška]] in samostan [[Gračanica]]. Leta 2006 so bili zaradi težav pri upravljanju in politične nestabilnosti na Kosovu vsi štirje kraji uvrščeni na seznam ogrožene dediščine.<ref name=ref1>World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year’s inscriptions, UNESCO World Heritage Centre, 13. julij 2006. Pridobljeno 4. aprila 2008.</ref> ==Prerekanja o članstvu Kosova v Unescu== Kandidatura Kosova za članstvo v Unescu je še vedno predmet razprav, ker bi njegovo članstvo povzročilo, da bi bili spomeniki na Kosovu uvrščeni na seznam Kosova in ne Srbije. Spomeniki so bili izpostavljeni napadom, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004, in med vladavino UNMIK na Kosovu, ko je bila močno poškodovana cerkev Ljeviške Gospe.<ref>"Safeguarding of Cultural Heritage in Kosovo". UNESCO. 2005.</ref><ref>"Protection and Preservation of Cultural Heritage in Kosovo" (PDF). UNESCO. 2005. str. 7, 8.</ref><ref>"The Violence: Ethnic Albanian Attacks on Serbs and Roma". Human Rights Watch. Julij 2004.</ref><ref>"Reconstruction Implementation Commission for Serbian Orthodox Religious Sites in Kosovo". Council of Europe. 2005.</ref> Oktobra 2015 je izvršilni odbor Unesca za članstvo priporočil, da se Kosovo sprejme v UNESCO. O prošnji za članstvo se je glasovalo na Generalni konferenci Unesca v Parizu 9. novembra 2015,<ref>"Kosovo Moves Closer To UNESCO Membership".</ref> na kateri prošnja ni dobila dvotretjinske podpore. Eden od glavnih razlogov za odklonitev kosovske prošnje<ref>http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2015&mm=09&dd=14&nav_id=95418.</ref><ref>"Archived copy". Arhivirano iz izvirnika 29. maja 2017. Pridobljeno 9. junija 2015.</ref><ref> http://www.businessinsider.com/ap-kosovo-hopes-to-join-unesco-vows-to-protect-serb-heritage-2015-11.</ref> so bili nemiri leta 2004, v katerih je bilo poškodovanih ali uničenih 35 pravoslavnih cerkva<ref>RIC, RECONSTRUCTION IMPLEMENTATION COMMISSION FOR ORTHODOX RELIGIOUS SITES IN KOSOVO ACTIVITY REPORT.</ref><ref>"Six years since March violence in Kosovo". B92. 17. marec 2010. Pridobljano 7. septembra 2015.</ref>, med njimi tudi Naša Gospa Ljeviška, ki je na seznamu svetovne dediščine.<ref>here:http://www.spc.rs/eng/prizren_our_lady_ljevis_xiv_century_burnt_inside_photo_2232004 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131220231846/http://www.spc.rs/eng/prizren_our_lady_ljevis_xiv_century_burnt_inside_photo_2232004 |date=2013-12-20 }}.</ref><ref>"Around 900 houses and 35 churches and monasteries of the Serbian Orthodox Church were set on fire, including mediaeval holy sites such as the Church of Our Lady of Ljevis in Prizren which dates back to the 14th century." http://www.pravoslavie.ru/english/52282.htm.</ref> Cerkve so predmet stalnega plenjenja, tudi gradbenega materiala, predvsem dragocenega svinca z njihovih streh. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Slika:Visoki Dečani, exterior view (Julian Nyča).jpg|[[Visoki Dečani]] Slika:Pecka apside.jpg|[[Pećka patriarhija]] Slika:Iglesia de Nuestra Señora de Ljevis, Prizren, Kosovo, 2014-04-16, DD 05.JPG|[[Naša Gospa Ljeviška]] Slika:Gračanica Monastery, 2010.jpg|[[Samostan Gračanica]] </gallery> ==Opomba== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Znanje povezave== *[https://whc.unesco.org/en/list/724 Medieval Monuments in Kosovo] at the official UNESCO site *[https://web.archive.org/web/20130307224207/http://www.serbia.travel/culture/unesco-lists/world-cultural-heritage/mediaeval-monuments-in-kosovo/ Mediaeval monuments in Kosovo], National Tourism Organisation of Serbia *[http://glifr.com/en/heritage/medieval-monuments-in-kosovo/691 Medieval Monuments in Kosovo], 'Learn the World' {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Kosovu]] 8alvm3ul9gc2o3ug5nw48ji3nan2wbe 0 496258 6660349 6655736 2026-04-16T14:36:37Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6660349 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Samostan | name = Samostan Pećka patriarhija | image = Patrikana e Pejës.jpg | caption = Cerkev samostanskega kompleksa | native_name = Манастир Пећка патријаршија (srbsko) <br> Patrikana e Pejës | native_name_lang = | other_names = | order = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | established = 13. stoletje | disestablished = | mother = | diocese = Raška in Prizrenska eparhija (samo ozemeljsko, ker je samostan pod neposredno jurisdikcijo srbskega patriarha) | churches = {{bulleted list|Cerkev apostolov|Cerkev sv. Dimitrija|Cerkev Matere Božje Odigitrije|Cerkev sv. Nikolaja}} | founder = [[Sveti Sava]], škof Arsenij I. | dedication = | people = nadškof Sava, škofi Arsenije I., Nikodim I. in Danilo II. | location = v bližini Peći, Kosovo | coord = {{coord|42.661|N|20.266|E|type:landmark|display=inline,title}} | oscoor = | style = srbsko-bizantinska arhitektura | remains = | public_access = da | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] | designation1_date = 2004 <small>28. zasedanje, sprememba leta 2006</small> | designation1_type = kulturni | designation1_criteria = ii, iii, iv | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/724-002bis 724-002bis] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation1_free2name = Država | designation1_free2value = [[Kosovo]] | designation1_free3name = ogrožena | designation1_free3value = 2006–... | designation2 = Cultural Heritage of Serbia | designation2_offname = МАНАСТИР ПЕЋКА ПАТРИЈАРШИЈА | designation2_type = Kulturni spomenik izjemnega pomena | designation2_criteria = | designation2_date = 1947 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = СК 1370 | designation2_free1name = | designation2_free1value = | designation2_free2name = | designation2_free2value = | designation2_free3name = | designation2_free3value = }} }} {{Location map | Kosovo | width = 260px | float = right | border = | caption = Pećka patriarhija na zemljevidu Kosova | alt = | relief = yes | AlternativeMap = | overlay_image = | label = Pećka patriarhija | label_size = | position = top | background = | mark = | marksize = | link = | lat_deg = 42.661 | lon_deg = 20.266 }} '''Samostan Pećka patriarhija''' ([[Srbščina|srbsko]] Манастир Пећка патријаршија, Manastir Pećka patrijaršija, [[Albanščina|albansko]] Patrikana e Pejës) ali '''Patriarhalni samostan v Peći''' je [[Srednji vek|srednjeveški]] [[samostan]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] v bližini mesta [[Peć]], [[Kosovo]].{{efn|Februarja 2008 je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnost od Srbije.<ref>"Ten Stories The World Should Hear More About". un.org. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> Od leta 2017 ga je kot neodvisno državo priznalo več kot 110 držav.<ref name=ref6>"Which Countries Recognize Kosovo as a Country?". WorldAtlas.com. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> Srbija šteje Kosovo za del svojega suverenega ozemlja, medtem ko so Združeni narodi glede tega, ali je Kosovo neodvisna država ali ne, strogo nevtralni. Aprila 2013 sta Srbija in Kosovo začeli formalizirati odnose skladno z Bruseljskim sporazumom.<ref name=ref6/> Kosovo je leta 2015 neuspešno poskušalo postati član Unesca,<ref>"Kosovo fails in Unesco membership bid | World news". The Guardian. Arhivirano iz izvirnika 22. oktobra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> zato se je kosovska vlada leta 2017 odločila za preložitev vlaganja prihodnjih zahtev.<ref>"Kosovo gives up bid to join UNESCO". GazetaExpress. Arhivirano iz izvirnika 22. decembra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref>}} Zgrajen je bil v 13. stoletju in postal sedež srbskih nadškofov. V 14. stoletju je bil razširjen. Ko je bila leta 1346 ustanovljena Srbska patriarhija Peć, je postal sedež srbskih patriarhov. V srednjem in zgodjem novem veku je služil kot [[mavzolej]] srbskih nadškofov in patriarhov. Od leta 2006 spada s še tremi srbskimi cerkvami in samostami Srbske pravoslavne cerkve med [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu|Srednjeveške spomenike na Kosovu]] in hkrati med mesta svetovne kulturne dediščine. Samostan upravlja Eparhija Raška in Prizren, vendar je pod neposredno jurisdilcijo srbskega patriarha, ki ima med drugim tudi naslov peškega nadškofa. Samostanska cerkev je izjemno delo srbske srednjeveške arhitekture in s še tremi drugimi cerkvami v samostanskem kompleksu tvori celoto.<ref name=ref1>Krstić 2003, str. 22.</ref><ref name=ref2>Janićijević 1998, str. 524.</ref> ==Geografija== Samostanski kompleks se nahaja v bližini Peći (albansko Peja) v kosovski pokrajini [[Metohija]] ob cesti, ki povezuje Kosovo s [[Črna gora|Črno goro]].<ref name=ref1/> Zgrajen je ob Pejski Bistrici na njenem vstopu v kanjon Rugova.<ref name=ref3>Stefanović 2001.</ref> Na samostanskem dvorišču raste 750 let stara [[črna murva]], imenovana Šam-dud. Vsadil jo je nadškof Sava II. med letoma 1263 in 1272.<ref>''"Шам-дуд чува Пећку патријаршију 750 година"''. politika.rs.</ref> ==Zgodovina== Samostan je zgrajen na robovih starega [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega]] ''Siperanta''.<ref name=ref1/> Samostanski kompleks je sestavljen iz štirih cerkva,<ref name=ref2/> od katerih so bile tri povezane v zaključeno celoto.<ref name=ref1/> Zgrajen je bil v prvi tretjini 13. stoletja (1321–1324 in 1330–1337.<ref name=ref1/> Domneva se, da je postal ''metohion'' (zemljišče v lasti in upravljanju samostana) [[Samostan Žiča|samostana Žiča]], ki je bil takrat sedež srbske nadškofije. Nadškof Sava je bil takrat še živ (umrl 1235).<ref name=ref3/> V prvi tretjini 13. stoletja je dal nadškof Arsenije I. (služboval 1233–1263) na severni strani kompleksa zgraditi cerkev Svetih apostolov.<ref name=ref5>Манастир Пећка патријаршија.</ref> Cerkev je bila po Arsenijevem naročilu poslikana leta 1250 ali okoli leta 1260.<ref name=ref5/> Leta 1253<ref>Erić 2006, str. 212.</ref> je Arsenije I. zaradi invazije tujcev<ref>Ćirković 2004, str. 50.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 100.</ref><ref>Коматина 2016, str. 297, 407.</ref> preselil sedež Srbske cerkve iz Žiče v Peć, ki je bila bolj varna in bliže središču države.<ref name=ref3/> Sedež se je leta 1285 vrnil v Žičo in bil zaradi tuje invazile leta 1291 ponovno preseljen v Peć.<ref>McAllester 2001, str. 52.</ref><ref>Коматина 2016, str. 368, 407.</ref> Nadškof Nikodim I. (služboval 1321–1324) je severno od cerkve Svetih apostolov zgradil cerkev sv. Dimitrija, njegov naslednik, škof Danilo II. (služboval 1324-1337), pa je zgradil še cerkev svete Matere Božje Odigitrije in cerkev sv. Nikolaja na južni strani kompleksa.<ref name=ref5/> Pred tremi glavnimi cerkvami je nato zgradil monumentalni [[narteks]].<ref name=ref5/> Med službovanjem nadškofa Joanikija II. je bila okoli leta 1245 do takrat neposlikana cerkev sv. Dimitrija poslikana s [[freska]]mi. Srbski car [[Stefan Dušan]] (vladal 1331–1355) je leta 1346 srbsko nadškofijo povišal v patriarhat in s tem ustanovil Srbski patriarhat v Peči.<ref>Fotić 2008, str. 519.</ref> [[Slika:Saint Sava, Patriarchate of Peć (2).jpg|thumb|left|[[Sveti Sava]], eden od ustanoviteljev Pećke patriarhije; freska v cerkvi Svetih apostolov]] V 14. stoletju je bila cerkev Svetih apostolov nekoliko preurejena, zato so bili nekateri deli cerkve poslikani kasneje. Od 13. do 15. stoletja so se v cerkvah samostana pokopavali srbski nadškofi in patriarhi. V letih 1459-1463 je po smrti Arsenija II. mesto patriarha ostalo prazno, ker je [[Osmansko cesarstvo]] patriarhat razpustilo. Med vladanjem sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]] ga je po nasvetu velikega vezirja [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paše Sokolovića]] obnovilo.<ref>Fotić 2008, str. 519-520.</ref> Pod njegovo jurisdikcijo je postavilo tudi bolgarske eparhije.<ref>Kia 2011, str. 117.</ref> V letih 1619-1620 je slikar Georgije Mitrofanović (1550–1630) na novo poslikal cerkev sv. Dimitrija,<ref name=ref5/> leta 1673-1674 pa je slikar Radul poslikal cerkev sv. Nikolaja.<ref name=ref5/> V zgodnjem 18. stoletju, zlasti med in po avstrijsko-rusko-turški vojni (1735–1739), je patriarhat postal tarča [[Fanarioti|fanariotov]] in Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu, katerega cilj je bil postaviti eparhije Srbskega patriarhata pod konstantinopelsko jurisdikcijo. Leta 1737 je bil po intervenciji Aleksandrosa Mavrocordatosa na čelo Srbskega patriarhata prvič imenovan Grk, ker je bilo po njegovem mnenju srbsko vodstvo ''"nevredni zaupanja"''. V naslednjih letih so fanarioti s političnimi pobudami dosegli izključitev Srbov iz nasledstva patriarhata, ki je bil septembra 1766 ukinjen.<ref>Frazee 1969, str. 6-7.</ref><ref>Fotić 2008, str. 520.</ref> Obdobje osmanske vladavine v regiji se je končalo leta 1912.<ref>Ćirković 2004, str. 245-246.</ref> Na začetku [[Balkanski vojni|prve balkanske vojne]] (1912-1913) je Peć zasedla vojska Kraljevine Črne gore. Po sklenitvi Londonskega sporazuma (1913) je Peć priladla Črno gori, Pećka patriarhija pa je ponovno postala sedež škofije.<ref>Đorđević & Pejić 1999, str. 18, 21.</ref> Škof in bodoči srbski patriarh Gavrilo Dožić je začel obnavljati samostanski kompleks, dokler ni obnove prekinil izbruh [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1914. Sledila je avstroogska okupacija Črne gore, vkljčno s Pećjo. Po koncu vojne leta 1918 so se Črna gora in južnoslovanske province [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] priključila Kraljevini Srbiji in ustanovile [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1920 so bile obnovljene strukture Srbske pravoslavne cerkve. Obnovljen je bil Srbski patriarhat s tradicionalnim sedežem v Pećki patriarhiji.<ref>Petković 1982, str. 8.</ref> Od takrat so bili vsi srbski patriarhi ustoličeni prav tu.<ref>Warrander & Knaus 2010, str. 161.</ref> V letih 1931 in 1932 so v samostanskem kompleksu potekala obsežna obnovitvena dela.<ref>Petković 1982, str. 8, 16, 31.</ref> [[Slika:Aresenije Sremac.jpg|thumb|Arsenije Sremac, eden od ustanoviteljev samostana; freska v cerkvi sv. Apostolov]] Leta 1947 je bila Pećka patriarhija vpisana na seznam Srbskih spomenikov izjemnega pomena<ref name=ref5/> in 13. julija 2006 na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] kot razširitev [[Visoki Dečani|Visokih Dečanov]], ki so že bili na Unescovem seznamu ogrožene dediščine.<ref> UNESCO (2006). ''"List of World Heritage in Danger"''. Pridobljeno 24. februarja 2013.</ref> Obnova kompleksa se je začela junija 2006 in bila novembra istega leta končana. Glavni cilj obnovitvenih del je bil zaščita zgradb pred vremenom, popravilo notranjih sten in zunanjega videza. Med popravili so restavratorji na severnem pročelju cerkve sv. Dimitrija odkrili dve neznani freski s podobama srbske kraljice in plemiča.<ref>"Work on Restoration of Pec Patriarchate Draws to a Close". KIM Info Newsletter. 14. november 2006. Arhivirano iz izvirnika 16. oktobra 2013. Pridobljeno 18. maja 2014.</ref> Leta 2008 so pročelja cerkve pobarvali v rdeče, tako kot v Žići, kar je povzročilo nekaj nejevolje. Samostanski kompleks je do leta 2013 varovala kosovska vojska, potem pa je varovanje prevzela kosovska policija.<ref>"Srpske svetinje na KiM strahuju od čuvara". novosti.rs.</ref> ==Mavzolej== Srbski pravoslavni nadškofi in patriarhi so bili [[ktitor]]ji samostana in zato pokopani v samostanskih cerkvah. Samostan je največji [[mavzolej]] srbskih verskih dostojanstvenikov.<ref name=ref6/> Samostan hrani tudi [[Relikvija|relikvije]] cerkvenih voditeljev, večinoma [[svetnik]]ov: Arsenija (služboval 1233–1263), Save II. (1263–1271), Evstahija I. (1279–1286), Nikodima I. (1316–1324), Danila II. (1324–1337), Joanikija II. (1338–1354), Efrema (1375–1379; 1389–1392), Spiridona (1380–1389) in Maksima I. (1655–1674). ==Cerkve== {|class="wikitable" style="text-align:center; width:100%" |- !Cerkev !Slika !Komentar |- |Cerkev sv. Apostolov <br>{{small|(Crkva sv. Apostola ali Cerkev sv. Odrešenika)}} |[[Slika:Pecka apside.jpg|100px]] |Zgrajena v prvi tretjini 13. stoletja. |- |Cerkev sv. Dimitrija<br>{{small|(Crkva sv. Dimitrije)}} |[[Slika:Pecka apside.jpg|100px]] |Zgrajena leta 1324. |- |Cerkev sv. Matere Božje Odigitrije<br>{{small|(''Crkva Bogorodice Odigitrije'')}} |[[Slika:Manastir - Pecka Patrijasija.JPG|100px]] |Zgrajena po letu 1337. |- |Cerkev sv. Nikolaja <br>{{small|(''Crkva sv. Nikole'')}} |[[Slika:Pecka jug.jpg|100px]] |Zgrajena po letu 1337. Majhna skromna cerkev, zgrajena ob Odigitriji. |- |} Tri glavne cerkve s kupolami (sv. Apostoli, sv. Dimitrij in Odigitrija) so med seboj povezane z veličastnim [[narteks]]om. Cerkev sv. Nikolaja nima kupole in stoji ob Odigitriji. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Slika:Manastir Pecka Patrijarsija 2.jpg|Pećka patriarhija junija 1980 Slika:Tower of the Patriarchate of Peć, GentiBehramaj.jpg|Stolp na samostanskem dvorišču Slika:Burial of Sava II, Patriarchate of Peć.jpg|''Pogreb Save II.'' Slika:Nemanjić dynasty, Patriarchate of Peć, PP04.jpg|Freska dinastije Nemanjić Slika:DUD SAM-DUD Zoran Stevic.jpg|''Šam-dud'', 750 let stara [[Črna murva|črna murva]] </gallery> ==Opomba== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{Refbegin|2}} * {{navedi knjigo|last=Базић|first=Миљојко М.|title=Идентитет и културно наслеђе Срба|year=2007|location=Београд|publisher=Научна КМД|url=https://books.google.com/books?id=9HctAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last1=Čanak-Medić|first1=Milka|last2=Todić|first2=Branislav|title=The Monastery of the Patriarchate of Peć|year=2017|location=Novi Sad|publisher=Platoneum, Beseda|url=https://books.google.com/books?id=91u8vQEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ćirković|first=Sima|author-link=|year=2004|title=The Serbs|location=Malden|publisher=Blackwell Publishing|url=https://books.google.com/books?id=2Wc-DWRzoeIC|isbn=9781405142915}} * {{navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|author-link=|title=Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250|year=2006|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://archive.org/details/southeasterneuro0000curt|url-access=registration}} * {{navedi knjigo|editor-last1=Đorđević|editor-first1=Života|editor-last2=Pejić|editor-first2=Svetlana|title=Cultural Heritage of Kosovo and Metohija|year=1999|location=Belgrade|publisher=Institute for the Protection of Cultural Monuments of the Republic of Serbia|url=https://books.google.com/books?id=e6MtAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last1=Ђурић|first1=Војислав Ј.|last2=Ћирковић|first2=Сима|last3=Кораћ|first3=Војислав|title=Пећка патријаршија|year=1990|location=Београд-Приштина|publisher=Југословенска ревија, Јединство|url=https://books.google.com/books?id=9-LVAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ерић|first=Слободан|title=Косово и Метохија: Аргументи за останак у Србији|year=2006|location=Београд|publisher=Удружење грађана Цер|url=https://books.google.com/books?id=qmM_AQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last1=Ferrari|first1=Silvio|last2=Benzo|first2=Andrea|title=Between Cultural Diversity and Common Heritage: Legal and Religious Perspectives on the Sacred Places of the Mediterranean|url=https://books.google.com/books?id=lhUGDAAAQBAJ|year=2014|publisher=Routledge|location=London & New York|isbn=9781317175032}} * {{navedi knjigo|last=Fine|first=John Van Antwerp Jr.|author-link=|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|year=1994|orig-year=1987|location=Ann Arbor, Michigan|publisher=University of Michigan Press|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC}} * {{navedi knjigo|last=Fotić|first=Aleksandar|chapter=Serbian Orthodox Church|title=Encyclopedia of the Ottoman Empire|year=2008|location=New York|publisher=Infobase Publishing|pages=519–520|url=https://books.google.com/books?id=QjzYdCxumFcC|isbn=9781438110257}} * {{navedi knjigo|last=Frazee|first=Charles A.|title=The Orthodox Church and Independent Greece 1821-1852|year=1969|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=Khk7AAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Janićijević|editor-first=Jovan|title=The Cultural Treasury of Serbia|year=1998|location=Belgrade|publisher=IDEA, Vojnoizdavački zavod, Markt system|url=https://books.google.com/books?id=rHYMAQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јанковић|first=Марија|title=Епископије и митрополије Српске цркве у средњем веку (Bishoprics and Metropolitanates of Serbian Church in Middle Ages)|location=Београд|publisher=Историјски институт САНУ|year=1985|url=https://books.google.com/books?id=AmkcAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Kia|first=Mehrdad|title=Daily Life in the Ottoman Empire|year=2011|location=Santa Barbara, California|publisher=Greenwood Press|url=https://books.google.com/books?id=aQKRtpZmX0EC}} * {{navedi knjigo|last=Коматина|first=Ивана|title=Црква и држава у српским земљама од XI до XIII века|year=2016|location=Београд|publisher=Историјски институт|url=https://books.google.com/books?id=MaOADgAAQBAJ}} * {{navedi knjigo|last=Krstić|first=Branislav|title=Saving the Cultural Heritage of Serbia and Europe in Kosovo and Metohia|year=2003|location=Belgrade|publisher=Coordination Center of the Federal Government and the Government of the Republic of Serbia for Kosovo and Metohia|url=https://books.google.com/books?id=cm8tAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ljubinković|first=Radivoje|title=The Church of the Apostles in the Patriarchate of Peć|year=1975|location=Belgrade|publisher=Jugoslavija|url=https://books.google.com/books?id=0NnVAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=McAllester|first=Matthew|title=Beyond the Mountains of the Damned: The War Inside Kosovo|year=2001|location=New York-London|publisher=New York University Press|url=https://books.google.com/books?id=PHQVCgAAQBAJ}} * {{navedi knjigo|last=Мијовић|first=Павле|title=Пећка Патријаршија|year=1960|location=Београд|publisher=Туристичка штампа|url=https://books.google.com/books?id=UY8gMwEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Милеуснић|first=Слободан|title=Водич кроз манастире у Србији|url=https://books.google.com/books?id=SkAsAQAAMAAJ|year=2007|location=Београд|publisher=МСТ Гајић, Завод за унапређивање образовања и васпитања}} * {{navedi knjigo|last=Pavlovich|first=Paul|title=The History of the Serbian Orthodox Church|year=1989|publisher=Serbian Heritage Books|url=https://books.google.com/books?id=1hzZAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Pavlowitch|first=Stevan K.|author-link=|title=Serbia: The History behind the Name|year=2002|location=London|publisher=Hurst & Company|url=https://books.google.com/books?id=w-RuLDaNwbMC}} * {{navedi knjigo|last=Petković|first=Sreten|title=The Patriarchate of Peć|year=1982|location=Belgrade|publisher=Serbian Patriarchate|url=https://books.google.com/books?id=p04tAQAAIAAJ}} * {{Cite journal|last=Popović|first=Svetlana|title=The Serbian Episcopal sees in the thirteenth century (Српска епископска седишта у XIII веку)|url=https://books.google.com/books?id=yuAVAQAAMAAJ|journal=Старинар|issue=51: 2001|year=2002|pages=171–184}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|title=Историја Српске православне цркве (History of the Serbian Orthodox Church)|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{navedi knjigo|last=Subotić|first=Gojko|title=The Church of St. Demetrius in the Patriarchate of Peć|year=1975|location=Belgrade|publisher=Jugoslavija|url=https://books.google.com/books?id=gdnVAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Subotić|first=Gojko|title=Art of Kosovo: The Sacred Land|year=1998|location=New York|publisher=The Monacelli Press|url=https://books.google.com/books?id=t49TAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Todić|first=Branislav|title=Serbian Medieval Painting: The Age of King Milutin|year=1999|location=Belgrade |publisher=Draganić|url=https://books.google.com/books?id=NqALAQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|volume=2|year=2001|location=San Francisco|publisher=Stanford University Press|url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC}} * {{navedi knjigo|last=Vásáry|first=István|title=Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185–1365|date=2005|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=7DJWyg97IggC}} * {{navedi knjigo|editor-last1=Veremis|editor-first1=Thanos|editor-last2=Kofos|editor-first2=Evangelos|title=Kosovo: Avoiding Another Balkan War|year=1998|location=Athens|publisher=Hellenic Foundation for European and Foreign Policy|url=https://books.google.com/books?id=bX9pAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Vlasto|first=Alexis P.|author-link=|year=1970|title=The entry of the Slavs into Christendom|url=https://books.google.com/books?id=fpVOAAAAIAAJ|publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} * {{navedi knjigo|last1=Warrander|first1=Gail|last2=Knaus|first2=Verena|title=Kosovo|year=2010|edition=2.|publisher=Bradt Travel Guides|url=https://books.google.com/books?id=uSaH1bKAb8QC}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet|author=САНУ|title=Манастир Пећка патријаршија|publisher=Споменици културе у Србији|url=http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=251|ref={{harvid|Манастир Пећка патријаршија}}}} *[https://www.blagofund.org/Archives/Pec/ Patriarchate of Peć- virtual tours and photo collections of the ''Blago'' Fund] * {{navedi knjigo|editor-last=Stefanović|editor-first=Zoran|title=The Patriarchate of Peć|year=2001|location=Belgrade|publisher=Projekat Rastko|url=http://www.rastko.rs/kosovo/pecarsija/index_eng.html}} *[http://www.eparhijaprizren.com Official site of Serbian Orthodox Eparchy of Raška and Prizren - old] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170917113740/http://eparhijaprizren.com/ |date=2017-09-17 }} *[http://www.eparhija-prizren.com New official site of Serbian Orthodox Eparchy of Raška and Prizren] *[http://www.spc.rs/ Official site of the Serbian Orthodox Church] *[https://web.archive.org/web/20061005115659/http://www.suc.org/culture/history/Serb_History/Monasteries/Pec/index.html Serbian Unity Congress] *[http://terkepek.adatbank.transindex.ro/kepek/netre/173.gif Map - Area under jurisdiction of Patriarchate of Peć in the 17th century] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Srbiji]] [[Kategorija:Samostani na Kosovu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] barsf35izwu9ngs0m9r3tzy7z74rn2i 0 496348 6660348 6489148 2026-04-16T14:36:05Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6660348 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Naša Gospa Ljeviška | native_name = {{native name|sr|Богородица Љевишка|italics=no}}{{-}}{{native name|sr|Bogorodica Ljeviška}}{{-}}{{native name|sq|Kisha e Shën Premtës}} | native_name_lang = | image = | imagesize = 250px | landscape = | caption = Cerkev leta 1980 | pushpin map = | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = | latd = | latm = | lats = | latNS = | longd = | longm = | longs = | longEW = | coordinates = {{coord|42|12|41|N|20|44|09|E|source:frwiki_region:RS-KM_scale:100000|display=title}} | osgridref = | location = [[Prizren]], [[Kosovo]]{{ref label|status|a|}} | country = | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | founded date = 1306–1307 | founder = [[Stefan Milutin]] | dedication = Marijino vnebovzetje<ref>{{navedi splet | url=https://srbin.info/pocetna/aktuelno/bogorodice-ljeviska-moli-boga-za-nas-proslavljena-hramovna-slava-drevne-prizrenske-svetinje-foto/?lang=lat | title=BOGORODICE LJEVIŠKA MOLI BOGA ZA NAS Proslavljena hramovna slava Prizrenske svetinje | publisher=Srbin.info | date=30. avgusta 2017 | access-date=25. junija 2020}}</ref> | status = [[Cerkev (zgradba)|cerkev]]<ref name=ref2>{{navedi splet | url=http://www.politika.rs/sr/clanak/428378/Bogorodica-Ljeviska-nije-obnovljena-ni-posle-15-godina-od-pogroma | title=Bogorodica Ljeviška nije obnovljena ni posle 15 godina od pogroma | publisher=Politika | date=27. aprila 2019 | access-date=25. junija 2020}}</ref><ref name=godina/> | functional status = delno aktivna<ref name=ref2/> | groundbreaking = | style = srbsko-bizantinski slog<ref name="Bobot">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=GnFpAAAAMAAJ&q=%22serbo-byzantine+style%22+bogorodica+ljevi%C5%A0ka | title=Socialist Republic of Serbia | publisher=Jugoslovenska Revija | author=Bobot, Rajko | year=1985 | pages=39}}</ref> | diocese = Eparhija Raška in Prizren<ref name=godina>{{navedi splet | url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:766447-1000-GODINA-EPARHIJE-RASKO-PRIZRENSKE-Duhovni-bedem-srpskog-naroda | title=1.000 GODINA EPARHIJE RAŠKO-PRIZRENSKE: Duhovni bedem srpskog naroda | publisher=Večernje novosti | date=17. decembra 2018 | access-date=25. junija 2020 | author=Zečević, D.}}</ref> | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |Part_of = Srednjeveški spomeniki Kosova |ID = 724-003bis |Year = 2006 |Criteria = kulturni: ii, iii, iv |Danger = 2006– }} {{designation list | embed=yes | designation2 = Cultural Heritage of Serbia | designation2_offname = | designation2_type = Kulturni spomeniki izjemnega pomena | designation2_criteria = | designation2_date = 1990 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = SK 1369<ref name=nasledje>{{navedi splet | url=https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=44883 | title=Црква Богородице Љевишке | publisher=Central Register of the Immovable Cultural Heritage | access-date=25. junija 2020}}</ref> }} }} '''Naša Gospa Ljeviška''' ali '''Gospa Ljeviška''' ([[Srbščina|srbsko]] Црква Богородица Љевишка ali Богородица Љевишка) je [[Srbija|srbska]] [[Srednji vek|srednjeveška]] cerkev v [[Prizren]]u, [[Kosovo]], nadrabina srbskega kralja [[Stefan Milutin|Stefana Milutina]]. Zgrajena je bila v letih 1306 in 1307 na ostankih starejše stolne cerkve iz 13. stoletja, ta pa je bila zgrajena na ostankih še starejše zgodnjekrščanske cerkve. Več stoletij je bila [[Stolnica|stolnica]] prizrenskih škofov in [[metropolit]]a [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]].<ref>Janković 1985, str. 119-123, 143-147, 183-184.</ref><ref>Čanak-Medić & Todić 2015.</ref><ref>Davidov-Temerinski 2017.</ref> V strokovni književnosti in leposlovju ima pridevek k imenu cerkve dve osnovni obliki, najpogosteje Ljeviška in znatno redkeje Leviška. O poreklu in pomenu pridevka obstaja več mišljenj in domnev.<ref>Jastrebov 1879.</ref><ref>Loma 1989, str. 91-100.</ref> V srednjeveških srbskih virih iz 14. stoletja obstaja krajevno ime Ljeviša, ki priča o posestih Prizrenske škofije.<ref>Nikolić 1976, str. 42.</ref> ==Ime== V času [[Stefan Milutin|Stefana Milutina]] se je cerkev uradno imenovala Naša Gospa Ljeviška, vendar so jo običajno imenovali cerkev sv. Petke.<ref> Nenadović 1963, str. 268.</ref> To ime so poznali in Albanci kot Shën Premte in Srbi kot Sveta Petka. Ko je bila cerkev preurejena v mošejo, je bila znana kot Çuma Çami (albansko Xhuma Xhami, srbsko Џума-џамија, Džuma-džamija),<ref name=ref2/> se pravi Petkina mošeja, čeprav se je uradno imenovala mošeja Mehmeda Fatiha. Ime "Ljeviška" je srbizirana različica grške besede ''Eleusa'' (Ελεούσα) ali ''glikofilusa'', ki pomeni »tip nežne, intimne, materinske Marije«, in pomeni tudi način upodabljanja Device Marije na [[ikona]]h, na katerih se mali [[Jezus Kristus]] naslanja na njeno lice.<ref> Otašević 2017, str. 184.)</ref> ==Zgodovina== Sedanja cerkev, posvečena prazniku [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]], ki jo je na začetku 14. stoletja zgradil srbski kralj [[Stefan Milutin|Stefan Uroš II. Milutin]] (vladal 1282—1321), stoji na mestu stolnice, katere ostanke so odkrili med obsežnimi restavratorskimi in raziskovalnimi deli v letih 1950-1952.<ref>Nenadović 1963, str. 23-24.</ref> Prva cerkev je bila po strokovnih ocenah zgrajena najkasneje v 10. stoletju. Pomembna zgodovinska prelomnica je bilo obdobje neposredno po letu 1018, ko je Prizren ponovno pripadel [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]]. V listini bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] (vladal 976—1025) iz leta 1019 o ureditvi Ohridske nadškofije, je bila kot njena petnajsta škofija omenjena Prizrenska škofija.<ref>Nikolić 1976, str. 39.</ref> V 11. in 12. stoletju se je arhierejska katedra prizrenskih škofov nahajala prav v tej cerkvi. Po ustanovitvi avtokefalne srbske nadškofije leta 1219 je bila vanjo vključena tudi Prizrenska škofija, stara cerkev pa je obdržala vlogo stolnice.<ref>Popović 2002, str. 171-184.</ref> Stara cerkev je bila triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s tremi [[apsida]]mi na vzhodni in [[narteks]]om na zahodni strani. Pred vhodom je bila veranda.<ref>Nenadović 1963, str. 59-64.</ref> Med preurejanjem v 14. stoletju je bila glavna ladja prezidana v petkupolno celoto, bočni ladji pa v [[ambulatorij]]. Takšna zasnova je bila v bizantinski arhitekturi vidna že v cerkvi Solunskih apostolov, ki je imela obliko [[grški križ|grškega križa]] s petimi kupolami in tremi ladjami na prednji strani in bočnih straneh. Namesto verande je bil zgrajen dvonadstropni zunanji narteks. Od stare cerkve so se obdržali samo bočni zidovi. Osrednja [[kupola]] stoji na štirih stebrih, medtem ko so stranske kupole postavljene diagonalno. Zidovi so zidani izmenično z opeko in kamnom. Zunanji videz so poživila dvojna in trojna okna in niše. Obnovo cerkve sta vodila mojstra Nikola (arhitektura) in Astrapa (poslikave), kar je razvidno iz napisa v preddverju. Najstarejše ohranjene [[freska|freske]] so iz tretjega desetletja 13. stoletja. Na njih so upodobljeni ''Svatba v Kani Galilejski'', ''Ozdravitev slepca'' in ''Mati Božja z Jezusom''. Prvi dve sta shranjeni v Galeriji fresk v Narodnem muzeju v Beogradu, tretja pa je na južnem stolpiču južne cerkvene ladje. Druge freske v cerkvi Naše Gospe Ljeviške so iz 14. stoletja. Naslikal jih je mojster Mihail Astrapa s svojimi pomočniki v letih 1307 do 1313. Med njimi so cikli velikih praznikov, Kristusovih muk, čudežev in parabol ter portreti svetnikov in pomembnih srbskih zgodovinskih osebnosti ([[Štefan Nemanja]],[[Sveti Sava]], kralj [[Stefan Milutin|Milutin]]). Po razglasitvi Srbskega patriarhata leta 1346 so dobili prizrenski škofi častni naslov metropolita,<ref>Nenadović 1963, str. 31.</ref> cerkev Naše Gospe Ljeviške pa status središča metropolije.<ref>Janković 1985, str. 146, 183.</ref> Sredi 15. stoletja je prišel Prizren pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblast, s čimer se je začelo novo obdobje zgodovine Prizrenske škofije in njene stolnice. Po obnovitvi Srbske patriarhije leta 1557 je bila vanjo ponovno vključena tudi Prizrenska škofija. Širše območje Prizrenske škofije je zelo trpelo med vojnami v letih leta 1688—1690, 1716—1718 in 1737—1739. Zaradi velikih selitev Srbov iz Metohije in sosednjih pokrajin je postal položaj srbskih cerkvenih ustanov sčasoma zelo težak. Najkasneje sredi 18. stoletja je bila Naša Gospa Ljeviška preurejena v [[mošeja|mošejo]]. To je zelo prizadelo srbske prebivalce Prizrena, kar dokazujejo zapisi iz leta 1756.<ref>Nenadović 1963, str. 33.</ref> Domneva se, da se je cerkev pretvorila v mošejo že mnogo prej, verjetno na samem začetku osmanske vladavine v Prizrenu,<ref>Kaleši 1962, str. 253-261.</ref> vendar to domnevo sprejema samo del strokovne srenje.<ref>Zirojević 1984, str. 169, 252.</ref> S preureditvijo v mošejo je notranjost cerkve utrpela znatne poškodbe: freske so nasekali s kladivom in nato ometali in prebelili. Ponovno so bile odkrite med restavratorskimi deli v letih 1950-1952, njihovo restavriranje pa je trajalo do leta 1976. V osmanskem obdobju ni bilo nobenih izgledov, da bi cerkev vrnili v prvotno stanje, zato je vlogo prizrenske stolnice prevzela stara cerkev sv. Jurija. Leta 1887 je bil sedež škofije prenesen na novozgrajeno stolnico sv. Jurija,<ref>Kostić 1928, str. 87.</ref><ref>Đokić 2016, str. 30.</ref> V spominu pravoslavnih Srbov pa je za stolnico še vedno veljala cerkev Naše Gospe Ljeviške.<ref>Jastrebov 1879, str. 71.</ref> Po osvoboditvi Prizrena leta 1912 je bila Naša Gospa Ljeviška ponovno preurejena v cerkev, restavratorska dela pa so se zaradi izbruha prve svetovne vojne zavlekla do leta 1918.<ref>Nenadović 1963, str. 35-36.</ref> Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je pred cerkvene oblasti večkrat postavilo vprašanje njene vrnitve na položaj stolnice. Takšne vloge ni več dobila kljub obsežnim restavratorskim posegom v 20. stoletju. Vlogo stolnice je obdržala cerkev sv. Jurija, cerkev Naše Gospe Ljeviške pa je obdržala častni položaj stare zborne cerkve.<ref>Eparhija raško-prizrenska: Slava starog sabornog hrama Bogorodice Ljeviške u Prizrenu.</ref> Po prihodu [[Nato]]vih sil na Kosovo in Metohijo leta 1999 je bila cerkev pod zaščito nemških enot. Albanski vandali so nanjo kljub temu streljali in jo med marčevskimi pogromi 17. marca 2004 zažgali. 13. julija 2006 je bila cerkev vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] kot del [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu|srednjeveških spomenikov na Kosovu]].<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/724]</ref> Vsi ti spomeniki so kljub temu ogroženi. ==Svetovna dediščina== Na Unescovem seznamu svetovne dediščine so kot ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu'' štirje kraji na Kosovu in Metohiji: samostan [[Visoki Dečani]], [[Pećka patriarhija]], cerkev Naša Gospa Ljeviška in samostan [[Samostan Gračanica|Gračanica]]. Leta 2006 so bili zaradi težav pri upravljanju in politične nestabilnosti na Kosovu vsi štirje kraji uvrščeni na seznam ogrožene dediščine.<ref> World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year’s inscriptions, UNESCO World Heritage Centre, 13. julij 2006. Pridobljeno 4. aprila 2008.</ref> ==Dokumentarni film== ''Bogorodica Ljeviška'' je naslov dokumentarnega TV filma iz serije ''Priče stoletij'' (srbsko ''Svedoci vekova''), posnetega leta 1991 po scenariju dr. Gordane Babić in Petra Savkovića v režiji Dragoslava Bokana. Glasbo je komponiral Zoran Hristić.<ref>Bogorodica Ljeviška - prvi deo na sajtu YouTube, Zvanični kanal RTS-a.</ref><ref>Bogorodica Ljeviška - drugi deo na sajtu YouTube, Zvanični kanal RTS-a.</ref> == Galerija== ===Cerkev=== <gallery mode="packed"> Slika:Iglesia de Nuestra Señora de Ljevis, Prizren, Kosovo, 2014-04-16, DD 05.JPG Slika:Our Lady of Ljeviš, Prizren, 2010. View from clock tower.jpg Slika:Црква Богородице Љевишке у Призрену.JPG Slika:Crkva Bogorodica Ljeviška, Prizren.jpg </gallery> ===Freske=== <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Ljevis3.jpg| Kralj [[Stefan Milutin|Stefan Uroš II. Мilutin]] Slika:Crkva Bogorodica Ljeviška, freska kralja Milutina pre restauracije.jpg|Freska kralja Milutina pred restavriranjem Slika:Kralj Stefan Uroš II Milutin, freska iz Bogorodice Ljeviške.jpg|Коpija freske kralja Milutina Slika:Ljeviska001.jpg| Slika:Ljeviska003.jpg| Slika:Ljeviska002.jpg| Slika:Simeon Ljeviska.jpg|[[Stefan Nemanja|Simeon Mirotvorec]] Slika:Stefan the First-Crowned, Ljeviška.jpg|[[Štefan Prvokronani|Stefan Prvovenčani]] Slika:Prvovencani Ljeviska1.jpg| Stefan Prvovenčani z zlatimi orli na zelenem plašču Slika:Saint Sava, Bogorodica Ljeviška.jpg|[[Sveti Sava]] Slika:Orao Ljeviska.jpg|Dvoglavi orel Slika:Ljeviska007.jpg|Kristusovo kopanje; freska pred letom 2004,<ref>[https://archive.today/20121222014307/http://www.pravoslavlje.org.rs/slike/916/stradanje-ljeviske-1.jpg Православље: Страдање Љевишке]</ref> ko so jo med marčevskimi pogromi poškodovali albanski ekstremisti Slika:St. Barbara, Fresco in church of the Virgin Ljeviska, Prizren, 1310-14, Serbia.jpg|[[Sveta Barbara]] </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{navedi knjigo |last1=Boeck |first1=Elena |title=Imagining the Byzantine Past: The Perception of History in the Illustrated Manuscripts of Skylitzes and Manasses |date=2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1107085817 |url=https://books.google.com/books?id=cjrjCQAAQBAJ&pg=PA140 }} * {{navedi knjigo|last1=Ferrari|first1=Silvio|last2=Benzo|first2=Andrea|title=Between Cultural Diversity and Common Heritage: Legal and Religious Perspectives on the Sacred Places of the Mediterranean|url=https://books.google.com/books?id=lhUGDAAAQBAJ|year=2014|publisher=Routledge|location=London & New York}} * {{navedi knjigo|last=Todić|first=Branislav|title=Serbian Medieval Painting: The Age of King Milutin|year=1999|location=Belgrade|publisher=Draganić|url=https://books.google.com/books?id=NqALAQAAMAAJ}} *{{navedi splet |last=Brugmann |first=Birte |title=An archeological map of the historic zone of Prizren |url=http://chwb.org/kosovo/wp-content/uploads/sites/3/2014/04/An-archeological-map-of-the-historic-zone-of-Prizren.pdf |publisher=CHWB |date=2006 |accessdate=2021-04-10 |archive-date=2020-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200625133823/http://chwb.org/kosovo/wp-content/uploads/sites/3/2014/04/An-archeological-map-of-the-historic-zone-of-Prizren.pdf |url-status=dead }} *{{cite journal |last1=Kaleshi |first1=Hasan |title=The Oldest Vakuf Charter in Yugoslavia |journal=Revue de philologie orientale |date=1987 |volume=36 |url=https://books.google.com/books?id=7GoMAQAAMAAJ }} *{{navedi knjigo |last1=Ćurčić |first1=Slobodan |title=Byzantium: Faith and Power (1261-1557) |date=2004 |publisher=Metropolitan Museum of Art of New York |isbn=1588391132 |url=https://books.google.com/books?id=OvCiDQAAQBAJ }} *{{navedi knjigo|last=Ćurčić|first=Slobodan|editor=Judson J. Emerick|title="Renewed from the Very Foundations": The Question of the Genesis of the Bogorodica Ljeviska in Prizren|url=https://books.google.com/books?id=PyXqAAAAMAAJ|access-date=26 November 2012|series=Archaeology in architecture: studies in honor of Cecil L. Striker|year=2005|publisher=von Zabern|isbn=9783805334921}} *{{navedi knjigo |last1=Nenadović |first1=Slobodan |title=Bogorodica Ljevis̆ka: njen postanak i njeno mesto u arhitekturi Milutinovog vremena |date=1963 |url=https://books.google.com/books?id=lC_Mm5NFpsYC |publisher=Narodna knjiga }} *{{navedi knjigo |last1=İğciler |first1=Ahmet |title=Prizren'de yok olan Osmanlı izleri |date=2004 |publisher=Kosova Türk Araştırmacılar Derneği |url=https://books.google.com/books?id=MOzVAAAAMAAJ }} * Otašević, Dušan (2017). ''Serbian Artistic Heritage in Kosovo and Metohija: Identity, Significance, Vulnerability''. Belgrade: Serbian Academy of Sciences and Arts. ISBN 978-86-7025-753-5. Arhivirano iz [file:///C:/Users/Vanja/Downloads/Serbian_artistic_heritage_in_Kosovo_and.pdf the original] Check |url= value (help) (PDF) 12. avgusta 2013. Pridobljeno 24. decembra 2020. {{refend|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kosovo.net/ljeviska.html Информације, историја и фотографије цркве Богородице Љевишке (ен.)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150306023547/http://www.kosovo.net/ljeviska.html |date=2015-03-06 }} *[https://www.blagofund.org/Archives/Prizren/sr/Ljeviska/ Богородица Љевишка- збирка фотографија Фонда Благо] * [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=118763&datum=2008-03-30 Реци нешто, Богородице Љевишка („Вечерње новости“, 29. март 2008.)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.prizren.in.rs/ Призрен, историја, књижевност, уметност, галерије] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210614034134/https://prizren.in.rs/ |date=2021-06-14 }} * [https://archive.today/20130706023131/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1056/tekst/otkud-platon-u-crkvi-bogorodice-ljeviske/ Откуд Платон у цркви Богородице Љевишке („Православље“ бр 1056, 15. март 2011)] * [http://www.politika.rs/scc/clanak/428378/Bogorodica-Ljeviska-nije-obnovljena-ni-posle-15-godina-od-pogroma Богородица Љевишка није обновљена ни после 15 година од погрома („Политика”, 27. април 2019)] * [https://fedorabg.bg.ac.rs/fedora/get/o:14192/bdef:Content/get Баштина Богородице Љевишке у Призрену и проблем очувања памћења у пракси заштите споменичког наслеђа], докторска дисертација (2016) [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 14. stoletju]] [[Kategorija:Cerkve na Kosovu]] {{Normativna kontrola}} 458jxe0o0juetvw5uuyv58da0rdaepz 0 498992 6660402 6631086 2026-04-16T16:04:32Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ dp, np, tp, pravopis 6660402 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ferizaj.jpg|desno|sličica| Srbska pravoslavna cerkev (levo) in sunitska muslimanska mošeja (desno) v Uroševcu .]] '''Vera na Kosovu''' je ločena od države . <ref name="FOTR17xk">{{Navedi splet|url=http://freethoughtreport.com/countries/europe-southern-europe/kosovo/|title=Kosovo|website=Freedom of Thought Report 2017|publisher=International Humanist and Ethical Union|date=4 December 2017|accessdate=16 December 2017}}</ref> Po Ustavi {{Cref2|a|2}} je [[Kosovo]] sekularna država, nevtralna glede verskih prepričanj, v kateri so vsi enaki pred zakonom in v kateri je vsakomur zagotovljena svoboda prepričanja, vesti in vere. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=WX4hAwAAQBAJ&q=kosovo+no+official+religion&pg=PA167|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|first=Henry H. Perritt|last=Jr|date=28 September 2009|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139479431}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=R1vU9p9ftlsC&q=kosovo+constitution+article+7&pg=PA235|title=Legislating for Equality: A Multinational Collection of Non-Discrimination Norms. Volume I: Europe|first=Talia|last=Naamat|first2=Dina|last2=Porat|first3=Nina|last3=Osin|date=19 July 2012|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-9004226128}}</ref> == Statistika == {| class="wikitable" border="1" align="left" |+ Vera, popis 2011 na Kosovu<ref>{{navedi splet|url=https://unstats.un.org/unsd/censuskb20/KnowledgebaseArticle10700.aspx|title=Kosovo Population and Housing Census 2011 - Final Results: Quality Report|date=2011|website=unstats.un.org|publisher=[[United Nations Statistics Division]]|access-date=17 December 2017|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925200735/https://unstats.un.org/unsd/censuskb20/KnowledgebaseArticle10700.aspx/|url-status=dead}}</ref><br /><small>(večina Srbov je popis bojkotirala)</small> ! Vera!!Prebovalcev!!% |- | [[Islam]] (večina [[Suniti]]) || 1,663,412 || '''97.4%''' |- | [[Kristjani]] <br /> *''[[Katoliki]]'' <br /> *''[[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]]'' || 64,275 <br /> ''38,438'' <br /> ''25,837'' || '''1.6%''' <br /> ''1.4%'' <br /> ''1%'' |- | [[Vera|drugo]] (navedi) || 1,188 || '''0.1%''' |- | Vrezveren || 1,242 || '''0.1%''' |- | Ne navaja<br /> *''Raje ne odgovorim'' <br /> *''Odsoten'' || 9,708 <br /> ''7,213'' <br /> ''2,495''|| '''0.6%''' <br /> ''0.4%'' <br /> ''0.1%'' |- | '''skupno''' || '''1,739,825''' || '''100%''' |} [[Slika:Religious_map_of_Kosovo_2011.GIF|desno|sličica| Verski zemljevid Kosova leta 2011 po naseljih. Sivo območje na severu (severno Kosovo ), v katerem prevladujejo Srbi, je verjetno večinsko pravoslavno.]] Po poročilu Mednarodnega poročila o verski svobodi ameriškega zunanjega ministrstva za leto 2007 je bilo "zadnji verodostojni [[Popis prebivalstva|popis]] opravljen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja", tako da je bilo demografijo religij treba oceniti. <ref name="IRFR2007">{{Navedi splet|url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2007/90198.htm#kosovo|title=Serbia (includes Kosovo)|website=International Religious Freedom Report 2017|publisher=U.S. Department of State|date=2007|accessdate=18 December 2017}}</ref> Poročilo je pokazalo, da je [[islam]] prevladujoča vera na Kosovu, ki jo „izpoveduje večina večinskega etničnega albanskega prebivalstva, bošnjaške, [[Gorani (etnična skupina)|goranske]] in turške skupnosti ter nekatere od romskih / aškalijskih / egiptovskih skupnosti“. Približno 100.000–120.000 ljudi je bilo Srbov, in to večinoma [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskih pravoslavcev]] . Približno 3,4% etničnih Albancev je bilo [[Rimskokatoliška cerkev|katoličanov]], medtem ko so [[Protestantizem|protestanti]] predstavljali manjšino z manj kot 1%, obstajali sta le dve znani družini [[Judje|judovskega]] porekla, za [[Ateizem|brezverne]] pa zanesljivih podatkov ni. Prav tako je verjetno, da je na Kosovu nekaj pravoslavnih Albancev. Vendar pa se ob trenutni napetosti med Kosovarji in Srbi verjetno ne želijo identificirati kot vzhodni pravoslavci, saj bi jih zaradi njihovega vzhodno-pravoslavnega statusa lahko šteli za "Srbe". Zato v popisu niso zastopani. Poleg tega poročilo trdi, da religija „ni pomemben dejavnik v javnem življenju. Verska retorika je bila večinoma odsotna v javnem diskurzu v muslimanskih skupnostih, obisk mošej je bil nizek, javni prikazi konzervativne islamske obleke in kulture pa minimalni. " Po študiji Pew Research Center iz leta 2015 je na Kosovu leta 2010 bilo 93,8% muslimanov in 6,1% [[Krščanstvo|kristjanov]]; vse druge verske skupine in [[Brezverstvo|nepovezane]] skupine so štele manj kot 1%. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalreligiousfutures.org/countries/kosovo/religious_demography#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010|title=Religions in Kosovo|website=Global Religious Futures Project|publisher=Pew-Templeton|date=2 April 2015|accessdate=17 December 2017|archive-date=2018-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180714165146/http://www.globalreligiousfutures.org/countries/kosovo/religious_demography#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010|url-status=dead}}</ref> Po podatkih evropske socialne raziskave leta 2012 je bilo na Kosovu 88,0% muslimanov, 5,8% katolikov, 2,9% vzhodnih pravoslavcev in 2,9% nereligioznih. Popis prebivalstva na Kosovu leta 2011 so kosovski Srbi (ki se večinoma opredeljujejo za [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavnost]]) v glavnem bojkotirali, zlasti na severnem Kosovu,<ref>{{Navedi novice|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/kosovo-census-starts-without-northern-kosovo|title=Kosovo Census to Start Without the North|last=Petrit Collaku|work=[[Balkan Insight]]|date=29 March 2011|accessdate=17 December 2017}}</ref> zaradi česar je bilo srbsko prebivalstvo premalo zastopano. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/kosovo-police-stop-illegal-serb-census-attempts-09-14-2017|title=Kosovo Police Stop 'Illegal' Serb Census Attempts|last=Perparim Isufi|work=Balkan Insight|date=14 September 2017|accessdate=17 December 2017}}</ref> Podatke popisa izpodbijajo tudi druge verske skupnosti, med drugimi tarikati in protestanti. Protestantski voditelji in prebivalci brez verske pripadnosti navajajo, da so nekatere člane njihovih skupnosti popisovalci napačno uvrstili med muslimane. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.state.gov/documents/organization/281166.pdf|title=KOSOVO 2017 INTERNATIONAL RELIGIOUS FREEDOM REPORT|page=2|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180529205635/https://www.state.gov/documents/organization/281166.pdf|archivedate=2018-05-29}}</ref> Rezultati popisa 2011 so dali naslednje verske pripadnosti prebivalstva, vključenega v popis: <ref>{{Navedi splet|url=https://unstats.un.org/unsd/censuskb20/KnowledgebaseArticle10700.aspx|title=Kosovo Population and Housing Census 2011 - Final Results: Quality Report|date=2011|website=unstats.un.org|publisher=[[United Nations Statistics Division]]|accessdate=17 December 2017|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925200735/https://unstats.un.org/unsd/censuskb20/KnowledgebaseArticle10700.aspx/|url-status=dead}}</ref> Te številke ne predstavljajo posameznih sekt na Kosovu, kot sta [[sufizem]] ali bektašizem, ki jih včasih na splošno uvrščajo v kategorijo "islam". <ref>{{Navedi splet|url=http://euobserver.com/news/31390|title=The influence of Sufi Islam in the Balkans|website=Euobserver.com|accessdate=2017-08-29|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010131437/https://euobserver.com/news/31390|url-status=dead}}</ref> Srbsko prebivalstvo je večinoma [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] in večinoma naseljeno na severnem Kosovu, čeprav je nekaj enklav tudi drugje. Katoliške skupnosti so večinoma skoncentrirane v [[Đakovica|Gjakova]], [[Prizren|Prizrenu]], Klina in nekaj vasi v bližini Peja in Vitina (glej [[Ljaramani|laramans]] ). Slovansko govoreči katoličani se običajno imenujejo Janjevci ali kosovski Hrvati. Slovansko govoreči muslimani na jugu Kosova so znani kot [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] . == Zgodovina == === Krščanstvo === [[Slika:Patrikana_e_Pejës.jpg|desno|sličica| [[Pećka patriarhija]] Peja/Peč je postala [[Srbska pravoslavna Cerkev|sedež Srbske pravoslavne cerkve]] leta 1252]] Krščanstvo je na Kosovo verjetno prišlo v 5. stoletju, ko se je [[rimsko cesarstvo]] postopoma razdelilo na grški vzhod in latinsko zahod . Kosovo je pripadlo vzhodnemu delu, znanemu kot [[Bizantinsko cesarstvo]], in tako sferi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodne pravoslavne cerkve s]] sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]].<ref name="Elsie61">Elsie (2015), p. 60–61.</ref> V visokem srednjem veku, ko je bizantinska vladavina na Kosovu v začetku 13. stoletja prešla v roke [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]], je bilo srbsko govoreče pravoslavno prebivalstvo v večini, obstajala pa je tudi katoliška manjšina, ki so jo sestavljali italijansko-dalmatinski trgovski sloj iz [[Dubrovniška republika|Dubrovnika]], [[Nemci|nemško]] govoreči priseljenci iz [[Ogrska|Ogrske]] in [[Transilvanija|Transilvanije]] ter verjetno celotno avtohtono [[Albanci|albansko prebivalstvo]] . ==== Srbsko pravoslavje ==== Prisotnost srbskih pravoslavnih škofov v Lipljanu in [[Prizren|Prizrenu]] je bila prvič zabeležena v 10. stoletju.<ref name="Elsie207">{{Navedi knjigo|last=Robert Elsie|title=Historical Dictionary of Kosovo|url=https://books.google.com/books?id=Pg-aeA-nUeAC&pg=207|date=15 November 2015|publisher=Scarecrow Press|page=207|isbn=9780810874831}}</ref> Leta 1219 se je Srbska pravoslavna cerkev ločila od grške pravoslavne cerkve in grški škofje so bili pregnani s Kosova. [[Samostan Žiča|Stolnica]] srbske pravoslavne cerkve je bilo leta 1252 iz Žiče v današnji [[Srbija|Srbiji]] preseljeno v Peč na današnjem Kosovu, ki je postala versko in kulturno središče srbskega pravoslavja. Leta 1346 je peški nadškof prevzel naziv [[Patriarh|patriarha]]. ==== Katoličanstvo in kriptokatoličani ==== [[Slika:34_Prishtënë_-_Katedralja.jpg|desno|sličica| Cerkev svete matere Terezije, glavna kosovska rimskokatoliška cerkev, 2013]] Kosovo je po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki Kosovskem polju]] (1389) osvojilo [[Osmansko cesarstvo|Osmansko cesarstvo]] skupaj z ostalimi ostanki Srbskega cesarstva. Čeprav Turki katoliškega in vzhodno pravoslavnega krščanskega prebivalstva niso silili, da se spreobrnejo v islam, je obstajal močan družbeni pritisk (na primer, da jim ne bi bilo treba plačevati [[Džizja|džizje]]), pa tudi politični premislek da so se za to odločili v veliko večjem številu (vključno s celotnim plemstvom) kot pa so se Srbi, Grki in drugi v regiji.<ref>Encarta-encyclopedie Winkler Prins (1993–2002) s.v. "Albanië. §6. Geschiedenis". Microsoft Corporation/Het Spectrum.</ref> Številni katoliški Albanci so v 17. in 18. stoletju prešli v islam, kljub poskusom katoliške duhovščine, da jih ustavi. Med ''Concilium Albanicum'', srečanjem albanskih škofov leta 1703, je bila razglašena stroga obsodba spreobrnitve - zlasti iz oportunističnih razlogov, kot je utaja džizije. Medtem ko so mnogi od teh spreobrnjencev v določeni meri ostali kripto-katoličani, ki so jim pogosto pomagali pragmatični nižji duhovni, je višja katoliška duhovščina odločila, da jim je zaradi krivoverstva treba zavrniti zakramente.<ref>{{Navedi knjigo|last=Duijzings|first=Ger|title=Religion and the Politics of Identity in Kosovo|url=https://books.google.com/books?id=aJRYkzl5YC4C|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-431-5|pages=86–99}}</ref> Prizadevanja, da bi se [[Ljaramani|laramanska skupnost]] Letnice vrnila v [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]g, so se začela leta 1837, vendar so bili napori grobo zatrti - lokalni osmanski guverner je laramane spravil v zapor.{{Sfn|Duijzings|2000|p=92}} Potem ko je Osmansko cesarstvo z Ediktom o strpnosti 1844 odpravilo smrtno kazen zaradi odpadništva od islama, je osmanski veliki vezir leta 1845 več skupin kripto-katoličanov v Prizrenu, Peči in [[Đakovica|Đakovici]] priznal za katolike. Ko pa so Laramani iz Letnice je prosili okrožnega guvernerja in sodnika v [[Gnjilane|Gnjilanu]], da jih prizna kot katolike, so jim prošnjo zavrnili, jih zaprti in natro odselili v [[Anatolija|Anatolijo]],{{Sfn|Duijzings|2000|p=93}} od koder so se po posredovanju diplomatov novembra 1848 vrnili. {{Sfn|Duijzings|2000|p=94}} Leta 1856 je nadaljnja reforma [[Tanzimat]] izboljšala položaj in o nadaljnjih resnih zlorabah ni bilo poročil.{{Sfn|Duijzings|2000|p=96}} Večji del spreobrnitev Laramanov, skoraj izključno novorojenčkov, se je zgodilo med leti 1872 in 1924.{{Sfn|Duijzings|2000|p=99}} === Islam === [[Slika:Mosque_of_Sinan_Pasha_in_Prizren.jpg|sličica| [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|Mošeja Sinana paše]] v Prizrenu je bila dograjena leta 1615]] Po zmagi v [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] (1389) je Osmansko cesarstvo področju naložilo islamsko oblast. Spreobrniti se ni bilo obvezno, vendar je imelo za posledico finančne, družbene in politične koristi. Do 16. stoletja je bila prisotnost islama na Kosovu zanemarljiva in večinoma omejena na urbana središča. ''[[Džizja|Hitrost spreobračanja]]'' v islam se je občutno povečala šele v drugi polovici 16. stoletja, verjetno zato, ker so bili spreobrnjenci oproščeni džizje, davka, ki se zahteva samo od ne-muslimanov.<ref>Malcolm, Noel, ''Kosovo: A Short History'', pp. 105-108</ref> Do leta 1634 je večina kosovskih Albancev prešla v islam, čeprav je manjšina ostala katoliška.<ref name="Elsie130">Elsie (2015), p. 130.</ref> Poleg etničnih Albancev in vladajočih Turkov, ki so se naselili na Kosovu, so [[Romi]] in del slovansko govorečega prebivalstva (pozneje imenovani [[Bošnjaki]] in / ali [[Gorani (etnična skupina)|Goranci]], da bi jih ločili od pravoslavnih Srbov) tudi prešli k islamu, daleč večina med njimi [[Sunitizem|suniti]], čeprav je na podeželju nastala majhna manjšina [[Šiitizem|šiitskih muslimanov]]. Ob koncu 17. stoletja je islamsko prebivalstvo štelo več vernikov kot krščansko. == Sklici == {{Cnote2 Begin|liststyle=upper-alpha}} {{Cnote2|a|{{Kosovo-note}}}} {{Cnote2 End}} [[Kategorija:Kosovo]] [[Kategorija:Islam]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Religija po državah]] hbu3ck52hfmvxp1cd9lrfpr2kmf3mdd 6660403 6660402 2026-04-16T16:06:00Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ dp 6660403 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ferizaj.jpg|desno|sličica| Srbska pravoslavna cerkev (levo) in sunitska muslimanska mošeja (desno) v Uroševcu .]] '''Vera na Kosovu''' je ločena od države . <ref name="FOTR17xk">{{Navedi splet|url=http://freethoughtreport.com/countries/europe-southern-europe/kosovo/|title=Kosovo|website=Freedom of Thought Report 2017|publisher=International Humanist and Ethical Union|date=4 December 2017|accessdate=16 December 2017}}</ref> Po Ustavi {{Cref2|a|2}} je [[Kosovo]] sekularna država, nevtralna glede verskih prepričanj, v kateri so vsi enaki pred zakonom in v kateri je vsakomur zagotovljena svoboda prepričanja, vesti in vere. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=WX4hAwAAQBAJ&q=kosovo+no+official+religion&pg=PA167|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|first=Henry H. Perritt|last=Jr|date=28 September 2009|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139479431}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=R1vU9p9ftlsC&q=kosovo+constitution+article+7&pg=PA235|title=Legislating for Equality: A Multinational Collection of Non-Discrimination Norms. Volume I: Europe|first=Talia|last=Naamat|first2=Dina|last2=Porat|first3=Nina|last3=Osin|date=19 July 2012|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-9004226128}}</ref> == Statistika == {| class="wikitable" border="1" align="left" |+ Vera, popis 2011 na Kosovu<ref>{{navedi splet|url=https://unstats.un.org/unsd/censuskb20/KnowledgebaseArticle10700.aspx|title=Kosovo Population and Housing Census 2011 - Final Results: Quality Report|date=2011|website=unstats.un.org|publisher=[[United Nations Statistics Division]]|access-date=17 December 2017|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925200735/https://unstats.un.org/unsd/censuskb20/KnowledgebaseArticle10700.aspx/|url-status=dead}}</ref><br /><small>(večina Srbov je popis bojkotirala)</small> ! Vera!!Prebovalcev!!% |- | [[Islam]] (večina [[Suniti]]) || 1,663,412 || '''97.4%''' |- | [[Kristjani]] <br /> *''[[Katoliki]]'' <br /> *''[[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]]'' || 64,275 <br /> ''38,438'' <br /> ''25,837'' || '''1.6%''' <br /> ''1.4%'' <br /> ''1%'' |- | [[Vera|drugo]] (navedi) || 1,188 || '''0.1%''' |- | Vrezveren || 1,242 || '''0.1%''' |- | Ne navaja<br /> *''Raje ne odgovorim'' <br /> *''Odsoten'' || 9,708 <br /> ''7,213'' <br /> ''2,495''|| '''0.6%''' <br /> ''0.4%'' <br /> ''0.1%'' |- | '''skupno''' || '''1,739,825''' || '''100%''' |} [[Slika:Religious_map_of_Kosovo_2011.GIF|desno|sličica| Verski zemljevid Kosova leta 2011 po naseljih. Sivo območje na severu (severno Kosovo ), v katerem prevladujejo Srbi, je verjetno večinsko pravoslavno.]] Po poročilu Mednarodnega poročila o verski svobodi ameriškega zunanjega ministrstva za leto 2007 je bilo "zadnji verodostojni [[Popis prebivalstva|popis]] opravljen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja", tako da je bilo demografijo religij treba oceniti. <ref name="IRFR2007">{{Navedi splet|url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2007/90198.htm#kosovo|title=Serbia (includes Kosovo)|website=International Religious Freedom Report 2017|publisher=U.S. Department of State|date=2007|accessdate=18 December 2017}}</ref> Poročilo je pokazalo, da je [[islam]] prevladujoča vera na Kosovu, ki jo „izpoveduje večina večinskega etničnega albanskega prebivalstva, bošnjaške, [[Gorani (etnična skupina)|goranske]] in turške skupnosti ter nekatere od romskih / aškalijskih / egiptovskih skupnosti“. Približno 100.000–120.000 ljudi je bilo Srbov, in to večinoma [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskih pravoslavcev]] . Približno 3,4% etničnih Albancev je bilo [[Rimskokatoliška cerkev|katoličanov]], medtem ko so [[Protestantizem|protestanti]] predstavljali manjšino z manj kot 1%, obstajali sta le dve znani družini [[Judje|judovskega]] porekla, za [[Ateizem|brezverne]] pa zanesljivih podatkov ni. Prav tako je verjetno, da je na Kosovu nekaj pravoslavnih Albancev. Vendar pa se ob trenutni napetosti med Kosovarji in Srbi verjetno ne želijo identificirati kot vzhodni pravoslavci, saj bi jih zaradi njihovega vzhodno-pravoslavnega statusa lahko šteli za "Srbe". Zato v popisu niso zastopani. Poleg tega poročilo trdi, da religija „ni pomemben dejavnik v javnem življenju. Verska retorika je bila večinoma odsotna v javnem diskurzu v muslimanskih skupnostih, obisk mošej je bil nizek, javni prikazi konzervativne islamske obleke in kulture pa minimalni. " Po študiji Pew Research Center iz leta 2015 je na Kosovu leta 2010 bilo 93,8% muslimanov in 6,1% [[Krščanstvo|kristjanov]]; vse druge verske skupine in [[Brezverstvo|nepovezane]] skupine so štele manj kot 1%. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalreligiousfutures.org/countries/kosovo/religious_demography#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010|title=Religions in Kosovo|website=Global Religious Futures Project|publisher=Pew-Templeton|date=2 April 2015|accessdate=17 December 2017|archive-date=2018-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180714165146/http://www.globalreligiousfutures.org/countries/kosovo/religious_demography#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010|url-status=dead}}</ref> Po podatkih evropske socialne raziskave leta 2012 je bilo na Kosovu 88,0% muslimanov, 5,8% katolikov, 2,9% vzhodnih pravoslavcev in 2,9% nereligioznih. Popis prebivalstva na Kosovu leta 2011 so kosovski Srbi (ki se večinoma opredeljujejo za [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavnost]]) v glavnem bojkotirali, zlasti na severnem Kosovu,<ref>{{Navedi novice|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/kosovo-census-starts-without-northern-kosovo|title=Kosovo Census to Start Without the North|last=Petrit Collaku|work=[[Balkan Insight]]|date=29 March 2011|accessdate=17 December 2017}}</ref> zaradi česar je bilo srbsko prebivalstvo premalo zastopano. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/kosovo-police-stop-illegal-serb-census-attempts-09-14-2017|title=Kosovo Police Stop 'Illegal' Serb Census Attempts|last=Perparim Isufi|work=Balkan Insight|date=14 September 2017|accessdate=17 December 2017}}</ref> Podatke popisa izpodbijajo tudi druge verske skupnosti, med drugimi tarikati in protestanti. Protestantski voditelji in prebivalci brez verske pripadnosti navajajo, da so nekatere člane njihovih skupnosti popisovalci napačno uvrstili med muslimane. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.state.gov/documents/organization/281166.pdf|title=KOSOVO 2017 INTERNATIONAL RELIGIOUS FREEDOM REPORT|page=2|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180529205635/https://www.state.gov/documents/organization/281166.pdf|archivedate=2018-05-29}}</ref> Rezultati popisa 2011 so dali naslednje verske pripadnosti prebivalstva, vključenega v popis: <ref>{{Navedi splet|url=https://unstats.un.org/unsd/censuskb20/KnowledgebaseArticle10700.aspx|title=Kosovo Population and Housing Census 2011 - Final Results: Quality Report|date=2011|website=unstats.un.org|publisher=[[United Nations Statistics Division]]|accessdate=17 December 2017|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925200735/https://unstats.un.org/unsd/censuskb20/KnowledgebaseArticle10700.aspx/|url-status=dead}}</ref> Te številke ne predstavljajo posameznih sekt na Kosovu, kot sta [[sufizem]] ali bektašizem, ki jih včasih na splošno uvrščajo v kategorijo "islam". <ref>{{Navedi splet|url=http://euobserver.com/news/31390|title=The influence of Sufi Islam in the Balkans|website=Euobserver.com|accessdate=2017-08-29|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010131437/https://euobserver.com/news/31390|url-status=dead}}</ref> Srbsko prebivalstvo je večinoma [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] in večinoma naseljeno na severnem Kosovu, čeprav je nekaj enklav tudi drugje. Katoliške skupnosti so večinoma skoncentrirane v [[Đakovica|Gjakova]], [[Prizren|Prizrenu]], Klina in nekaj vasi v bližini Peja in Vitina (glej [[Ljaramani|laramans]] ). Slovansko govoreči katoličani se običajno imenujejo Janjevci ali kosovski Hrvati. Slovansko govoreči muslimani na jugu Kosova so znani kot [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] . == Zgodovina == === Krščanstvo === [[Slika:Patrikana_e_Pejës.jpg|desno|sličica| [[Pećka patriarhija]] Peja/Peč je postala [[Srbska pravoslavna Cerkev|sedež Srbske pravoslavne cerkve]] leta 1252]] Krščanstvo je na Kosovo verjetno prišlo v 5. stoletju, ko se je [[rimsko cesarstvo]] postopoma razdelilo na grški vzhod in latinsko zahod . Kosovo je pripadlo vzhodnemu delu, znanemu kot [[Bizantinsko cesarstvo]], in tako sferi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodne pravoslavne cerkve s]] sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]].<ref name="Elsie61">Elsie (2015), p. 60–61.</ref> V visokem srednjem veku, ko je bizantinska vladavina na Kosovu v začetku 13. stoletja prešla v roke [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]], je bilo srbsko govoreče pravoslavno prebivalstvo v večini, obstajala pa je tudi katoliška manjšina, ki so jo sestavljali italijansko-dalmatinski trgovski sloj iz [[Dubrovniška republika|Dubrovnika]], [[Nemci|nemško]] govoreči priseljenci iz [[Ogrska|Ogrske]] in [[Transilvanija|Transilvanije]] ter verjetno celotno avtohtono [[Albanci|albansko prebivalstvo]] . ==== Srbsko pravoslavje ==== Prisotnost srbskih pravoslavnih škofov v Lipljanu in [[Prizren|Prizrenu]] je bila prvič zabeležena v 10. stoletju.<ref name="Elsie207">{{Navedi knjigo|last=Robert Elsie|title=Historical Dictionary of Kosovo|url=https://books.google.com/books?id=Pg-aeA-nUeAC&pg=207|date=15 November 2015|publisher=Scarecrow Press|page=207|isbn=9780810874831}}</ref> Leta 1219 se je Srbska pravoslavna cerkev ločila od grške pravoslavne cerkve in grški škofje so bili pregnani s Kosova. [[Samostan Žiča|Stolnica]] srbske pravoslavne cerkve je bilo leta 1252 iz Žiče v današnji [[Srbija|Srbiji]] preseljeno v Peč na današnjem Kosovu, ki je postala versko in kulturno središče srbskega pravoslavja. Leta 1346 je peški nadškof prevzel naziv [[Patriarh|patriarha]]. ==== Katoličanstvo in kriptokatoličani ==== [[Slika:34_Prishtënë_-_Katedralja.jpg|desno|sličica| Cerkev svete matere Terezije, glavna kosovska rimskokatoliška cerkev, 2013]] Kosovo je po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki Kosovskem polju]] (1389) osvojilo [[Osmansko cesarstvo|Osmansko cesarstvo]] skupaj z ostalimi ostanki Srbskega cesarstva. Čeprav Turki katoliškega in vzhodno pravoslavnega krščanskega prebivalstva niso silili, da se spreobrnejo v islam, je obstajal močan družbeni pritisk (na primer, da jim ne bi bilo treba plačevati [[Džizja|džizje]]), pa tudi politični premislek da so se za to odločili v veliko večjem številu (vključno s celotnim plemstvom) kot pa so se Srbi, Grki in drugi v regiji.<ref>Encarta-encyclopedie Winkler Prins (1993–2002) s.v. "Albanië. §6. Geschiedenis". Microsoft Corporation/Het Spectrum.</ref> Številni katoliški Albanci so v 17. in 18. stoletju prešli v islam, kljub poskusom katoliške duhovščine, da jih ustavi. Med ''Concilium Albanicum'', srečanjem albanskih škofov leta 1703, je bila razglašena stroga obsodba spreobrnitve - zlasti iz oportunističnih razlogov, kot je utaja džizije. Medtem ko so mnogi od teh spreobrnjencev v določeni meri ostali kripto-katoličani, ki so jim pogosto pomagali pragmatični nižji duhovni, je višja katoliška duhovščina odločila, da jim je zaradi krivoverstva treba zavrniti zakramente.<ref>{{Navedi knjigo|last=Duijzings|first=Ger|title=Religion and the Politics of Identity in Kosovo|url=https://books.google.com/books?id=aJRYkzl5YC4C|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-431-5|pages=86–99}}</ref> Prizadevanja, da bi se [[Ljaramani|laramanska skupnost]] Letnice vrnila v [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]g, so se začela leta 1837, vendar so bili napori grobo zatrti - lokalni osmanski guverner je laramane spravil v zapor.{{Sfn|Duijzings|2000|p=92}} Potem ko je Osmansko cesarstvo z Ediktom o strpnosti 1844 odpravilo smrtno kazen zaradi odpadništva od islama, je osmanski veliki vezir leta 1845 več skupin kripto-katoličanov v Prizrenu, Peči in [[Đakovica|Đakovici]] priznal za katolike. Ko pa so Laramani iz Letnice je prosili okrožnega guvernerja in sodnika v [[Gnjilane|Gnjilanu]], da jih prizna kot katolike, so jim prošnjo zavrnili, jih zaprti in natro odselili v [[Anatolija|Anatolijo]],{{Sfn|Duijzings|2000|p=93}} od koder so se po posredovanju diplomatov novembra 1848 vrnili. {{Sfn|Duijzings|2000|p=94}} Leta 1856 je nadaljnja reforma [[Tanzimat]] izboljšala položaj in o nadaljnjih resnih zlorabah ni bilo poročil.{{Sfn|Duijzings|2000|p=96}} Večji del spreobrnitev Laramanov, skoraj izključno novorojenčkov, se je zgodilo med leti 1872 in 1924.{{Sfn|Duijzings|2000|p=99}} === Islam === [[Slika:Mosque_of_Sinan_Pasha_in_Prizren.jpg|sličica| [[Mošeja Sinana paše (Prizren)|Mošeja Sinana paše]] v Prizrenu je bila dograjena leta 1615]] Po zmagi v [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] (1389) je Osmansko cesarstvo področju naložilo islamsko oblast. Spreobrniti se ni bilo obvezno, vendar je imelo za posledico finančne, družbene in politične koristi. Do 16. stoletja je bila prisotnost islama na Kosovu zanemarljiva in večinoma omejena na urbana središča. ''[[Džizja|Hitrost spreobračanja]]'' v islam se je občutno povečala šele v drugi polovici 16. stoletja, verjetno zato, ker so bili spreobrnjenci oproščeni džizje, davka, ki se zahteva samo od ne-muslimanov.<ref>Malcolm, Noel, ''Kosovo: A Short History'', pp. 105-108</ref> Do leta 1634 je večina kosovskih Albancev prešla v islam, čeprav je manjšina ostala katoliška.<ref name="Elsie130">Elsie (2015), p. 130.</ref> Poleg etničnih Albancev in vladajočih Turkov, ki so se naselili na Kosovu, so [[Romi]] in del slovansko govorečega prebivalstva (pozneje imenovani [[Bošnjaki]] in / ali [[Gorani (etnična skupina)|Goranci]], da bi jih ločili od pravoslavnih Srbov) tudi prešli k islamu, daleč večina med njimi [[Sunitizem|suniti]], čeprav je na podeželju nastala majhna manjšina [[Šiitizem|šiitskih muslimanov]]. Ob koncu 17. stoletja je islamsko prebivalstvo štelo več vernikov kot krščansko. == Sklici == {{Cnote2 Begin|liststyle=upper-alpha}} {{Cnote2|a|{{Kosovo-note}}}} {{Cnote2 End}} {{sklici}} [[Kategorija:Kosovo]] [[Kategorija:Islam]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Religija po državah]] kdht8akl5qu6b4483s52isaokztslqs 0 507977 6660753 6658069 2026-04-17T10:57:47Z Sivimedved 235862 6660753 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|Slovencev]] v [[Italija|Italiji]]'''. {{CompactTOC|center=yes}} == A == * [[Ema Abram]], slikarka * [[Franc Abram]], podjetnik in dobrotnik * [[Josip Abram]], odvetnik in politik * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]], odvetnik in narodni delavec * [[Jože Abram|Jože (Josip) Abram Trentar]], rimskokatoliški duhovnik, pisec in organizator planinstva * [[Laura Abram|Laura Abram (Abrami)]], profesorica in kulturna delavka * [[Ivan Artač]], učitelj, pisatelj, zgodovinar * [[Majda Artač Sturman]], profesorica, pesnica, pisateljica == B == [[Slika:France Bevk.jpg|sličica|[[France Bevk]]]] [[Slika:Vladimir Bartol 1953.jpg|sličica|[[Vladimir Bartol]]]] [[Slika:Bratuz Lojze.jpg|sličica|[[Lojze Bratuž]]]] * [[Alojzij Bole]], učitelj in šolski nadzornik * [[Drago Bajc]], matematik, fizik, šahist * [[Marijan Bajc]], prevajalec, radijski igralec * [[Pavel Bajc]], radijski igralec * [[Janko Ban]], glasbenik, zborovodja, raziskovalec, publicist, kulturni delavec * [[David Bandelj]], učitelj, zborovodja in pesnik * [[Vincenc Bandelj]], učitelj in publicist * [[Marko Bandelli]], poslanec, župan in minister v RS * [[Milko Bambič]], slikar, likovni kritik, pisatelj in publicist * [[Vladimir Bartol]], pisatelj * [[Fran Baša]], odvetnik in narodni delavec * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]], profesor, ravnatelj in agronom * [[Anton Bedenčič]]''',''' duhovnik in vzgojitelj * [[Rado Bednařik]], časnikar in publicist * [[Janez Beličič]], radijski napovedovalec in glasbenik * [[Vinko Belčič|Vinko Beličič]], književnik, prevajalec in publicist * [[Filibert Benedetič]], pesnik, dramatik, šahist * [[Jožko Benedetič]], duhovnik, pesnik in kulturni delavec * [[Vesna Benedetič]], ilustratorka * [[Lojze Berce]], časnikar in urednik * [[Anita Bergnach]], učiteljica, pesnica in kulturna delavka * [[Engelbert Besednjak]], poslanec v rimskem parlamentu * [[Nadja Bevčar]], slikarka in grafična oblikovalka * [[Silvan Bevčar]], umetnik in učitelj * [[France Bevk]], pisatelj in prevajalec * [[Ferdo Bidovec]], antifašist in tigrovec * [[Maria Bidovec]], slovenistka v Neaplju * [[Valentin Birtič]] - Zdravko (''Birtig''), duhovnik in pesnik * [[Josip Bitežnik]], pravnik in politik * [[Mitja Bitežnik]], pravnik in kulturni delavec * [[Marko Bitežnik]], glasbenik violist * [[Arturo Blasutto]], duhovnik * [[Marija Blažina]], profesorica in ravnateljica * [[Arianna Bogatec]], jadralka * [[Livij Bogatec]], igralec * [[Mateja Bogatec]], športnica, svetovna prvakinja * [[Ivo Bolčina|Ivo (Ivan) Bolčina]], prosvetni delavec * [[Karel Bolčina|Karel (Carlo) Bolčina]], duhovnik, kulturni delavec, škofijski vikar * [[Ivan Bolle]], kemik, agronom in fitopatolog * [[Marko Brajnik]], kulturni delavec in gledališčnik * [[Darko Bratina]], politik * [[Vojko Bratina]], fizik * [[Andrej Bratuž]], kulturni delavec in publicist * [[Lojze Bratuž]], glasbenik in žrtev fašizma * [[Lojzka Bratuž]], pisateljica, kulturna delavka * [[Aleš Brecelj|Aleš]] ([[Aleš Brecelj|''Alejandro'') Brecelj]], šolnik, kulturni in politični delavec, publicist * [[Bogomil Brecelj]], doberdobski župnik, kulturni in prosvetni delavec * [[Marija Doroteja Brecelj|Marija Brecelj]], radijska urednica, kulturna delavka * [[Martin Brecelj]], novinar, publicist, kulturnoprosvetni in politični delavec * [[Bojan Brezigar]], časnikar in politik * [[Milko Brezigar]], ekonomist * [[Mirko Brumat]], duhovnik, pisatelj in kulturni delavec * [[Albin Bubnič]], učitelj in časnikar * [[Edi Bucovaz]], glasbenik * [[Andrej Budal]], pisatelj in prevajalec * [[Alojz Budin]], časnikar in narodni delavec * [[Jan Budin]], košarkar * [[Miloš Budin]], politik * [[Milan Bufon]], geograf * [[Alojz Jožef Bunc]], učitelj in prosvetni delavec * [[Peter Butkovič]], duhovnik, pisatelj, prevajalec, kulturni delavec == C == * [[Miranda Caharija]], igralka * [[Sergio Canciani]], novinar * [[Emil Cenčič]] (''Emilio Cencig''), duhovnik, narodni buditelj * [[Iztok Cergol]], glasbenik * [[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol Gabrovec]], klasična filologinja, profesorica * [[Jože Cesar]], slikar in scenograf * [[Boris Cibic]], kardiolog * [[Ivan Cibic]], zdravnik in organizator zdravstva * [[Majda Cibic]], profesorica slovenščine, literarna organizatorka * [[Milko Cibic]], organist in zborovodja * [[Leopold Cigoj]], duhovnik in publicist * [[Boris Cijan]], letalski inženir * [[Davide Clodig]] (David Klodič), glasbenik, matematik in kulturni delavec * [[Srečko Colja|Srečko Colja - Javornik]], politični delavec * [[Stojan Colja]], igralec * [[Miha Coren]], kulturni delavec in politik * [[Hadrijan Corsi]], podjetnik in politik * [[Claudia Coslovich]], metalka kopja * [[Janko Cotič]], politik * [[Lorenzo Crisetig]], nogometaš * [[Anton Cuffolo]] (Anton Kofol), duhovnik, narodni buditelj == Č == * [[Lavo Čermelj]], fizik * [[Dušan Černe]], novinar, politik, narodni delavec * [[Andrej Černic]], novinar * [[Ivan Černic]], ravnatelj in kulturni delavec * [[Karlo Černic]], profesor in publicist * [[Matej Černic]], odbojkar * [[Mateja Černic]], zborovodkinja * [[Mihaela Adelgundis Černic]], redovnica, profesorica slikanja in slikarka *[[Peter Černic]], profesor in šolski funkcionar * [[Avgust Černigoj]], slikar in grafik * [[Teodor Černigoj]], gospodarski strokovnjak, svetovalec v slov. zunanjem ministrstvu * [[Viljem Černo]], etnolog, knjižničar, prosvetni delavec * [[Marija Češčut]], profesorica, prosvetna delavka * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]], učitelj in javni delavec * [[Anica Čok]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Anton Čok]], duhovnik in narodni delavec * [[Ivan Marija Čok]], odvetnik in politik * [[Karel Čok]], posestnik, družbeni delavec * [[Danijel Čotar|Danijel (Danilo) Čotar]], agronom, publicist, prosvetni delavec * [[Marij Čuk]], književnik (pesnik, pisatelj, dramatik), gledališki kritik == D == * [[Aldo Daneu|Adi Daneu]], glasbenik * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Ivan Daneu]], učitelj in pisec šolskih učbenikov * [[Mara Debeljuh]], publicistka, prevajalka * [[Jože Dekleva]], pravnik in politik * [[Igor Devetak]], novinar * [[Jurij Devetak]], ilustrator, stripovski avtor * [[Remo Devetak]], politik in kulturni delavec * [[Evgen Dobrila]], šolnik, sindakalist * [[Aleš Doktorič]], učitelj, publicist * [[Alojz Dolhar]], zdravnik in planinec * [[Rafko Dolhar]], pisatelj in alpinist * [[Leopold Doljak]], organist in zborovodja * [[Ferdo Delak]], gledališki režiser * [[Jure Dolenc]] (George Dolenz), slovensko-ameriški igralec * [[Franko Drasič]], športni trener in pedagog == E == * [[Lambert Ehrlich]], duhovnik, politik in narodni delavec == F == [[Slika:Max Fabiani 1902.jpg|sličica|[[Maks Fabiani]]]] * [[Maks Fabiani]], arhitekt in urbanist * [[Boris Fabjan]], profesor, matematik, šahist * [[Diomira Fabjan Bajc]], jezikoslovka in prevajalka * [[Dunja Fabjan]], astrofizičarka * [[Franc Fabris]], zborovodja in dirigent * [[Robert Faganel]], slikar * [[Josip Ferfolja]], pravnik, politik * [[Marko Feri]], glasbenik * [[Martina Feri]], glasbenica * [[Mirko Ferlan]], zborovodja * [[Franka Černic|Franka Ferletič Černic]], učiteljica, urednica in kulturna delavka * [[Davorin Ferligoj]], partizan, politik in gospodarstvenik * [[Fedora Ferluga Petronio]], profesorica, literarna zgodovinarka * [[Pavel Ferluga]], slikar * [[Eva Fičur]], profesorica in kulturna delavka * [[Mirko Filej]], duhovnik, glasbenik in prosvetni delavec * [[Stanko Flego]], arheolog *[[Pavel Fonda]], zdravnik, psihiater, psihoanalitik in publicist *[[Dario Frandolič]], režiser *[[Igor Franko]], zobozdravnik *[[Vanja Franko]], slikar *[[Vida Franko]], profesorica in slikarka *[[Aleksander Furlan|Aleksander Furlan - Šandrin]], ljudski pesnik, pevec, pisec in kulturni delavec *[[Boris Furlan]], pravnik *[[Dušan Furlan]], časnikar in politik *[[Janko Furlan]], učitelj in publicist == G == * [[Igor Gabrovec]], politik * [[Andrej Gabršček]], založnik, urednik in politik * [[Jožko Gerdol]], radijski napovedovalec in kulturni delavec * [[Albin Germek]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ivan Nepomuk Glavina]], tržaško-koprski škof * [[Josip Golob]], duhovnik in kulturni delavec * [[Boris M. Gombač]], zgodovinar * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]], agronom in publicist * [[Alojz Gorjup]], politični in kulturni delavec * [[Drago Gorup]], igralec, gledališčnik, kulturni delavec * [[Ezio Gosgnach]]''',''' časnikar, polit. in kult. delavec * [[Petra Grassi]], dirigentka, zborovodkinja * [[Ivan Grbec]], skladatelj, zborovodja, publicist * [[Svetko Grgič|Sveto Grgič]], glasbenik, zborovodja * [[Bogdan Grom]], slikar, grafik, kipar in ilustrator * [[Antje Gruden]], pesnica, novinarka in političarka * [[Barbara Gruden]], novinarka in dopisnica * [[Igo Gruden]], pesnik * [[Josip Gruden (odvetnik)|Josip Gruden]], odvetnik, kulturni delavec * [[Matej Gruden|Matej Gruden - Keko]], pesnik in glasbenik * [[Živa Gruden]], kulturna in pedagoška delavka * [[Bruno Guyon]], jezikoslovec, slavist * [[Paskval Gujon]] (Pasquale Guion), duhovnik, narodni delavec * [[Jurij Gustinčič]], novinar * [[Franc Guštin]], duhovnik == H == * [[Zorko Harej]], glasbenik, kulturni delavec * [[Ivanka Hergold]], pisateljica, prevajalka * [[Robert Hlavaty]], slikar * [[Lojze Hlede]], glasbenik * [[Ivan Marija Hrovatin]], arheolog * [[Miran Hrovatin]], fotoreporter in snemalec * [[Pavel Hrovatin]], kipar * [[Ivan Humar]], bolničar in politik * [[Kazimir Humar]], duhovnik, publicist, prosvetni delavec * [[Mirko Humar]], kulturni delavec in duhovnik == I == * [[Aleksander Ipavec|Aleksander Ipavec - Ipo]], harmonikar, skladatelj in glasbeni pedagog * [[Avgust Ipavec]], duhovnik in skladatelj * [[Avgust Ivančič]], glasbenik == J == * [[Dario Jagodic]], arhitekt * [[Rado Jagodic]], likovni umetnik * [[Dušan Jakomin]], duhovnik, glasbenik, zborovodja, etnolog, publicist * [[Anton Jakončič]], bankir in politik * [[Jožko Jakončič]], pravnik in skladatelj * [[Rudolf Jančar]], partizan in pevec * [[Eleonora Jankovič]], operna pevka * [[Frančišek Jarc]], pravnik * [[Erika Jazbar]], novinarka in kulturna delavka * [[Dušan Jelinčič]], pisatelj in alpinist * [[Zorko Jelinčič]], soustanovitelj TIGR * [[Aleksi Jercog]], urednik, publicist in glasbenik * [[Ivo Jevnikar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Magda Jevnikar]], profesorica, kulturna delavka * [[Marjan Jevnikar]], inženir, kulturni delavec * [[Martin Jevnikar]], profesor, literarni zgodovinar, prevajalec, publicist * [[Franc Jeza]], časnikar, publicist, pisatelj * [[Janko Jež]], šolnik in kulturni delavec * [[Mitja Juren]], zgodovinski pisec == K == [[Slika:Franc Kavčič.jpg|sličica|[[Franc Kavčič]]]] * [[Anton Kacin]], šolnik, urednik in prevajalec * [[Milica Kacin Wohinz]], zgodovinarka * [[Odo Kalan]], športni delavec in publicist * [[Aleksej Kalc]], zgodovinar * [[Katerina Kalc]], slikarka in ilustratorka * [[Franc Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Janez Nepomuk Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Viktor Kalister]], gospodarstvenik * [[Edi Kante]], vinogradnik in podjetnik * [[Franc Kavčič]], slikar * [[Ivo Kerže]], filozof * [[Oskar Kjuder]], glasbenik in partizan * [[Anton Klančič]], posestnik in politik * [[Niko Klanjšček]], narodni in kulturni delavec * [[Vladimir Klanjšček]], umetnik in slikar * [[Ferdo Kleinmayr]] ([[Nande Vrbanjakov]]), šolnik in pisatelj * [[Boris Kobal]], igralec in režiser * [[Ambrož Kodelja]], duhovnik in kulturni delavec * [[Marij Kogoj]], skladatelj * [[Samo Kokorovec]], kotalkar, svetovni prvak * [[Lara Komar]], gledališka in filmska igralka * [[Emil Komel]], skladatelj * [[Lojze Komjanc]], podjetnik in politik * [[Stana Kopitar]], igralka in režiserka * [[Ciril Koršič|Ciril Korsič]], trgovec in kulturni delavec * [[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Milko Kos]], zgodovinar * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Andrej Kosič]], slikar * [[Angel Kosmač]], duhovnik, kulturni delavec v Ricmanjih pri Trstu * [[Srečko Kosovel]], pesnik * [[Marija Kostnapfel]], pesnica, literarna zgodovinarka * [[Franko Košuta|Franko Košuta (Franco Cossuta)]], ladjedelniški inženir, narodni delavec * [[Karlo Košuta]] ([[Karlo Košuta|Carlo Cosutta]]), operni pevec, tenorist * [[Miran Košuta]], literarni zgodovinar * [[Miroslav Košuta]], pesnik, Prešernov nagrajenec * [[Adriano Kovačič]], ekonomist, podjetnik in bankir * [[Jasmin Kovic]], režiserka * [[Lidija Kozlovič]], igralka *[[Nada Kraigher]], pisateljica *[[Bogdan Kralj]], pianist, zborovodja *[[Elvira Kralj]], igralka *[[Emil Kralj]], gledališki igralec in režiser *[[Ivo Kralj]], glasbenik, zborovodja *[[Tone Kralj]], slikar, grafik in kipar * [[Anita Kravos]], igralka * [[Marijan Kravos]], šolnik, igralec, kulturni delavec * [[Marko Kravos]], pesnik in pisatelj * [[Julius Kugy]], alpinist in pisatelj * [[Niko Kuret]], etnolog == L == * [[Barbara Lah]], troskakalka *[[Anton Laščak]], arhitekt, inženir in pesnik *[[Aleš Lavrenčič]], violinist *[[Antonija Slavik|Antonija Lavrenčič Slavik]], narodna delavka *[[Hilarij Lavrenčič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj *[[Mario Lavrenčič]] (Laurencig), duhovnik in narodni delavec *[[Just Lavrenčič]], organist in zborovodja *[[Jernej Legat]], škof in teolog *[[Anton Legiša]], duhovnik in publicist *[[Dragomir Legiša]], novinar, politik in publicist *[[Alessio Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]], ekonomist, profesor in publicist * [[Marko Lokar]], košarkar * [[Vanja Lokar|Vanja (Giovanni) Lokar]], podjetnik, trgovec, mecen * [[Franko Luin]], tipograf in esperantist * [[Zoran Lupinc]], glasbenik, harmonikar == M == * [[Josip Macarol]], slikar * [[Mario Magajna]], fotoreporter * [[Nadja Maganja]] [[Jevnikar]], profesorica, narodna delavka * [[Andrej Makuc (učitelj)]], pravnik * [[Dorica Makuc]], časnikarka, publicistka in kulturna delavka * [[Pavla Makuc]], redovnica in učiteljica * [[Danijel Malalan]], gledališki igralec * [[Demetra Malalan]], pevka * [[Franc Malalan]], duhovnik in narodni delavec * [[Stane Malič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Humbert Mamolo]], ravnatelj, športnik, glasbenik in zborovodja *[[Loris Manià]], odbojkar *[[Marijan Markežič]], duhovnik, prosvetni delavec *[[Saša Martelanc]], urednik, pisatelj, kulturni delavec *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]], publicist, politik, narodni buditelj *[[Fran Marušič]], antifašist in tigrovec *[[Sergej Mašera]], častnik in narodni heroj *[[Manica Maver]], profesorica, radijska igralka, dramatičarka, kulturna delavka, režiserka *[[Marij Maver]], kulturni delavec, urednik *[[Alojz Mavrič]], javni delavec *[[Ivan Mercina]], učitelj in glasbenik * [[Boris Merhar]], literarni zgodovinar * [[Andro Merkù]], igralec * [[Jasna Merkù|Jasna Merku]], slikarka, grafičarka in ilustratorka * [[Pavle Merkù]], muzikolog, lingvist in skladatelj * [[Peter Merkù]], inženir, publicist * [[Ace Mermolja]], pesnik in publicist * [[Edo Mihevc]], arhitekt, partizan, častnik * [[Marija Mijot]], pisateljica * [[Albert Miklavec]], pesnik in duhovnik * [[Jolka Milič]], pesnica, prevajalka in publicistka * [[Katja Milič]], namizna tenisačica * [[Sonja Milič]], igralka in trenerka namiznega tenisa *[[Zvonimir Miloš]], antifašist in tigrovec * [[Vasilij Mirk|Vasilji Mirk]], skladatelj, zborovodja * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]], duhovnik, narodnokulturni delavec, profesor *[[Marjan Mozetič]] (Mozetich), skladatelj *[[Andrejka Možina]], glasbenica, čelistka *[[Livio Možina]], slikar *[[Tullio Možina]], glasbenik * [[Zoran Mušič]], slikar, grafik in risar * [[Lojze Mužina]], boksar == N == * [[Ivan Nabergoj]], poslanec v državnem zboru na Dunaju * [[Marica Nadlišek Bartol]], pisateljica, prevajalka, publicistka, učiteljica in urednica * [[Ivan Novak (kovač)]], Politik in prosvetni delavec * [[Denis Novato]], harmonikar in glasbeni učitelj == O == * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]], politik * [[Ivan Omersa]], duhovnik in kulturni delavec * [[Edvard Orel]], vojaški topograf in kartograf * [[Jožko Ošnjak]], publicist * [[Alessandro Ota]] * [[Ignacij Ota]], glasbenik, skladatelj, zborovodja * [[Marko Ozbič]], pianist, dirigent in zborovodja == P == [[Slika:Jože Pirjevec 02.jpg|sličica|[[Jože Pirjevec]]]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|sličica|[[Boris Pahor]]]] * [[Franka Padovan]], učiteljica, političarka in kulturna delavka * [[Adrijan Pahor]], učitelj, publicist in kulturni delavec * [[Boris Pahor]], pisatelj * [[Drago Pahor]], učitelj, politični in kulturni delavec * [[Evelina Pahor]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Karol Pahor|Karol (Karel) Pahor]], skladatelj, glasbenik * [[Miloš Pahor]], glasbenik, glasbeni pedagog * [[Samo Pahor]], politik, zgodovinar, profesor, borec za pravice Slovencev * [[Sergij Pahor]], novinar, kulturni delavec * [[Vladimir Pahor]], zdravnik in pubicist * [[Klavdij Palčič]], slikar * [[Rossana Paliaga]], publicistka, glasbenica, kulturna delavka * [[Jurij Paljk]], pisatelj, pesnik, publicist * [[Boris Pangerc]], pisatelj, pesnik, pevec, politik * [[Josip Pangerc]], glasbenik, politik, državni funkcionar, deželni poslanec in odbornik * [[Boris Paternu]], literarni zgodovinar * [[Damijan Paulin]], kulturni in politični delavec * [[Bojan Pavletič]], novinar in športni organizator, pisatelj * [[Stanislav Pavlica]], zobozdravnik in prosvetni delavec * [[Josip Pečenko]], šolski, politični, sindikalni in javni delavec * [[Mariza Perat]], učiteljica in kulturna delavka * [[Jožica Peric]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Aleksandra Pertot]], zborovodkinja, glasbena pedagoginja * [[Bruna Marija Pertot]], pesnica, pisateljica * [[Danilo Pertot]], režiser, igralec, radijski urednik in kulturni delavec * [[Dušan Pertot]], pevec, prevajalec, pisatelj in dramaturg * [[Marjan Pertot]], knjižničar, bibliograf, prosvetni in kulturni delavec * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]], zborovodja * [[Nada Pertot]], profesorica in šolnica * [[Riko Pertot]], urednik in narodni delavec * [[Simon Pertot]], zdravnik in prosvetni delavec * [[Stanko Pertot]], športni in narodni delavec * [[Drago Petaros]], organist * [[Glavko Petaros]], bančnik, pevec in pridelovalec oljk * [[Mara Petaros]], ravnateljica in narodna delavka * [[Mitja Petaros]], radijski igralec in kulturni delavec * [[Mojca Petaros]], prevajalka, publicistka in literarna ustvarjalka * [[Robert Petaros]], profesor, slavist, kulturni delavec * [[Stanko Petaros]], TIGRovec in narodni buditelj * [[Tomaž Petaros]], inženir, podjetnik in kulturni delavec * [[Ivan Peterlin]], športni in kulturni delavec, predsednik ZSŠDI * [[Jože Peterlin]], profesor, igralec, kritik, pedagog, režiser, urednik * [[Lučka Peterlin Susič]], profesorica, kulturna delavka, pisateljica, radijska igralka, režiserka * [[Matejka Peterlin Maver]], profesorica, radijska igralka, kulturna delavka, režiserka * [[Pavle Petričič]], narodni delavec * [[Veno Pilon]], slikar in grafik *[[Avgust Pirjevec]], zgodovinar, slovaropisec in knjižničar * [[Jože Pirjevec]], zgodovinar * [[Marija Pirjevec]], literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Andrej Pisani]], grafični oblikovalec, radijski igralec in režiser * [[Franko Pisani]], inženir in profesor * [[Lado Piščanc]], duhovnik, pesnik * [[Zora Piščanc]], pisateljica * [[Lučka Počkaj]], igralka * [[Marinka Počkaj]], radijska igralka, prevajalka * [[Renato Podberšič]], zgodovinar * [[Boris Podrecca]], arhitekt * [[Carlo Podrecca]], garibaldinec in pisatelj * [[Peter Podreka|Peter Podreka (Podrecca)]], duhovnik, pesnik, pisatelj, narodni buditelj * [[Franc Pohajač]], duhovnik, zborovodja in kulturni delavec * [[Mirko Polič]], skladatelj * [[Vera Poljšak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Fabrizio Polojaz]], podjetnik, kulturni delavec * [[Janez Povše]], gledališki in radijski režiser, književnik (dramaturg, dramatik, pesnik, publicist) * [[Marco Pozzetto]] * [[Aleksij Pregarc]], gledališki igralec in književnik * [[Radoslava Premrl]], pisateljica, prevajalka, kulturna delavka * [[Marjana Prepeluh]], radijska igralka, režiserka, dramaturginja * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]], duhovnik, kulturni delavec, publicist * [[Vid Primožič]], politik * [[Vilma Purič]], profesorica, literarna zgodovinarka, pisateljica == Q == * [[Patrick Quaggiato]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Marino Qualizza]], duhovnik, pisatelj, narodni delavec * [[Alessandro (Saša) Quinzi]], umetnostni zgodovinar == R == * * [[Edvard Race|Edvard (Edi) Race]], kulturni delavec in zborovodja * [[Stanislav Rapotec]], slikar in častnik * [[Matevž Ravnikar]] - duhovnik, škof, pesnik in zgodovinar * [[Hrabroslav Ražem]], organist, zborovodja in skladatelj * [[Joahim Ražem]] odvetnik, organizator in prosvetni delavec * [[Srečko Ražem]], organist in zborovodja * [[Tamara Ražem Locatelli]], pianistka, glasbena pedagoginja, zborovodkinja * [[Vladimir Ražem]] pomorščak in slikar * [[Alenka Rebula Tuta]], pesnica, pisateljica in psihologinja * [[Alojz Rebula]], pisatelj, mislec *[[Ivan Regent]], komunistični aktivist *[[Lejla Rehar Sancin|Lejla Rehar]] Sancin, igralka, prevajalka, publicistka *[[Edoardo Reja]], nogometaš in trener * [[Alojzij Remec]], pisatelj * [[Milko Rener]], profesor in publicist * [[Alojzij Res]], pisatelj in prevajalec * [[Anton Resen]], duhovnik * [[Jožef Resen]], duhovnik * [[Josip Ribičič]], učitelj, pisatelj, dramatik in urednik * [[Mitja Ribičič]], politik v SFRJ in partizan * [[Ivan Rob]], pisatelj * [[Corrado Rojac]], glasbenik, harmonikar in skladatelj * [[Josip Rojec]], pravnik in kulturni delavec * [[Tanja Romano]], svetovna prvakinja v kotalkanju * [[Nadia Roncelli]], urednica in kulturna delavka * [[Jožef Ruchini]], gradbenik * [[Aleksander Rudolf|Aleksander Rudolf (Saša)]], novinar in prosvetni delavec * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]], profesor, časnikar, politik, narodni delavec * [[Aldo Rupel]], pisatelj * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar *[[Lidija Rupnik]], telovadka *[[Edvard Rusjan]], letalec in pionir motornega letenja *[[Adrijan Rustja]], gledališki in radijski igralec, režiser *[[Karel Rutar]], zdravnik *[[Dušan Rybář]], novinar in publicist == S == * [[Rudolf Saksida]], slikar * [[Zora Saksida]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Magda Samec]], profesorica, ilustratorka * [[Smiljan Samec]], pisatelj, pesnik * [[Dorče Sardoč]], zobozdravnik, TIGRovec in narodni delavec * [[Ivan Saunig]], sadjar in politik * [[Frančišek Borgia Sedej]], škof in nadškof Gorice ter Gradiške * [[Danilo Sedmak]], šolnik, psiholog * [[Emil Semolič]], narodni in kulturni delavec * [[Alfonz Serjun]], zdravnik * [[Avgust Sfiligoj]], odvetnik in politik * [[Branko Simčič]], arhitekt, urbanist in umetnik * [[Oskar Simčič]], duhovnik, škofijski vikar in narodni delavec * [[Teofil Simčič]], odvetnik in politik * [[Tomaž Simčič]], profesor, glasbenik, kulturni delavec * [[Albert Sirk]], slikar * [[Josip Skerk]], odvetnik in narodni delavec * [[Dina Slama]], glasbenica, skladateljica, zborovodja, kulturna delavka * [[Jurij Slama]], časnikar, radijski igralec * [[Herman Slamič]], partizan, športnik, * [[Edvard Slavik]], pravnik in politik * [[Jožica Smet]], prosvetna delavka * [[Ljuba Smotlak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Stanislav Soban]], profesor, pisec učbenikov, kulturni delavec * [[Ivan Sosič|Ivan Sosič (Sosich)]], prirodoslovec, geograf, profesor * [[Marko Sosič]], pisatelj in režiser * [[Milan Sosič]], gradbenik, šolnik, gospodarstvenik, politik in narodni delavec * [[Nataša Sosič]], radijska urednica, prosvetna delavka * [[Borut Spacal]], zdravnik in alpinist * [[Lojze Spacal]], slikar in grafik * [[Savo Spacal]], zdravnik psihjater * [[Silvio Spacal]], tiskar * [[Stojan Spetič]], novinar, parlamentarec in senator Italijanske republike * [[Herman Srebrnič]], organist in zborovodja * [[Tamara Stanese]], urednica, glasbenica, dirigentka * [[Milan Starc]], zdravnik in javni delavec * [[Magda Starec Tavčar]], umetnica in ilustratorka * [[Aldo Stefančič]], šolnik in kulturni delavec * [[Edvard Stepančič]], slikar * [[Adalbert Stubel]], učitelj in ravnatelj * [[Peter Suhadolc]], seizmolog, prof. geofizike, filatelist * [[Viktor Sulčič]], arhitekt * [[Breda Susič]], novinarka in kulturna delavka * [[Emidij Susič]], profesor, sociolog in publicist * [[Matej Susič]], slikar, grafik in ilustrator * [[Tomaž Susič]], profesor, radijski režiser in igralec == Š == * [[Maks Šah]], profesor, kulturni delavec * [[Vladimir Šav]], igralec, režiser, umetniški vodja, pesnik, literarni urednik * [[Jožko Šavli]], publicist, raziskovalec * [[Breda Šček]], skladateljica, zborovodkinja * [[Jernej Šček]], esejist, publicist, filozof * [[Matjaž Šček]], zborovodja, kulturni delavec *[[Virgil Šček]], poslanec v rimskem parlamentu in duhovnik *[[Karel Šiškovič]], zgodovinar * [[Igor Škamperle]], sociolog in prevajalec * [[Albin Škerk]] (tudi Škrk) narodni in politični delavec * [[Lojze Škerl]], škofov vikar in stolni kanonik v Trstu, kulturni delavec, časnikar * [[Silvester Škerl]], prevajalec in urednik * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Ljubka Šorli]], učiteljica, pesnica * [[Albin Henrik Špacapan]], kamnosek, trgovec in politik * [[Bernard Špacapan]], zdravnik in kulturni delavec * [[Bogomir Špacapan]], zborovodja in kulturni delavec * [[Lojze Špacapan]], slikar * [[Mirko Špacapan]], zdravnik, športnik, politični in kulturni delavec * [[Vekoslav Španger]], rodoljub * [[Drago Štoka]], odvetnik, politik in publicist * [[Jaka Štoka]], gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik * [[Alojz Štolfa]], javni delavec * [[Igor Švab]], politik, kulturni delavec * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Deziderij Švara]], slikar == T == [[Slika:Pino Tomazic.jpg|sličica|[[Pinko Tomažič]]]] * [[Andrej Tabaj]], duhovnik in narodni delavec * [[Božidar Tabaj]], igralec in narodni delavec * [[Ivan Tabaj]], duhovnik, profesor in kulturni delavec * [[Ivan Giovanni Tavčar]], pesnik, pisatel in esejist * [[Josip Tavčar]], profesor in publicist * [[Marko Tavčar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Miroslav Tavčar]], učitelj * [[Sergio Tavčar]], športni novinar * [[Zora Tavčar]], pisateljica * [[Vojmir Tedoldi|Vojmir (Guerrino) Tedoldi]], novinar * [[Filip Terčelj]], duhovnik, pisatelj, pesnik, publicist * [[Žitomir Terčelj]], učitelj, publicist, čebelar * [[Antek Terčon]], politični in kulturni delavec * [[Jernej Terpin]], odbojkar * [[Marjan Terpin]], gospodarstvenik, politik, kulturni delavec * [[Ivan Theuerschuh]], pedagoški pisec, kulturni delavec * [[Marinka Theuerschuh]], urednica, radijska igralka * [[Pinko Tomažič]], komunistični aktivist * [[Jožef Tominc]], slikar * [[Fran Tončič]], pravnik in politik * [[Ivan Trinko]], duhovnik, pesnik in prevajalec * [[Karel Vladimir Truhlar]], pesnik, jezuit, teolog in pedagog * [[Andreina Trusgnach]], bolničarka, pesnica in kulturna delavka * [[Mitja Tull]], harmonikar in glasbenik * [[Vladimir Turina]], šolnik in publicist * [[Glavko Turk]], gledališki in radijski igralec, režiser * [[Lida Turk]], urednica, publicistka * [[Martin Turk (filmski režiser)|Martin Turk]], filmski režiser * [[Igor Tuta]], radijski urednik, publicist in kulturni delavec * [[Slavko Tuta]], publicist, narodnjak in kulturni delavec * [[Vera Tuta]], slavistka in kulturna delavka == U == * [[Anton Ukmar|Anton Ukmar - Miro]], partizanski poveljnik * [[Jakob Ukmar]], duhovnik in pisatelj * [[Jurij Ukmar]], duhovnik * [[Evelina Umek]], pisateljica, prevajalka, urednica * [[Mirella Urdih Merku]], prevajalka *[[Jurij Uršič]], kolesar == V == * [[Alojz Valenčič]], antifašist in tigrovec * [[Livij Valenčič|Livij (Livio) Valenčič]], radijski napovedovalec in igralec, kulturni delavec * [[Albin Valentinčič]], rodoljub in narodni delavec * [[Emil Valentinčič]], profesor in kulturni delavec * [[Franc Vecchiet]], umetnik, slikar in grafik * [[Mirko Vekjet]], duhovnik * [[Fran Edvard Venturini|Fran Venturini]], skladatelj in zborovodja * [[Ivan Verč]], literarni zgodovinar, univ. profesor, publicist * [[Sergej Verč]], igralec, režiser in pedagog * [[Marko Verginella]], košarkar * [[Marta Verginella]], zgodovinarka in antropologinja * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Ksenija Vidali Žebre|Ksenija Vidali]], operna pevka in pedagoginja * [[Marija Vidau]], kostumografinja * [[Nande Vidmar]], slikar, grafik in partizan * [[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]], politik in predsednik zveze evropskih manjšin * [[Sergij Vilfan]], zgodovinar * [[Boris Vitez]], košarkar * [[Sandra Vitez]], odbojkarka * [[Aleksander Vodopivec]], pianist, skladatelj in dirigent * [[Felicita Vodopivec]], učiteljica in kulturna delavka * [[Vinko Vodopivec]], duhovnik, skladatelj in zborovodja * [[Hrabroslav Volarič|Andrej (Hrabroslav) Volarič]], učitelj in skladatelj * [[Dimitrij Volčič|Dimitrij (Mitja) Volčič]], novinar in politik * [[Anamarija Volk Zlobec]], učiteljica, pisateljica * [[Bruno Volpi Lisjak]], pomorščak, ladijski strokovnjak, raziskovalec, publicist * [[Franc Vončina]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ubald Vrabec]], skladatelj in zborovodja * [[Vladimir Vremec]], publicist in kulturni delavec * [[Egidij Vršaj]], ekonomist, publicist * [[Stanko Vuk]], pesnik == Z == [[Slika:Janez Andrej Herrlein - Žiga Zois.jpg|sličica|[[Žiga Zois]]]] * [[Edvard Zajec]], slikar in grafik * [[Majda Zavadlav Paulin]], učiteljica, igralka in kulturna delavka * [[Barbara Zlobec]], klasična filologinja, prevajalka * [[Pavel Zlobec]], astronom * [[Ylenia Zobec]], pevka * [[Matjaž Zobec Slama]], pianist, čembalist, komorni glasbenik, pevec, glasbeni pedagog * [[Igor Zobin]], glasbenik, harmonikar in dirigent *[[Žiga Zois]], razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog *[[Boris Zuljan]], slikar in restavrator * [[Božo Zuanella]] (Natalino Zuanella), duhovnik, pisatelj in zgodovinar * [[Lojze Zupančič]], duhovnik, kulturni delavec, ustanovitelj slovenskih tržaških skavtov == Ž == * [[Avgust Žele]], duhovnik in pisatelj * [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal,]] glasbenik in zborovodja * [[Edi Žerjal]], slikar, ilustrator, grafik * [[Ernest Žerjal]], gostinec in kulturni delavec * [[Franko Žerjal]], likovnik, režiser, gledališki in radijski igralec * [[Irena Žerjal]], književnica in pesnica * [[Stanko Žerjal]], duhovnik, publicist in narodni delavec * [[Stano Žerjal]], slikar * [[Viljem Žerjal]], duhovnik, kulturni delavec * [[Franka Žgavec]], glasbena učiteljica, prosvetna delavka in organizatorka * [[Marijan Živic]], duhovnik in narodni delavec * [[Stanko Živic]], duhovnik in profesor * [[Valentin Matija Živic]], inženir in podjetnik * [[Matija Žvanut]], trgovec in kulturni delavec == Italijani slovenskega rodu == * [[Marco Castellani]], glasbenik (mati tržaška Slovenka) * [[Manlio Cecovini]], nekdanji župan Trsta in poslanec v Evropskem parlamentu (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Armando Cossutta]], politik (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Danilo Dolci]], sociolog (mati Slovenka iz Sežane) * [[Michl Ebner]], politik (stari oče Slovenec iz Polzele) * [[Luigi Faidutti]], politik (družina slovenskega rodu iz Beneške Slovenije) * [[Gregor Fučka]], košarkar (slovenska družina iz Kranja) * [[Giorgio Gaber]] (Gaberščik), kantavtor in igralec (družina slovenskega rodu iz Gorice) * [[Franco Giraldi]], scenarist in filmski režiser (mati Slovenka iz Komna) * [[Gaetano Kanizsa]], psiholog (mati tržaška Slovenka) * [[Dara Kotnik Mancini]], novinarka in pisateljica (hči politika [[Ciril Kotnik|Cirila Kotnika]]) * [[Cesare Maldini]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Paolo Maldini]], nogometaš (sin Cesareja Maldinija) * [[Giovanni Moretti]], nadškof in nuncij (mati Slovenka iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]]) * [[Guglielmo Oberdan]] (Wilhelm Oberdank), iredentist (mati tržaška Slovenka) * [[Luigi Pellizzo]], nadškof (Beneški Slovenec) * [[Guido Podrecca]], politik in novinar (oče beneški Slovenec) * [[Vittorio Podrecca]], lutkar (oče beneški Slovenec) * [[Edoardo Reja]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Ločnika pri Gorici) * [[Ignazio Francesco Scodnik]] (rojen Ignacij Franc Škodnik), garibaldinski general (slovenska družina iz [[Kanal ob Soči|Kanala ob Soči]]) * [[Walter Veltroni]], politik, župan [[Rim|Rima]] in sekretar [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]] (mati Slovenka) == Glej tudi == * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Beneški Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] lgxs4pw2p2n3mcus9nkmcw60blne84j 0 511714 6660270 6643415 2026-04-16T12:16:12Z G-Cup 10746 6660270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik|name=Lojze Špacapan|nationality={{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Lojze Špacapan''' (''Luigi'' ''Spazzapan, Luis Spazzapan''), [[Slovenci|slovensko]]-[[Italijani|italijanski]] [[slikar]] in kipar, predstavnik, ekspresionizma, [[Abstraktna umetnost|abstraktne umetnosti]] in informela, * [[18. april]] [[1889]], [[Gradišče ob Soči]], † [[18. februar]] [[1958]], [[Torino]]. Po odisejadi prve svetovne vojne se je vrnil v domače kraje Goriške. Leta 1928 se je odselil v Torino, kjer si je ustvaril eksistenco in družino. Razvil seje v raznolikega in samosvojega ustvarjalca v različnih slogih od ekspresionizma, abstraktnih smeri do Informela. Njegova hči Nuša Lapajne je več njegovih del podarila Narodni galeriji v Ljubljani in Pilonovi galeriji v Ajdovščini, za kar je leta 2013 prejela [[Priznanje Izidorja Cankarja|častno priznanje Izidorja Cankarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Častno priznanje Izidorja Cankarja: gospa Nuša Lapajne|url=http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-22-23-2013/377-drustvena-kronika/433-astno-priznanje-izidorja-cankarja-gospa-nusa-lapajne|website=suzd.si|accessdate=2023-11-27|archive-date=2023-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231127164751/http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-22-23-2013/377-drustvena-kronika/433-astno-priznanje-izidorja-cankarja-gospa-nusa-lapajne|url-status=dead}}</ref> == Mladost == Špacapan se je rodil v Gradišču ob Soči, v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem cesarstvu]], kot tretji od petih sinov Gustava Špacapana (poitalijančeno ''Giustino Spazzapan''), zaporniškega stražarja, in Josipine Mervič (poitalijančeno ''Giuseppina Mervi''). == Sklici == {{sklici}}{{Škrbina-umetnik}} {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Špacapan, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Abstraktni slikarji]] [[Kategorija:Informalistični slikarji]] csed9i3hlo63d32r3914b9fdsz2evc3 6660273 6660270 2026-04-16T12:23:37Z G-Cup 10746 6660273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik|name=Lojze Špacapan|nationality={{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Lojze Špacapan''' (''Luigi'' ''Spazzapan, Luis Spazzapan''), [[Slovenci|slovensko]]-[[Italijani|italijanski]] [[slikar]] in kipar, predstavnik, ekspresionizma, [[Abstraktna umetnost|abstraktne umetnosti]] in informela, * [[18. april]] [[1889]], [[Gradišče ob Soči]], † [[18. februar]] [[1958]], [[Torino]]. Po odisejadi prve svetovne vojne, zlasti na ruski fronti, se je vrnil v domače kraje Goriške. Leta 1928 se je odselil v Torino, kjer si je ustvaril eksistenco in družino. Razvil seje v raznolikega in samosvojega ustvarjalca v različnih slogih od ekspresionizma, abstraktnih smeri do Informela. Njegova hči Nuša Lapajne je več njegovih del podarila Narodni galeriji v Ljubljani in Pilonovi galeriji v Ajdovščini, za kar je leta 2013 prejela [[Priznanje Izidorja Cankarja|častno priznanje Izidorja Cankarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Častno priznanje Izidorja Cankarja: gospa Nuša Lapajne|url=http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-22-23-2013/377-drustvena-kronika/433-astno-priznanje-izidorja-cankarja-gospa-nusa-lapajne|website=suzd.si|accessdate=2023-11-27|archive-date=2023-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231127164751/http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-22-23-2013/377-drustvena-kronika/433-astno-priznanje-izidorja-cankarja-gospa-nusa-lapajne|url-status=dead}}</ref> == Mladost == Špacapan se je rodil v Gradišču ob Soči, v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem cesarstvu]], kot tretji od petih sinov Gustava Špacapana (poitalijančeno ''Giustino Spazzapan''), zaporniškega stražarja, in Josipine Mervič (poitalijančeno ''Giuseppina Mervi''). == Sklici == {{sklici}}{{Škrbina-umetnik}} {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Špacapan, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Abstraktni slikarji]] [[Kategorija:Informalistični slikarji]] t83lay9qeyjfiu1weq4w4yvayn85qjw 0 518754 6660382 6648265 2026-04-16T15:31:31Z VidicK01 193275 8/90: Poslanec tudi v novem mandatu DZ 6660382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Lenart Žavbi|organization=|term_start4=13. maj 2022|term_end4=10. april 2026|term_start3=10. april 2026|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=[[Alenka Žavbi]]<br>[[Aleksander Lucu]]|children=|spouse=|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (do 2022)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|relations=[[Gregor Repovž]] (polbrat)}}'''Lenart Žavbi''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]]; [[politolog]] * [[25. september]] [[1999]], [[Ljubljana]]. Od leta 2022 je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. == Izobraževanje == Odraščal je v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskoval tudi Osnovno šolo Poljane ter ekonomsko šolo. Že v mladosti se je zanimal za politiko in kasneje študiral politologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral, leta 2025 pa magistriral z nalogo Stanje in razmerje med kompradorsko in nacionalno buržoazijo v Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Lenart Žavbi • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/68/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-01|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Stanje in razmerje med kompradorsko in nacionalno buržoazijo v Sloveniji : magistrsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168136|first=Lenart|last=Žavbi}}</ref> == Politika == Nekaj let je bil član stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] in sekretar ljubljanskega odbora stranke.<ref>{{Citat|title=Tematsko-pogovorni večer z mladinskim politikom in sekretarjem stranke Levica Ljubljana|url=https://www.youtube.com/watch?v=PgnOYQL8kjA|accessdate=2022-05-13|language=sl-SI}}</ref> Leta 2022 je prestopil v stranko [[Gibanje Svoboda]] in zanjo istega leta kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=Nov udarec za Levico. Pomemben član jim je odletel h Golobu.|url=https://siol.net/novice/slovenija/nov-udarec-za-levico-pomemben-clan-jim-je-odletel-h-golobu-573201|website=siol.net|accessdate=2022-05-13|language=sl}}</ref> V volilnem okraju Ljubljana Šiška 2 je prejel 5.389 oz. 40,18 odstotkov glasov in bil izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Z izvolitvijo je ob enem postal najmlajši poslanec [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci: kdo je najmlajši in kdo najstarejši|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-kdo-je-najmlajsi-in-kdo-najstarejsi/|website=N1|date=2022-04-27|accessdate=2022-05-13|language=sl-SI}}</ref> Med drugim je bil v tem sklicu član odbora za zunanjo politiko ter preiskovalne komisije o nezakonitem financiranju političnih strank na volitvah leta 2022. Za svoja politična mentorja je označil [[Milan Kučan|Milana Kučana]] in [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Žavbi ob Kučanu in Jankoviću: »Srečen je človek ...«|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/poslanec-zavbi-ob-kucanu-in-jankovicu-srecen-je-clovek|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-01|language=sl}}</ref> == Osebno == Je sin [[Alenka Žavbi|Alenke Žavbi]] in novinarja [[Aleksander Lucu|Aleksandra Lucuja]]. Njegov polbrat je [[Gregor Repovž]], urednik revije [[Mladina (revija)|''Mladina'']].<ref>{{Navedi splet|title=Bolečina Tanje Fajon: v Ljubljani jo je pomendral komaj znani študent z Golobove liste|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/bolecina-tanje-fajon-v-ljubljani-jo-je-povozil-komaj-znani-student-z-golobove-liste-964647|website=Revija Reporter|accessdate=2022-05-26}}</ref> Lenart je bil več let član plavalnega kluba Olimpija.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Gibanja Svoboda]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žavbi, Lenart}} [[Kategorija:Slovenski politiki|Žavbi, Lenart]] [[Kategorija:Slovenski politologi|Žavbi, Lenart]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] i60bix3xqexu765d3dlyh7ncpwrpb28 6660383 6660382 2026-04-16T15:35:55Z VidicK01 193275 +volitve 2026 6660383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Lenart Žavbi|organization=|term_start4=13. maj 2022|term_end4=10. april 2026|term_start3=10. april 2026|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=[[Alenka Žavbi]]<br>[[Aleksander Lucu]]|children=|spouse=|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (do 2022)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|relations=[[Gregor Repovž]] (polbrat)}}'''Lenart Žavbi''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]]; [[politolog]] * [[25. september]] [[1999]], [[Ljubljana]]. Od leta 2022 je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. == Izobraževanje == Odraščal je v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskoval tudi Osnovno šolo Poljane ter ekonomsko šolo. Že v mladosti se je zanimal za politiko in kasneje študiral politologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral, leta 2025 pa magistriral z nalogo Stanje in razmerje med kompradorsko in nacionalno buržoazijo v Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Lenart Žavbi • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/68/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-01|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Stanje in razmerje med kompradorsko in nacionalno buržoazijo v Sloveniji : magistrsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168136|first=Lenart|last=Žavbi}}</ref> == Politika == Nekaj let je bil član stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] in sekretar ljubljanskega odbora stranke.<ref>{{Citat|title=Tematsko-pogovorni večer z mladinskim politikom in sekretarjem stranke Levica Ljubljana|url=https://www.youtube.com/watch?v=PgnOYQL8kjA|accessdate=2022-05-13|language=sl-SI}}</ref> Leta 2022 je prestopil v stranko [[Gibanje Svoboda]] in zanjo istega leta kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=Nov udarec za Levico. Pomemben član jim je odletel h Golobu.|url=https://siol.net/novice/slovenija/nov-udarec-za-levico-pomemben-clan-jim-je-odletel-h-golobu-573201|website=siol.net|accessdate=2022-05-13|language=sl}}</ref> V volilnem okraju Ljubljana Šiška 2 je prejel 5.389 oz. 40,18 odstotkov glasov in bil izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Z izvolitvijo je ob enem postal najmlajši poslanec [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci: kdo je najmlajši in kdo najstarejši|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-kdo-je-najmlajsi-in-kdo-najstarejsi/|website=N1|date=2022-04-27|accessdate=2022-05-13|language=sl-SI}}</ref> Med drugim je bil v tem sklicu član odbora za zunanjo politiko ter preiskovalne komisije o nezakonitem financiranju političnih strank na volitvah leta 2022. Za svoja politična mentorja je označil [[Milan Kučan|Milana Kučana]] in [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Žavbi ob Kučanu in Jankoviću: »Srečen je človek ...«|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/poslanec-zavbi-ob-kucanu-in-jankovicu-srecen-je-clovek|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-01|language=sl}}</ref> Za Svobodo je v volilnem okraju Ljubljana Moste Polje 2 kandidiral tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobil je 3668 glasov (38,63 odstotka glasov) in znova osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-16|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Osebno == Je sin [[Alenka Žavbi|Alenke Žavbi]] in novinarja [[Aleksander Lucu|Aleksandra Lucuja]]. Njegov polbrat je [[Gregor Repovž]], urednik revije [[Mladina (revija)|''Mladina'']].<ref>{{Navedi splet|title=Bolečina Tanje Fajon: v Ljubljani jo je pomendral komaj znani študent z Golobove liste|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/bolecina-tanje-fajon-v-ljubljani-jo-je-povozil-komaj-znani-student-z-golobove-liste-964647|website=Revija Reporter|accessdate=2022-05-26}}</ref> Lenart je bil več let član plavalnega kluba Olimpija.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Gibanja Svoboda]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žavbi, Lenart}} [[Kategorija:Slovenski politiki|Žavbi, Lenart]] [[Kategorija:Slovenski politologi|Žavbi, Lenart]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] 13k2ey1ai2gr3tlxr3qwgdf53rbhfej 0 519949 6660396 6655019 2026-04-16T15:47:42Z VidicK01 193275 10/90: Poslanec v novem mandatu DZ 6660396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Klemen Boštjančič |order=[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Andrej Šircelj]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=1. junij 2022 |term_end= |successor= |premier=[[Robert Golob]] |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start1=10. april 2026 |term_end1= |order3=[[Predsednik uprave Adria Airways]] |term_start3=19. december 2011 |term_end3=20. december 2012 |predecessor3= |successor3=Marko Anžur |party=[[Gibanje Svoboda]] |image=<!-- WD --> }} '''Klemen Boštjančič''', [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov|slovenski gospodarstvenik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[1. september]] [[1972]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Klemen Boštjančič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/o-ministrstvu/klemen-bostjancic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-01-05|language=sl}}</ref> Boštjančič je več let deloval v gospodarstvu, med drugim je bil predsednik uprave družbe [[Adria Airways]]. 1. junija 2022 je postal [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]] v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]]. 23. januarja 2024 je postal tudi podpredsednik vlade. == Izobraževanje == Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani [[ekonomist]].<ref name="Delo_kdoje">{{navedi novice|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/kdo-je-klemen-bostjancic.html|title=Kdo je Klemen Boštjančič?|date=2010-08-23|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2022-06-14}}</ref> == Poslovna kariera == Boštjančič je 10 let vodil lastno podjetje, ki se je ukvarjalo s svetovanji pri finančnem in poslovnem prestrukturiranju, analizi poslovnih modelov, prevzemih in združevanjih podjetij itd. Sodeloval je z različnimi vlagatelji, kot so banke, finančni skladi in fizične osebe. Bil je predsednik upravnega odbora Save, predsednik nadzornega sveta Save Turizem in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije.<ref name="24ur-KB">{{Navedi splet|title=Boštjančič predsednik uprave Adrie Airways|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bostjancic-predsednik-uprave-adrie-airways.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> [[Slika:Klemen Boštjančič.JPG|levo|sličica|Boštjančič leta 2011]] Bil je bil tudi predsednik nadzornih svetov Vegrada (zadnjih 10 mesecev pred stečajem družbe)<ref name="Delo_kdoje" /> in Intereurope ter član nadzornega sveta Merkur trgovina ter prokurist Trima.<ref name=":0" /> Leta 2011 je bil imenovan za predsednika uprave družbe [[Adria Airways]],<ref name="24ur-KB"></ref> ki je v času njegovega predsedovanja uspešno zaključila finančno prestrukturiranje ter začela izvajati načrt operativnega prestrukturiranja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=DPC|url=https://dpc.delo.si/zivljenjepis/govornik/klemen-bostjancic/|website=dpc.delo.si|accessdate=2025-01-05|archive-date=2025-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20250105121256/https://dpc.delo.si/zivljenjepis/govornik/klemen-bostjancic/|url-status=dead}}</ref> Marca 2012 so ga na seji nadzornega sveta najprej razrešili, vendar so ga kasneje poklicali nazaj, saj bi v primeru njegovega odhoda vsa letala Adrie ostala na tleh.<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po nočni srhljivki ostaja v Adrii |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/bostjancic-po-nocni-srhljivki-ostaja-v-adrii-152271|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Decembra 2012 so ga zaradi 15,3 milijonske izgube dokončno razrešili in na njegovo mesto imenovali Marka Anžurja.<ref>{{Navedi splet|title=Nadzorniki Adrie Boštjančiča zamenjali z Anžurjem |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nadzorniki-adrie-bostjancica-zamenjali-z-anzurjem.html?ts=1396799268&stream_cat=4|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Pred tem je bil član in nato predsednik uprave Mineral, kjer je med finančno krizo, ki je še posebej močno prizadela gradbeništvo, podjetje vodil skozi prisilno poravnavo od roba stečaja do dobičkonosnosti.<ref name=":1" /> == Politična kariera == [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52114351277.jpg|sličica|Ob zaprisegi na mesto finančnega ministra]] === Minister za finance === Od 1. junija 2022 v [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenski vladi]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] opravlja funkcijo [[Minister za finance Republike Slovenije|ministra za finance]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Na zaslišanju pred imenovanjem, 30. maja 2022, je poudaril, da krize lahko prinesejo priložnosti, in napovedal prizadevanja za ponovno povezovanje davčne in socialne politike.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> 23. januarja 2024 ga je vlada na dopisni seji imenovala za [[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister Klemen Boštjančič predlagan za podpredsednika Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-01-23-minister-klemen-bostjancic-predlagan-za-podpredsednika-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> 14. marca 2024 je vlada Roberta Goloba za članico sveta SNG Drama Ljubljana imenovala Boštjančičevo ženo [[Eva Boštjančič|Evo Boštjančič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada je za novi članici sveta SNG-ja Drama Ljubljana imenovala Evo Boštjančič in Urško Pavlovič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/vlada-je-za-novi-clanici-sveta-sng-ja-drama-ljubljana-imenovala-evo-bostjancic-in-ursko-pavlovic/701606|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-14|language=sl|first=M.|last=K}}</ref> [[Slika:Predsednik vlade dr. Robert Golob v družbi ministrov na tekmi svetovnega prvenstva v odbojki (52342050365).jpg|sličica|Na tekmi svetovnega prvenstva v odbojki, Stožice 2022]] Boštjančič je za mesto [[Guverner Banke Slovenije|guvernerke]] [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] podprl svojo takratno državno sekretarko na ministrstvu [[Saša Jazbec|Sašo Jazbec]]. Podprla jo je tudi koalicija, ni pa prejela podpore predsednice republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je na to mesto predlagala [[Anton Rop|Antona Ropa]], ki pa ga poslanci niso potrdili.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Rop ne bo guverner Banke Slovenije, v DZ-ju ni prejel zadostne podpore|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anton-rop-ne-bo-guverner-banke-slovenije-v-dz-ju-ni-prejel-zadostne-podpore/728137|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Tudi kasneje je Boštjančič ohranil svojo podporo Jazbečevi, med tem pa je takratnemu guvernerju [[Boštjan Vasle|Boštjanu Vasletu]] že potekel mandat. Nasledil ga je viceguverner [[Primož Dolenc]], ki pa v večjih združenjih ni imel glasovalnih pravic.<ref>{{Navedi splet|title=Vasle zaključuje mandat guvernerja Banke Slovenije. Kdo bi ga lahko nasledil, še ni znano.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vasle-zakljucuje-mandat-guvernerja-banke-slovenije-kdo-bi-ga-lahko-nasledil-se-ni-znano/732667|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Po srečanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada aprila 2025, ki je potekalo v času finančnih pretresov ob napovedi dodatnih ameriških carin, je ponovil svojo podporo Saši Jazbec, ki da je najbolj uspodobljena kandidatka, in izrazil obžalovanje, "Da saga o imenovanju traja toliko časa."<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič še vedno podpira Sašo Jazbec pri kandidaturi za guvernerko Banke Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-se-vedno-podpira-saso-jazbec-pri-kandidaturi-za-guvernerko-banke-slovenije/743941|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Boštjančič vztraja pri podpori Saši Jazbec za položaj guvernerke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-bostjancic-vztraja-pri-podpori-sasi-jazbec-za-polozaj-guvernerke/|website=N1|date=2025-04-25|accessdate=2025-05-10|language=sl-SI}}</ref> Leta 2026 je za [[Gibanje Svoboda]] kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] v volilnih okrajih Novo mesto 2 in Krško. Dobil je 9727 glasov (28,58 odstotkov) ter je osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Do leta 2025 je bil poročen z [[Eva Boštjančič|Evo Boštjančič]], doktorico [[Psihologija|psihologije]], ki deluje na Katedri za psihologija dela in organizacije [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Z otroki na pot|url=https://www.zurnal24.si/magazin/z-otroki-na-pot-52202|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eva Boštjančič {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/eva-bostjancic|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2024-03-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ločil se je finančni minister Klemen Boštjančič|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/locil-se-je-financni-minister-klemen-bostjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Ministri za finance Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Boštjančič, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] 5f7yqbjzjxvxo0112fk4vgcc6v7g25d 0 521219 6660459 6263452 2026-04-16T18:57:33Z Redaktor GLAM 237272 Higher resolution version of image 6660459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | image =Mieszko III of Poland seal (12889231).jpg | caption = Mješkov pečat iz leta 1145 | succession = Vojvoda Velikopoljske | reign =1138–1177/1179 | coronation = | predecessor = - | successor = Odon Mješkovič | succession1 = Veliki vojvoda Poljske <br> (krakovski vojvoda) | reign1 =1173–1177 | coronation1 = | predecessor1 = [[Boleslav IV. Kodravi]] | successor1 = [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]] | succession2 = Vojvoda Velikopoljske | reign2 =1182–1202 | coronation2 = | predecessor2 = Odon Mješkovič | successor2 = [[Vladislav III. Tankonogi]] | succession3 = Veliki vojvoda Poljske | reign3 =1191 | coronation3 = | predecessor3 = [[Kazimir II. Pravični]] | successor3 = [[Kazimir II. Pravični]] | succession4 = Veliki vojvoda Poljske | reign4 =1198-1199 | coronation4 = | predecessor4 = [[Lešek I. Beli]] | successor4 = [[Lešek I. Beli]] | succession5 = Veliki vojvoda Poljske | reign5 =1199-1202 | coronation5 = | predecessor5 = [[Lešek I. Beli]] | successor5 = [[Vladislav III. Tankonogi]] | spouse = [[Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja|Elizabeta Ogrska]] <br> [[Evdoksija Kijevska]] | issue = Odon <br> Štefan <br> Elizabeta, vojvodinja Češke <br> Ljudmila <br> Boleslav Kujavski <br> Mješko Velikopoljski<br> [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Krivonogi]]<br>Anastazija | issue-link = #Marriages and issue | issue-pipe = več... | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother = [[Salomea Berška]] | birth_date =ok. 1126/1127<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/381769/Mieszko-III|title=Mieszko III &#124; Polish prince}}</ref> | birth_place = | death_date =13. marec 1202 (star 75 let) | death_place = [[Kalisz]] | place of burial = Stolnica sv. apostola Pavla, [[Kalisz]] | religion = [[Katolištvo|rimokatoliška]] |}} '''Mješko III. Stari''' (poljsko Mieszko III Stary) iz dinastija [[Pjasti|Pjastov]] je bil od leta 1138 vojvoda [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in od leta 1173 s prekinitvami do svoje smrti veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * okoli [[1138]], † [[13. marec]] [[1202]], [[Kalisz]]. Bil je četrti in drugi preživeli sin kneza [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] in njegove druge žene [[Salomea Berška|Salomee]], hčerke nemškega grofa Henrika Berg-Schelklingenskega. ==Zgodnja leta== [[Slika:Ustawa sukcesyjna Bolesława Krzywoustego.jpg|levo|sličica|Poljska pod sinovi Boleslava Krivoustega: {{legend|crimson|Seniorat Vladislava II.}} {{legend|indigo|Provinca Šlezija Vladislava II.}} {{legend|darkslategray|Provinca Mazovija Boleslava IV.}} {{legend|seagreen|Provinca Velikopoljska Mješka III.}} {{legend|palegreen|Henrikova Provinca Sandomierz}}<hr /> {{legend|lightpink|Salomeina Lečica}} {{legend|sandybrown|Pomorjanski vazali}}]] V oporoki Boleslava III. iz leta 1138 je Mješko nadledil novoustanovljeno vojvodino Velikopoljsko, ki je obsegala zahodni del kratkožive Velikopoljske.<ref>von Güttner-Sporzyński, Darius. [https://www.academia.edu/399582 ''"Mieszko III Stary"'']. Academia.edu.</ref> Mješko je bil pred tem vojvoda [[Poznanj]]a,<ref>"Encyclopædia Britannica", 1815 edition.</ref> kjer je imel svojo glavno rezidenco. [[Vladislav II. Izgnanec]], starejši polbrat Mješka III., se je razglasil za velikega vojvodo in vladarja krakovskega [[Seniorska provinca|Seniorata]], vključno z velikopoljskima deželama [[Gniezno]] in Kališ, in vojvodo [[Šlezija|Šlezije]]. ==Prvi spopad z Vladislavom II.== Do prvega večjega spopada Mješka III. z velikim vojvodom je prišlo v letih 1140–1141, ko so si Vladislavovi mlajša polbrata Boleslav IV. in Mješko III. in njuna mati Salomea brez njegove vednosti razdelili Lečico, ki je bila v Salomeini posesti samo do njene smrti, potem pa bi se morala vrniti v Vladislavovo Seniorsko provinco. Salomea Berška je leta 1141 organizirala sestanek v Lečici, kjer so se ona in njena sinova odločili, da svojo mlajšo sestro Agnezo poročijo z enim od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]], da bi pridobili zaveznika proti velikemu vojvodi Vladislavu II. Zaradi hitrega Vladislavovega posredovanja je njihov načrt propadel. Veliki knez Vsevolod II., ki se je soočal z izbiro med zavezništvom z močnim velikim knezom in šibkima knezoma in njuno materjo, je izbral prvo. Odločitev so zapečatili z zaroko Vladislavovega najstarejšega sina Boleslava I. Visokega z Vsevolodovo hčerko Zvenislavo leta 1142. Vladislav II. na srečanje v Lečici ni bil povabljen, čeprav je imel kot veliki vojvoda zadnji glas pri Agnezini zaroki. Za nespoštovanje se je maščeval s podporo kijevske vojaške akcije proti Salomei in njunima sinovoma pozimi 1142–1143. V prvem Mješkovem spopadu z bratom je zmagal veliki vojvoda. ==Drugi spopad z Vladislavom II.== 27. julija 1144 je kneginja Salomea umrla in veliki knez Vladislav II. je Lečico vključil v svoj Seniorat, kot je bilo predvideno z očetovo oporoko. Temu sta znova nasprotovala Boleslav IV. in Mješko III., ki sta nameravala to pokrajino dati svojemu mladoletnemu bratu Henriku. Do spopadov je prišlo leta 1145. Po nepričakovanem začetnem porazu je velikemu vojvodi s pomočjo kijevskih zaveznikov v bitki pri Pilici uspelo zmagati. Po zmagi je sklenil sporazum, s katerim je obdržal Lečico, vendar se je kot veliki vojvoda še naprej trudil ponovno združiti vso Poljsko pod svojo oblastjo. Njegov načrt je naletel na močno nasprotovanje šlezijskega vojvode Piotra Włostowica, ki je podpiral interese mlajših knezov, da bi ohranil svojo moč in položaj. Vladislav se je na spodbudo svoje žene Agneze Babenberške odločil za vedno odstraniti Włostowica in ga ujel. Agneza je zanj zahtevala smrtno kazen zaradi izdaje, veliki vojvoda pa je namesto smrti izbral strašnejšo kazen: Włostowica so oslepili, mu odrezali jezik in izgnali iz države. Włostowicovi številni pristaši so se zgražali nad tem krutim dejanjem. Włostowic je pobegnil na kijevski dvor, kjer je začel spletkati proti velikemu vojvodi, s čimer se je začel Vladislavov padec. ==Tretji spopad in izgon Vladislava II.== Vojna je ponovno izbruhnila v začetku leta 1146. Tokrat Vladislav ni mogel računati na svoje kijevske zaveznike, ki so se ukvarjali s svojimi težavami. Razen tega je kijevskemu knezu Vsevolodu poslal na pomoč nekaj svoje vojske pod poveljstvom najstarejšega sina Boleslava. Vladislav je bil kljub temu prepričan v svojo zmago in sprva se je zdelo, da je uspeh na njegovi strani, saj sta Boleslav IV. in Mješko III., ki sta se bala spopadov na odprtem polju, pobegnila v Poznanj. Propad velikega vojvode Vladislava II. se je začel. Vladislavovi načrti so izgubili podporo, ko ga je gnjeznenski nadškof Jakob izobčil zaradi njegovega obnašanja do Piotra Włostowica. Soočiti se je moral tudi z uporom lastnih podanikov, ki so bili proti njegovi tiranski vladavini. Vladislavov poraz je bil popoln in maja 1146 je bila vsa Poljska v rokah mlajših vojvod. Vladislav II. in njegova družina so bili prisiljeni pobegniti, da bi rešili svoja življenja, najprej na Češko in kasneje v Kaiserpfalz v Altenburgu v Nemčiji pod zaščito kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III.]] Ko sta Boleslav IV. in Mješko III. utrdila oblast nad Poljsko, je Boleskav kot starejši brat nasledil Vladislava II. na položaju velikega vojvode in vladarja Šlezije. Mješko je obdržal Velikopoljsko in bil zadovoljen s svojo vlogo bratovega zaveznika. Njun mlajši brat Henrik, je končno dobil svoje vojvodino Sandomierz. Brez zemlje je ostal le najmlajši brat [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II.]] Nemški kralj Konrad III. je na spodbudo svojega svaka Vladidslava poskušal slednjega vrniti na poljski prestol. Sčasoma je bil dosežen dogovor, po katerem je kralj Konrad sprejel vladavino Boleslava IV., vendar mu je moral novi veliki vojvoda v zameno plačevati davek. Spor med Vladislavom in mlajšimi vojvodami je ostal nerešen, saj je bil kralj Konrad III. zaposlen s pripravami na [[Druga križarska vojna|drugi križarski pohod]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. ==Priznanje oblasti mlajših vojvod== Mlajša vojvoda nista imela namena pasivno čakati na dogovor, ki bi utrdil njuno oblast. Maja 1147 sta od [[Papež Evgen III.|papeža Evgena III.]] prejela potrditev ustanovitve samostana v Trzemesznu, ki je bila jasno priznanje njihove suverenosti. Poleg tega sta si prizadevala izboljšati odnose z nemškimi vladarji. Leta 1147 se je Mješko III. v času prihoda kralja Konrada III. v Sveto deželo pridružil vendski križarski vojni proti poganskim polabskim Slovanom v nekdanji Severni marki, ki sta jo organizirala askanski grof Albert Medved in wettinski mejni grof Konrad Meissenski. Mješko III. se je med pohodom odločil politično in vojaško podpreti nekatera slovanska plemena v prizadevanju za zaščito poljskih interesov v deželah Sprevane pred zahtevami, ki jih je postavil ambiciozni saški vojvoda [[Henrik Lev]]. Pomoč poganom je [[Albert Medved|Alberta Medveda]] razjezila in je v začetku leta 1148 prišel v Krušvico, da bi izboljšal zavezništvo z Mješkom III. Zaveznika sta končno sklenila spravo, ki sta jo potrdila s poroko sestre mlajših vojvod Judite z Albertovim najstarejšim sinom Otom. ==Pohod cesarja Friderika Barbarosse na Poljsko== Da bi rešil spor z Vladislavom II. glede poljskega prestola, se je Boleslav IV. po posredovanju Alberta Medveda in mejnega grofa Konrada leta 1152 strinjal, da se pojavi na cesarskem zboru v Merseburgu in se pokloni novoizvoljenemu nemškemu kralju, Konradovemu nečaku [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku Barbarossi]]. Veliki vojvoda je prelomil svojo obljubo in se srečanja ni udeležil. Friderik se je v tem času ukvarjal z zagotavljanjem svoje oblasti v Kraljevini Italiji in kronanjem za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], zato je sklenil zavezništvo z mejnim grofom Henrikom II. Avstrijskim, potomcem [[Babenberžani|Babenberžanov]] in bratom Vladislavove žene Agneze. Po sklenitvi koalicije je spet postalo aktualno vprašanje Poljske. Friderikov pohod na Poljsko se je zače leta 1157. Boleslav IV. in Mješko III. iz neznanih razlogov nista poskušala braniti tradicionalne meje Poljske na reki [[Odra|Odri]], ampak sta požgala gradova Glogov in Bitom in se začela umikati v notranjost Velikopoljske. Boleslavova vojska se je blizu Poznanja predala cesarski vojski. Vojvoda je moral po porazu prositi cesarja za odpuščanje, mlajši vojvode pa so mu morali plačati velik davek. Na božični dan so v Magdeburgu obljubili, da bodo poslali hrano cesarjevi vojski na pohodu v Italijo in vrnili vsaj provinco Šlezijo. Kot jamstvo za izpolnitev so morali mlajšega brata [[Kazimir II. Poljski|Kazimirja II.]] poslali v Nemčijo za talca. Friderik Barbarossa je imel spor za rešenega in je naslednje leto krenil proti [[Milano|Milanu]]. Medtem ko se je cesar ukvarjal z italijanskimi zadevami, Boleslav IV. ni storil ničesar, da bi izpolnil dogovor. 30. maja 1159 je Vladislav II. v izgnanstvu umrl, ne da bi pred smrtjo še videl Poljsko. Ponovni cesarjev pritisk je omogočil Vladislavovima sinovoma Boleslavu Visokemu in [[Mješko IV. Krivonogi|Mješku IV. Krivonogemu]], da sta štiri leta kasneje prišla do svoje dediščine Šlezije, ki je z njuno vrnitvijo postala pradomovina šlezijskih Pjastov. ==Smrt Henrika Sandomirskega in upor Kazimirja II. Pravičnega== Leta 1166 so Mješko III. in njegovi bratje začeli novo prusko križarsko vojno, v kateri je bil oktobra istega leta vojvoda Henrik Sandomirski v bitki ubit. Pred odhodom je v oporoki svojo kneževino zapustil najmlajšemu bratu [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ki je v očetovi oporoki ostal brez zemlje. Veliki knez Boleslav IV. se ni oziral na voljo svojega pokojnega brata. Zasedel je Sandomierz in ga priključil svoji Seniorski provinci. Njegova odločitev je sprožila Kazimirjev upor, ki so ga podprli brat Mješko III., magnat Jaksa iz Miechówa, Svjatoslav, sin Piotra Włostowica, gnjeznenski nadškof Jan I. in krakovski škof Gedko. Februarja 1168 so se uporniki zbrali v Jędrzejówu, kjer je bil Mješko III. izvoljen za novega velikega vojvodo in Kazimirju II. podelil Sandomierz. Do končnega poraza Boleslava IV. ni prišlo, ker je veliki vojvoda sprejel zahteve upornikov in Henrikovo vojvodino razdelil na tri dele: Vislico je dobil Kazimir, Boleslav je dobil Sandomierz, preostanek pa je prepustil Mješku. ==Nasledstveni spor v Šleziji== Leta 1172 se je začel nov spor med šlezijskimi Pjasti, ko se je vojvoda Boleslav Visoki odločil ignorirati zahteve svojega prvorojenega sina Jaroslava in za svojega edinega dediča določil [[Henrik I. Bradati|Henrika I. Bradatega]], svojega sina iz drugega zakona. Ko se je sin Jaroslav, ki je bil prisiljen postati duhovnik, vrnil iz nemškega izgnanstva, je zahteval svoj delež šlezijskih dežel. Mješko III. je podprl svojega pranečaka v njegovih zahtevah in začela se je državljanska vojna. Da bi preprečil nov cesarjev poseg, je knez Boleslav IV. poslal v [[Magdeburg]] Mješka III. z 8.000 srebrniki kot poklon cesarju in obljubo, da bo spor kmalu sam rešil. Tokrat naj bi se začeli dosledno uresničevati pogoji sporazuma iz leta 1173. Boleslav Visoki je ohranil oblast nad [[Vroclav]]om, vendar je moral svojemu sinu Jaroslavu dosmrtno prepustiti šlezijsko kneževino [[Opole]] in se dogovoriti o razdelitvi preostalih šlezijskih dežel s svojim mlajšim bratom Mješkom Krivonogim, ki je prevzel oblast v novi kneževini Racibórz. ==Veliki vojvoda Poljske== [[Slika:Polska 1177-1194.PNG|thumb|Kazimirjeve pridobitve (zeleno)]] Po smrti Boleslava IV. 2. aprila 1173 je novi veliki vojvoda Poljske (''dux Totius Poloniae'') postal Mješko III. Njegova politika je bila osredotočena na ohranitev popolne oblasti zase kot najstarejšega živega člana dinastije. Kljub nasledstvu prestola v Krakovu je ostal v Velikopoljski, medtem ko je v Malopoljski vladal njegov pooblaščeni guvener Henrik Kietlicz. Uvedel je nove davke, ki so povzročili nezadovoljstvo malopoljskih magnatov, po drugi strani pa je s porokami svojih hčera doosegel več zunanjepolitičnih uspehov: Elizabeto je okoli leta 1173 poročil s češkim vojvodom Soběslavom II., z dinastičnim dogovorom med njegovo hčerko Anastazijo in pomorjanskim knezom Bogislavom I. pa je okrepil poljsko suverenost nad Pomorjanskim vojvodstvom. Leta 1177 se je Mješkov prvorojenec Odon v strahu za svojo dediščino uprl očetu. Podpirali so ga krakovski škof Gedko, bratranec Boleslav Visoki in stric Kazimir II. Pravični. Glavni razlog za Odonov upor je bil očetovo favoriziranje njegovih potomcev iz drugega zakona in poskusi prisile, da Odon postane duhovnik, da bi ga izločil iz nasledstva. Za druge upornike je bil razlog ostra in diktatorska vlada velikega vojvode. Upor je bil za Mješka popolno presenečenje. Med Veliko nočjo leta 1177 je bil namreč popolnoma prepričan v zvestobo svojih sorodnikov, zlasti ko so mlajši vojvode organizirali srečanje v Gnieznu, kjer so množice Mješka navdušeno sprejele. Velikopoljska je sprva ostala trdno v Mješkovih rokah, zahvaljujoč se njegovemu najpomembnejšemu privržencu, guvernerju Henriku Kietliczu. Istočasno je glavni vodja upora Kazimir II. Pravični s svojimi zavezniki sklenil delitveni sporazum: cela Šlezija je bila podeljena knezu Boleslavu Visokemu, Velikopoljska pa Odonu. Delitev je pomenila pomemben zaplet, saj je Boleslav od leta 1173 v Šleziji vladal skupaj s svojim bratom Mješkom Krivonogim in svojim sinom Jaroslavom Opolskim. Ko sta slednja izvedela za sporazum, sta se oba postavila na stran velikega vojvode in se uprla Vladislavu Visokemu. Vladislav Visoki je zaradi vojne s svojim bratom in sinom izgubil priložnost, da zase pridobi Krakov in Seniorat. Oblast v Senioratu je namesto njega prevzel Kazimir II. Ko je Mješko III. uvidel, da nima nobene možnosti za nadaljevanje upora, je pobegnil v Racibórz pod zaščito svojega nečaka, kneza Mješka Krivonogega. Kmalu zatem se je odločil zapustiti Poljsko in poiskati podporo v tujini. Odon je nazadnje zasedel celotno Velikopoljsko in bil razglašen za vojvodo. ==Izgnanstvo in vrnitev v Velikopoljsko== [[Slika:Wielkopolska za czasów Mieszka III Starego (1138-1202).jpg|thumb|Velikopoljska pod Mješkom III: {{legend|cyan|Poznanj pod Odonom (1177–1182)}} {{legend|yellow|Poznanj pod Odonom (1177–1194) in nato pod Vladislavom III. (1194–1202)}} {{legend|violet|Kališ, osvojen leta 1181, je dobil Mješko Mlajši (1191–1193) in za njim Odon (1193–1194)}} {{legend|lightgray|Gniezno, osvojeno leta 1181}}<hr /> {{legend|lightgreen|Kujavija pod Boleslavom (1186–1195)}}]] Do leta 1179 je bil Mješko na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češkem]], kjer je vladal njegov zet Soběslav II., ki pa mu kljub sorodstvenim vezem ni hotel pomagati. Mješko se je nato obrnil na cesarja Friderika Barbarosso, ki mu je ponudil pomoč pri njegovi ponovni vrnitvi na poljski prestol po plačilu 10.000 srebrnikov, vsote, ki je Mješko ni mogel zbrati. Končno je njegov drugi zet, pomorjanski vojvoda Bogislav I. privolil, da mu pomaga. S posredovanjem pomorjanskih zaveznikov je Mješko stkal vezi z njihovimi poljskimi privrženci, zbranimi okoli gnjeznenskega nadškofa Zdislava. Leta 1181 mu je uspelo osvojiti vzhodni velikopoljski deželi Gniezno in Kalisz, ki sta bili takrat del Seniorske province. Kmalu zatem mu je uspelo pridobiti tudi zahodno Velikopoljsko in potisniti Odona na ozemlje južno od reke Obre. Leta 1182 je bila dosežena formalna sprava med očetom in sinom. Med temi dogodki je iz neznanih razlogov ostal veliki vojvoda Kazimir II. Pravični popolnom pasiven. Zahvaljujoč temu je imel Mješko priložnost povrniti celotno Velikopoljsko. Mješko III. je še vedno nameraval povrniti oblast nad vso Poljsko. Leta 1184 je poskušal skleniti zavezništvo z nemškim kraljem [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrikom VI.]], sinom Friderika Barbarosse, in mu ponudil veliko vsoto denarja. Kazimir II. Pravični je izvedel za njegove namere in Henriku preprosto ponudil še več denarja. Po neuspelem poskusu z nemškim kraljem se je Mješko odločil prevzeti oblast v [[Mazovija|Mazoviji]] in Kujaviji, kjer je takrat vladal njegov nečak Lešek, edini preživeli sin Boleslava IV. Mješko je prepričal Lešeka, da ga imenuje za svojega naslednika, če umre brez potomstva. Lešek je leta 1185, eno leto pred smrtjo, spremenil svojo oporoko in za svojega naslednika imenoval svojega mlajšega strica, velikega kneza Kazimirja II. Pravičnega, verjetno zaradi ostrih postopkov velikopoljskega vojvode. Mješko je tokrat ukrepal hitro in po Lešekovi smrti leta 1186 zavzel [[Kujavija|Kujavijo]] in jo priključil k svoji vojvodini. Kmalu zatem jo je odstopil svojemu sinu Boleslavu. ==Kratkotrajna obnova oblasti== Leta 1191 je zunanja politika velikega vojvode Kazimirja II. povzročila nezadovoljstvo malopoljskega plemstva, ki ga je vodil bivši guverner Henrik Kietlicz. S pomočjo te opozicije je Mješku uspelo ponovno osvojiti Krakov in prevzeti naslov velikega vojvode. Odločil se je, da bo oblast v Krakovu zaupal enemu od svojih sinov, Boleslavu ali Mješku mlajšemu. Kazimir je hitro ponovno osvojil Krakov in ujel kneza-guvernerja, vendar ga je kmalu osvobodil in poslal očetu. Mješko III. je Mješku mlajšemu prepustil velikopoljsko vojvodstvo Kalisz. Ko je Mješko mlajši 2. avgusta 1193 umrl, je vojvodstvo Kalisz ponovno pripadlo Velikopoljski. Mješko III. ga je kmalu zatem podelil svojemu starejšemu sinu Odonu, ki osem mesecev kasneje 20. aprila 1194 umrl. Ti dve prezgodnji smrti sta Mješka III. prisilili, da je sklenil nov delitveni sporazum: zase je obdržal Kališ, južno Velikopoljsko pa je prepustil svojemu najmlajšemu sinu [[Vladislav III. Tankonogi|Vladislavu III. Tankonogemu]], ki je prevzel tudi skrbništvo mladoletnega Odonovega sina Vladislava Odonika. Veliki vojvoda Kazimir II. Pravični je 5. maja 1194 umrl in Mješkove pretenzije nad Malopoljsko so se obudile. Na njegovo žalost se je lokalno plemstvo odločilo v korist Kazimirjevih mladoletnih sinov [[Lešek I. Beli|Lešeka Belega]] in [[Konrad I. Mazovski|Konrada]]. Mješkovi poskusi ponovne pridobitve oblasti so se končale v krvavi bitki pri Mozgavi 13. septembra 1195, v kateri je bil sam težko ranjen, njegov sin Boleslav Kujavski pa ubit. Po bitki se je Mješko III. umaknil v Kališ in ni čakal na prihod šlezijskih čet pod poveljstvom Mješka Krivonogega in Jaroslava Opolskega. ==Končni obračun== Bitka pri Mozgavi je Mješka prepričala, da bo pridobitev prestola z vojno izjemno težka, zato se je začel pogajati s Kazimirjevo vdovo [[Helena Znojmska|Heleno Znojmsko]]. Leta 1198 je končno dobil dovoljenje za vrnitev v Malopoljsko, vendar moral pred tem prepustiti Kujavijo Kazimirjevim sinovom. Leta 1199 sta vojvoda Mikolaj Grifita in krakovski škof Fulko ponovno odstavila Mješka in za velikega vojvodo ponovno postavila Lešeka Belega. Tri leta kasneje je bil sklenjen nov sporazum in Mješko se je lahko vrnil. Obdržal je naslov velikega vojvode, vendar je bil prisiljen odpovedati se delu svojih pristojnosti. Kmalu zatem je umrl. Preživel je vse svoje brate in sestre ter sinove razen Vladislava III. Tankonogega, ki ga je nasledil kot veliki vojvoda Poljske in vojvoda Velikopoljske. ==Družina== Okoli leta 1136 se je Mješko poročil z [[Elizabeta Ogrska|Elizabeto Ogrsko]] (ok. 1128 – ok. 1154), hčerko ogrskega kralja [[Béla II. Ogrski|Béle II.]],<ref name=ref4>Marek, Miroslav. [http://genealogy.euweb.cz/arpad/arpad2.html#EB2 ''"Complete Genealogy of the House of Arpad"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230213080239/http://genealogy.euweb.cz/arpad/arpad2.html#EB2 |date=2023-02-13 }}. Genealogy.EU.</ref> s katero je imel pet otrok: * Odona (ok. 1149 – 20. april 1194) * Štefana (ok. 1150 – 18. oktober 1166/1177 ?) * Eiizabeto (ok. 1152 – 2. april 1209), poročeno okoli leta 1173 s knezom Soběslavom II. Češkim in drugič po januarju 1180 s Konradom II. Landsberškim, mejnim grofom [[Lužica|Lužice]] * Vjerčoslavo Ljudmilo (pred 1153 – pred 1223), poročeno okoli leta 1167 s Frderikom Bišskim, kasnejšim vojvodom [[Lorena|Lorene]] * Judito (pred 1154 – po 12. decembru 1201), poročeno okoli leta 1173 z Bernhardom Anhaltskim, kasnejšim vojvodom [[Saška|Saške]] Po letu 1154 se je poročil z [[Evdoksija Kijevska|Evdoksijo Kijevsko]] (ok. 1131 – po 1187), verjetno hčerko velikeka kijevskega kneza Izjaslava II.,<ref name=ref4/> s katero je imel pet otrok: * Boleskava (1159 – 13. september 1195 v bitki pri Mozgavi) * Mješka mlajšega (ok. 1160/1165 – 2. avgust 1193) * [[Vladislav III. Tankonogi|Vladislava III. Tankonogega]] (ok. 1161/1167 – 3. november 1231) * Salomejo (ok. 1162/1164 – 11. maj ok. 1183), poročeno pred letom 1177 s knezom Ratiborjem (II.) Pomorjanskim * Anastazijo (ok. 1164 – po 31. maju 1240), poročeno 26. arila 1177 z vojvodom Bogislavom I. Pomorjanskim ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|[[Pjasti]]||ok. 1127|13. marec |1202|}} {{S-reg}} {{S-new}} {{S-ttl|title=Vojvoda Velikopoljske|years=1138–1177}} {{S-aft|after=Odon Poznanjski}} {{S-bef|before=[[Boleslav IV. Kodravi]]}} {{S-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske |years=1173–1177}} {{S-aft|after=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{S-bef|before=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{S-ttl|title= Vojvoda Kalisza|years=1182–1191}} {{S-aft|after=Mješko Mlajši}} {{S-bef|rows=2|before=Odon Poznanjski}} {{S-ttl|title=Vojvoda Velikopoljske|years=1182–1202}} {{S-aft|rows=3|after=[[Vladislav III. Tankonogi]]}} {{S-ttl|title=Vojvoda Poznanja|years=1182–1202}} {{S-bef|rows=2|before=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{S-ttl|title=Vojvoda Gniezna|years=1182–1202}} |- {{S-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske|years=1191}} {{S-aft|after=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{S-bef|before=Odon Poznanjski}} {{S-ttl|title= Vojvoda Kalisza|years=1194–1202}} {{S-aft|after=[[Vladislav III. Tankonogi]]}} {{S-bef|before=Bolesłav Kujavski}} {{S-ttl|title=Vojvoda Kujavije|years=1195–1198}} {{S-aft|after=[[Lešek I. Beli]],|after2=[[Konrad I. Mazovski]]}} {{S-bef|rows=2|before=[[Lešek I. Beli]]}} {{S-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske|years=1198–1199}} {{S-aft|after=[[Lešek I. Beli]]}} {{S-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske|years=1202}} {{S-aft|after=[[Vladislav III. Tankonogi]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1138]] [[Kategorija:Umrli leta 1202]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] llkdnlgb7auc1cuxhhgrvjqwwqp4ef2 0 525468 6660755 6637129 2026-04-17T11:02:35Z Gledalec 242658 popravljen angleški opis v slovenskega 6660755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Giorgia Meloni |image = Giorgia Meloni Official 2024 (cropped).jpg |alt = |caption=Uradni portret (2024) |office=[[Ministrski predsednik Italijanske republike|Ministrska predsednica<br>Italijanske republike]] |president=[[Sergio Mattarella]] |termstart=22. oktober 2022 |deputy=[[Antonio Tajani]]<br>[[Matteo Salvini]] |predecessor=[[Mario Draghi]] |successor= |office2=[[Bratje Italije|Predsednica Bratov Italije]] |termstart2=8. marec 2014 |termend2= |predecessor2=[[Ignazio La Russa]] |successor2= |residence = [[Palača Chigi]] |party=[[Bratje Italije|FdI]] <small>(od 2012)</small><br>[[Ljudstvo svobode|PdL]] <small>(2009–2012)</small><br>[[Nacionalna aliansa|AN]] <small>(1995–2009)</small><br>[[Italijansko socialno gibanje|MSI-DN]] <small>(1992–1995)</small> |otherparty = |partner = [[Andrea Giambruno]] <small>(2014–2023)</small> |children = Ginevra |website={{url|https://www.giorgiameloni.it/}} }} '''Giorgia Meloni''', [[Seznam italijanskih politikov|italijanska političarka]]; * [[15. januar]] [[1977]], [[Rim]]. 22. oktobra 2022 je postala [[Ministrski predsednik Italijanske republike|predsednica italijanske vlade]]. Je prva ženska na tem položaju. Od leta 2006 je članica [[Poslanska zbornica Italijanske republike|poslanske zbornice]]. Leta 2014 je postala vodja politične stranke [[Bratje Italije]] (FdI), od leta 2020 pa je predsednica [[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi|Stranke evropskih konservativcev in reformistov]]. Leta 1992 se je Melonijeva pridružila [[Mladinska fronta (Italija)|Mladinski fronti]], podmladku [[Italijansko socialno gibanje|Italijanskega socialnega gibanja]] (MSI), neofašistične politične stranke, ki so jo leta 1946 ustanovili nekdanji privrženci [[Italijanski fašist|italijanskega fašističnega]] diktatorja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Kasneje je postala nacionalna vodja [[Študentska akcija (Italija)|Študentske akcije]], študentskega gibanja Nacionalnega zavezništva (AN), postfašistične stranke, ki je leta 1995 postala pravna naslednica MSI in se usmerila proti nacionalnemu konzervativizmu. Od leta 1998 do 2002 je bila svetnica [[Roma (pokrajina)|rimske province]], nato pa je postala predsednica Mladinske akcije, podmladka AN. Leta 2008 je bila imenovana za ministrico za mladino v četrti vladi [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]]. To funkcijo je opravljala do leta 2011. Leta 2012 je soustanovila FdI, pravno naslednico AN, in leta 2014 postala njena predsednica. Neuspešno se je udeležila volitev v [[Volitve v Evropski parlament 2014|Evropski parlament leta 2014]] in mestnih volitev v Rimu leta 2016. Po italijanskih splošnih volitvah leta 2018 je vodila FdI v opoziciji v celotnem času mandata, s čimer je FdI povečala svojo priljubljenost v javnomnenjskih raziskavah, zlasti med upravljanjem pandemije COVID-19 v Italiji s strani vlade Maria Draghija. FdI je bila edina stranka, ki v Draghijevi [[Vlada narodne enotnosti|vladi narodne enotnosti]] ni sodelovala. Je desna populistka in [[Nacionalizem|nacionalistka]], njena politična stališča so bila opisana kot [[Skrajna desnica|skrajno desna]], kar sama zavrača. Opisuje se kot [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška kristjanka]] in [[Konservatizem|konservativka]] ter trdi, da brani "Boga, domovino in družino". Nasprotuje [[Splav|splavu]], [[Evtanazija|evtanaziji]] ter [[Istospolna zakonska zveza|poroki]] in starševstvu istospolnih parov, saj pravi, da [[Nuklearne družine|nuklearno družino]] sestavljajo izključno pari moški–ženska. Diskurz Melonijeve vključuje kritike [[Globalizem|globalizma]] in [[Femonacionalist|femonacionalistično]] retoriko. Nasprotuje sprejemanju nekrščanskih migrantov in multikulturalizmu, podpira [[Blokada|pomorsko blokado]] za zaustavitev priseljevanja, obtožena je bila [[Ksenofobija|ksenofobije]] in [[islamofobija|islamofobije]]; Giorgia Meloni je krivdo za [[Evropska begunska kriza|evropsko migrantsko krizo]] pripisala neokolonializmu. Kot zagovornica zveze [[NATO]] ohranja [[Evroskepticizem|evroskeptične]] poglede na [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki jo opisuje kot [[Evroskepticizem|evrorealistično]], in se je zavzemala za boljše odnose z Rusijo pred [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]], ki jo je obsodila, in obljubila, da bo še naprej pošiljala orožje Ukrajini. Meloni je izrazila kontroverzna stališča, kot je pohvala Mussolinija, ko je bila stara 19 let. Leta 2020 je pohvalila Giorgia Almiranteja, civilnega ministra v Mussolinijevi [[Italijanska socialna republika|Italijanski socialni republiki]], ki je produciral rasistično propagando in soustanovil MSI. Kljub temu je Melonijeva dejala, da ona in njena stranka obsojata tako zatiranje demokracije kot uvedbo italijanskih rasnih zakonov s strani [[Fašizem|fašističnega]] režima. == Mladost == Giorgia Meloni se je rodila v [[Rim|Rimu]] 15. januarja 1977.<ref name="Pietromarchi 2022"/><ref name="Biography">{{Navedi splet|url=http://www.sitiarcheologici.palazzochigi.it/www.governo.it/novembre%202011/www.governo.it/Governo/Biografie/ministri/Meloni_Giorgia.html|title=Biografia del ministro Giorgia Meloni|trans-title=Biography of Minister Giorgia Meloni|language=it|publisher=Chigi Palace|date=November 2011|accessdate=14 August 2022|archivedate=31 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210331122339/http://www.sitiarcheologici.palazzochigi.it/www.governo.it/novembre%202011/www.governo.it/Governo/Biografie/ministri/Meloni_Giorgia.html}}</ref> Njen oče je bil s [[Sardinija (dežela)|Sardinije]], mati pa s [[Sicilija (dežela)|Sicilije]]. Oče, davčni svetovalec, je bil leta 1995 obsojen zaradi trgovine z mamili in obsojen na devet let v španskem zaporu.<ref>{{Navedi novice|date=28 September 2022|title=Giorgia Meloni, il racconto della stampa spagnola sul padre (che la abbandonò da piccola): 'Fu condannato per traffico di droga'|trans-title=Giorgia Meloni, from the Spanish press about her father (who abandoned her as a child): 'He was convicted of drug trafficking'|language=it|work=[[Il Fatto Quotidiano]]|url=https://www.ilfattoquotidiano.it/2022/09/28/giorgia-meloni-il-racconto-della-stampa-spagnola-sul-padre-che-la-abbandono-da-piccola-fu-condannato-per-traffico-di-droga/6821134/|accessdate=1 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221001152047/https://www.ilfattoquotidiano.it/2022/09/28/giorgia-meloni-il-racconto-della-stampa-spagnola-sul-padre-che-la-abbandono-da-piccola-fu-condannato-per-traffico-di-droga/6821134/|archivedate=1 October 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Pistilli|first=Clemente|date=29 September 2022|url=https://roma.repubblica.it/cronaca/2022/09/29/news/giorgia_meloni_narcotraffico_spagna-367863619/|title=Il padre di Giorgia Meloni fu condannato per narcotraffico, il racconto della stampa spagnola|trans-title=Giorgia Meloni's father was convicted of drug trafficking, the story from the Spanish press|work=[[La Repubblica]]|language=it|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221001192003/https://roma.repubblica.it/cronaca/2022/09/29/news/giorgia_meloni_narcotraffico_spagna-367863619/|archivedate=1 October 2022|accessdate=6 October 2022}}</ref> Družino je zapustil leta 1988, ko je bila Giorgia stara enajst let, in se preselil na [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]].<ref name="Dell'Arti & Spada 2014">{{Navedi novice|last=Dell'Arti|first=Giorgio|last2=Spada|first2=Alberto|date=27 May 2014|title=Giorgia Meloni|language=it|work=[[Corriere della Sera]]|url=http://cinquantamila.corriere.it/storyTellerThread.php?threadId=MELONI+Giorgia|accessdate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141105033643/http://cinquantamila.corriere.it/storyTellerThread.php?threadId=MELONI+Giorgia|archivedate=5 November 2014}}</ref> Odraščala je v okrožju [[Garbatella]].<ref name="Dell'Arti & Spada 2014" /> Leta 1992 se je pri 15 letih pridružila [[Mladinska fronta (Italija)|Mladinski fronti]], podmladku italijanskega socialnega gibanja (MSI), neofašistične politične stranke, ki je razpadla leta 1995.<ref name="Pietromarchi 2022"/> V tem času je ustanovila študentsko koordinacijo {{Jezik|it|Gli Antenati}} (The Ancestors), ki so se udeležili protesta proti reformi javnega šolstva, ki jo je promovirala ministrica [[Rosa Russo Iervolino]].<ref>{{Navedi splet|last=Fontana|first=Simone|date=28 July 2022|title=Da dove arriva Giorgia Meloni, l'ultima fiamma della destra|trans-title=Where does Giorgia Meloni, the last flame of the right, come from|url=https://www.laregione.ch/estero/estero/1597310/da-dove-arriva-giorgia-meloni-l-ultima-fiamma-della-destra|accessdate=21 September 2022|website=[[laRegione Ticino]]|language=it|archivedate=7 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220807111359/https://www.laregione.ch/estero/estero/1597310/da-dove-arriva-giorgia-meloni-l-ultima-fiamma-della-destra}}</ref> Leta 1996 je postala nacionalna vodja Študentske akcije, študentskega gibanja postfašističnega Nacionalnega zavezništva (AN), nacionalno-konservativnega naslednika MSI, ki je zastopala to gibanje v Forumu študentskih združenj.<ref>{{Navedi splet|date=10 August 2022|title='Woman, mother, Christian' guides Italian far-right to brink of power|url=https://www.euractiv.com/section/elections/news/woman-mother-christian-guides-italian-far-right-to-brink-of-power/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220822125300/https://www.euractiv.com/section/elections/news/woman-mother-christian-guides-italian-far-right-to-brink-of-power/|archivedate=22 August 2022|accessdate=21 September 2022|website=[[Euractiv]]}}</ref> Leta 1998 je bila po zmagi na primarnih volitvah izvoljena za svetnico [[Roma (pokrajina)|rimske province]] in na tem položaju ostala do leta 2002. Leta 2000 je bila izvoljena za nacionalno direktorico in leta 2004 postala prva ženska predsednica Youth Action, mladinskega krila AN.<ref>{{Navedi novice|last=Giuffrida|first=Angela|date=17 September 2022|title=God, family, fatherland – how Giorgia Meloni has taken Italy's far right to the brink of power|url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/17/giorgia-meloni-brothers-of-italy-leader-far-right-elections-alliance-|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220919113102/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/17/giorgia-meloni-brothers-of-italy-leader-far-right-elections-alliance-|archivedate=19 September 2022|accessdate=21 September 2022|work=[[The Guardian]]}}</ref> V teh letih je delala kot varuška in natakarica v {{Medjezikovna povezava|Piper Club|it||fr}}, enem najbolj znanih [[Nočni klub|nočnih klubov]] v Rimu.<ref>{{Navedi novice|title=Meloni, da barman a tata... a ministro: 'Ho fatto tutti i lavori e ne sono fiera'|trans-title=Meloni, from barman to nanny... to minister: 'I did all the jobs and I'm proud of it'|language=it|work=Blitz Quotidiano|url=https://www.blitzquotidiano.it/politica-italiana/meloni-barman-tata-ministro-ho-fatto-tutti-lavori-vado-fiera-1450587/|accessdate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210422135929/https://www.blitzquotidiano.it/politica-italiana/meloni-barman-tata-ministro-ho-fatto-tutti-lavori-vado-fiera-1450587/|archivedate=22 April 2021|date=17 April 2020}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Guerzoni|first=Monica|date=17 January 2013|title=Giorgia Meloni : 'Io militante ventenne e i Lego con la figlia di Fiorello'|trans-title=Giorgia Meloni: 'I am a militant in my twenties and Legos with Fiorello's daughter'|language=it|work=[[Corriere della Sera]]|url=http://www.corriere.it/politica/13_gennaio_17/meloni-fiorello-politica-guerzoni_7ddfc190-607a-11e2-bd7d-debf946ea0b6.shtml|accessdate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210331123122/https://www.corriere.it/politica/13_gennaio_17/meloni-fiorello-politica-guerzoni_7ddfc190-607a-11e2-bd7d-debf946ea0b6.shtml|archivedate=31 March 2021}}</ref> Giorgia Meloni je leta 1996 diplomirala na rimskem inštitutu Amerigo Vespucci (AVI).<ref name="Biography"/><ref>{{Navedi novice|url=https://www.comune.roma.it/web-resources/cms/documents/Meloni_2016_cvp.pdf|title=Curriculum Vitae di Giorgia Meloni|trans-title=Giorgia Meloni's Curriculum Vitae|language=it|publisher=[[Commune of Rome]]|date=16 September 2016|accessdate=30 August 2022|archivedate=5 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220805090317/https://www.comune.roma.it/web-resources/cms/documents/Meloni_2016_cvp.pdf}}</ref> Po izvolitvi v [[Parlament Italijanske republike|italijanski parlament]] leta 2006 je v svojem življenjepisu zapisala, da je srednjo šolo iz jezikov zaključila s končno oceno 60/60. Podatek je bil deležen dvomov, saj AVI ni bila srednja šola za tuje jezike in ni bila usposobljena za izdajo diplome iz jezikov; namesto tega je bila srednja tehnična šola, specializirana za turistično industrijo,<ref>{{Navedi splet|last=Nuzzo|first=Alessandro|date=1 September 2022|title=Che scuola ha fatto Giorgia Meloni: cosa sappiamo sul curriculum della leader di FdI|trans-title=What school did Giorgia Meloni go to: what do we know about the curriculum of the FdI leader|url=https://www.money.it/che-scuola-ha-fatto-giorgia-meloni-cosa-sappiamo-curriculum-leader-fdi|accessdate=21 September 2022|website=Money.it|language=it|archivedate=1 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220901205943/https://www.money.it/che-scuola-ha-fatto-giorgia-meloni-cosa-sappiamo-curriculum-leader-fdi}}</ref> kar je kasneje pojasnila.<ref>{{Navedi splet|date=16 August 2022|url=https://pagellapolitica.it/articoli/curriculum-meloni-liceo-linguistico|title=Nel curriculum di Meloni c'è qualcosa che non torna?|trans-title=Is there anything wrong with Meloni's curriculum?|language=it|website=Pagella Politica|accessdate=30 August 2022|archivedate=30 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220830185751/https://pagellapolitica.it/articoli/curriculum-meloni-liceo-linguistico}}</ref> == Politična kariera == === Ministrica za mladino === [[Slika:Giorgia_Meloni_daticamera_2008.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ad/Giorgia_Meloni_daticamera_2008.jpg|alt=2006 portrait of Meloni for the Chamber of Deputies|sličica|213x213_pik| Melonijeva leta 2006]] Na italijanskih splošnih volitvah leta 2006 je bila izvoljena v [[Poslanska zbornica Italijanske republike|poslansko zbornico]] kot članica Nacionalnega zavezništva (AN), kjer je postala njegova najmlajša podpredsednica.<ref>{{Navedi splet|date=21 September 2022|title=Meloni: Italy's far-right 'Christian mother' on brink of power|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220921-meloni-italy-s-far-right-christian-mother-on-brink-of-power|accessdate=21 September 2022|website=[[France 24]]|publisher=[[Agence France-Presse]]|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925050828/https://www.france24.com/en/live-news/20220921-meloni-italy-s-far-right-christian-mother-on-brink-of-power}}</ref> Istega leta je začela delati kot novinarka.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.odg.roma.it/ricerca.php|title=Ordine dei giornalisti del Lazio|trans-title=Order of Journalists of Lazio|language=it|publisher=[[Italian Order of Journalists]]|date=2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110303201224/http://www.odg.roma.it/ricerca.php|archivedate=3 March 2011|accessdate=14 August 2022}}</ref> Leta 2006 je zagovarjala zakone, ki jih je sprejela tretja Berlusconijeva vlada, ki so koristili podjetjem premierja in medijskega mogotca [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]], poleg tega pa so zavlačevali tekoča sojenja, v katera je bil vpleten. Meloni je izjavila, ''"Da jih je treba kontekstualizirati.'' ''To so zakoni, ki si jih je ustvaril Silvio Berlusconi. Toda to so popolnoma pošteni zakoni."''<ref>{{Navedi splet|date=7 December 2006|title=Giorgia Meloni|url=http://www.melba.it/csf/articolo.asp?articolo=341|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012233156/http://www.melba.it/csf/articolo.asp?articolo=341|archivedate=12 October 2007|accessdate=11 August 2022|website=Corsera Magazine|language=it}}</ref> Leta 2008, ko je bila stara 31 let, je bila imenovana za ministrico za mladino v četrti Berlusconijevi vladi. To funkcijo je opravljala do 16. novembra 2011, ko je bil Berlusconi zaradi finančne krize in javnih protestov prisiljen odstopiti s položaja premierja.<ref>{{Navedi splet|last=Naím|first=Moisés|date=19 September 2022|title=Who is Giorgia Meloni?|url=https://english.elpais.com/opinion/the-global-observer/2022-09-19/who-is-giorgia-meloni.html|accessdate=21 September 2022|website=[[El País]]|archivedate=19 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220919174203/https://english.elpais.com/opinion/the-global-observer/2022-09-19/who-is-giorgia-meloni.html}}</ref> Bila je najmlajša ministrica v zgodovini združene Italije.<ref name="Il Sole 24 Ore 2013">{{Navedi novice|url=http://argomenti.ilsole24ore.com/giorgia-meloni.html|title=Giorgia Meloni|work=[[Il Sole 24 Ore]]|language=it|date=8 February 2013|accessdate=14 August 2022|archivedate=26 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171226160946/http://argomenti.ilsole24ore.com/giorgia-meloni.html}}</ref> Avgusta 2008 je povabila italijanske športnike, naj bojkotirajo otvoritveno slovesnost [[Poletne olimpijske igre 2008|olimpijskih iger v Pekingu]] v nasprotju s kitajsko politiko do [[Tibet|Tibeta]]; to izjavo sta kritizirala Berlusconi, pa tudi minister za zunanje zadeve [[Franco Frattini]].<ref>{{Navedi novice|url=https://loccidentale.it/giorgia-meloni-a-tatanka-ho-chiesto-un-gesto-non-di-non-gareggiare/|title=Giorgia Meloni a Tatanka: 'Ho chiesto un gesto, non di non gareggiare'|trans-title=Giorgia Meloni to Tatanka: 'I asked for a gesture, not not to compete'|work=[[L'Occidentale]]|language=it|date=6 August 2008|accessdate=14 August 2022|archivedate=6 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220806143841/https://loccidentale.it/giorgia-meloni-a-tatanka-ho-chiesto-un-gesto-non-di-non-gareggiare/}}</ref> Leta 2009 se je njena stranka s [[Forza Italia]] (FI) združila v Ljudstvo svobode (PdL) in prevzela predsedovanje podmladku združene stranke, imenovanemu [[Mlada Italija (2009)|Mlada Italija]].<ref name="Il Sole 24 Ore 2013" /> Istega leta je glasovala za zakonski odlok proti [[Evtanazija|evtanaziji]].<ref>{{Navedi novice|last=Telese|first=Luca|date=8 February 2009|url=https://www.ilgiornale.it/news/meloni-caro-fini-ecco-perch-non-ti-seguo.html|title=La Meloni: 'Caro Fini, ecco perché non ti seguo'|trans-title=La Meloni: 'Dear Fini, that's why I don't follow you'|work=[[Il Giornale]]|language=it|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814115349/https://www.ilgiornale.it/news/meloni-caro-fini-ecco-perch-non-ti-seguo.html}}</ref> Novembra 2010 je v imenu ministrstva predstavila 300 milijonov evrov vreden paket Pravica do prihodnosti. Namenjen je bil vlaganju v mlade in je vseboval pet pobud, med drugim spodbude za nove podjetnike, bonuse v korist delavcev za določen čas in posojila za zaslužne študente.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.confinionline.it/detail.aspx?id=21382&l=it|title=Diritto al futuro: 300 milioni di euro per il domani dei giovani|trans-title=Right to the future: 300 million euros for the future of young people|website=Confini Online|language=it|date=3 December 2010|accessdate=11 August 2022|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925105136/https://www.confinionline.it/detail.aspx?id=21382&l=it}}</ref> Novembra 2012 je napovedala svojo kandidaturo za vodenje PdL proti Angelinu Alfanu, v nasprotju s podporo stranke Montijevi vladi . Po odpovedi predizborov se je povezala s kolegoma politikoma Ignaziem La Russo in [[Guido Crosetto|Guidom Crosettom]], da bi oblikovala politiko proti [[Mario Monti|Mariu Montiju]], zahtevala prenovo znotraj stranke in bila tudi kritična do Berlusconijevega vodenja.<ref>{{Navedi novice|last=Sala|first=Alessandro|date=20 November 2012|url=http://www.corriere.it/politica/12_novembre_29/primarie-pdl-rabbia-giovani-meloni-cattaneo_90f27118-3a16-11e2-8e20-34fd72ebaa93.shtml|title=Pdl, primarie in fumo. La rabbia dei giovani|trans-title=PDL, primary in smoke. The anger of young people|work=[[Corriere della Sera]]|language=it|accessdate=14 August 2022|archivedate=12 May 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140512223714/http://www.corriere.it/politica/12_novembre_29/primarie-pdl-rabbia-giovani-meloni-cattaneo_90f27118-3a16-11e2-8e20-34fd72ebaa93.shtml}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.repubblica.it/politica/2012/12/20/news/crosetto_meloni_via_dal_pdl-49183057/|title=Crosetto e Meloni dal Pdl a 'Fratelli d'Italia': trattativa con La Russa su nome e simbolo|trans-title=Crosetto and Meloni from the PDL to 'Fratelli d'Italia': negotiation with La Russa on name and symbol|work=[[La Repubblica]]|language=it|date=20 December 2012|accessdate=14 August 2022|archivedate=24 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190924185352/https://www.repubblica.it/politica/2012/12/20/news/crosetto_meloni_via_dal_pdl-49183057/}}</ref> === Bratje Italije === Decembra 2012 so Melonijeva, La Russa in Crosetto ustanovili novo politično gibanje, [[Bratje Italije]] (FdI), katerega ime izhaja iz besed [[Inno di Mameli|italijanske himne]].<ref>{{Navedi novice|last=Piccolillo|first=Virginia|date=16 December 2012|url=http://archiviostorico.corriere.it/2012/dicembre/16/Pdl_giorno_dei_montiani_scissioni_co_0_20121216_cb940f86-4748-11e2-96a9-077294bad7d3.shtml|title=Pdl, il giorno dei montiani. 'No a scissioni'|trans-title=PDL, the day of the Montians. 'No to splits'|work=[[Corriere della Sera]]|language=it|page=7|accessdate=14 August 2022|archivedate=17 October 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151017072205/http://archiviostorico.corriere.it/2012/dicembre/16/Pdl_giorno_dei_montiani_scissioni_co_0_20121216_cb940f86-4748-11e2-96a9-077294bad7d3.shtml}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Guerzoni|first=Monica|date=17 December 2012|url=http://archiviostorico.corriere.it/2012/dicembre/17/Appello_Monti_guerra_alla_sinistra_co_0_20121217_f62eb7f4-4811-11e2-b9b5-3eea74e97452.shtml|title=Appello a Monti e guerra alla sinistra. Il Pdl si ricompatta|work=[[Corriere della Sera]]|trans-title=Appeal to Monti and war on the left. The PDL regroups|language=it|page=6|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140201185618/http://archiviostorico.corriere.it/2012/dicembre/17/Appello_Monti_guerra_alla_sinistra_co_0_20121217_f62eb7f4-4811-11e2-b9b5-3eea74e97452.shtml|archivedate=1 February 2014|accessdate=14 August 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Balmer|first=Crispian|date=26 September 2022|title=Nationalist Meloni set to smash Italy's glass ceiling, become premier|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/article/italy-election-meloni-idAFKBN2QR02P|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221001212142/https://www.reuters.com/article/italy-election-meloni-idAFKBN2QR02P|archivedate=1 October 2022|accessdate=13 October 2022}}</ref> Na italijanskih splošnih volitvah leta 2013 je nastopila kot del Berlusconijeve desnosredinske koalicije in prejela 2 odstotka glasov in 9 mandatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://elezionistorico.interno.gov.it/index.php?tpel=C&dtel=24%2F02%2F2013&tpa=I&tpe=A&lev0=0&levsut0=0&es0=S&ms=S|title=Camera del 24 Febbraio 2013|trans-title=Chamber of February 24, 2013|website=Eligendo Archivio|publisher=[[Italian Ministry of the Interior]]|language=it|date=24 February 2013|accessdate=5 November 2021|archivedate=9 July 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150709081857/http://elezionistorico.interno.it/index.php?tpel=C&dtel=24%2F02%2F2013&tpa=I&tpe=A&lev0=0&levsut0=0&es0=S&ms=S}}</ref> Ponovno je bila izvoljena v poslansko zbornico [[Lombardija|Lombardije]] in kasneje imenovana za vodjo stranke v poslanski skupini. Na tem mestu je bila do leta 2014, ko je odstopila in se posvetila stranki. Nasledil jo je Fabio Rampelli.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fratelli-italia.it/attualita/attualita/2879-e-fabio-rampelli-il-nuovo-capogruppo-di-fratelli-d-italia-alleanza-nazionale.html|title=E' Fabio Rampelli il nuovo Capogruppo di Fratelli d'Italia – Alleanza Nazionale|trans-title=Fabio Rampelli is the new Group Leader of Brothers of Italy – National Alliance|website=[[Fratelli d'Italia]]|language=it|date=17 June 104|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714192719/http://www.fratelli-italia.it/attualita/attualita/2879-e-fabio-rampelli-il-nuovo-capogruppo-di-fratelli-d-italia-alleanza-nazionale.html|archivedate=14 July 2014|accessdate=14 August 2022}}</ref> ==== Predsednica Bratov Italije ==== [[Slika:Meloni_Crosetto.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Meloni_Crosetto.JPG/220px-Meloni_Crosetto.JPG|alt=Giorgia Meloni with Guido Crosetto at a FdI rally in 2014|levo|sličica| Melonijeva z [[Guido Crosetto|Guidom Crosettom]] med shodom FdI leta 2014]] Marca 2014 je postala predsednica strank Bratje Italije (''Fratelli d'Italia''), aprila pa je s stranko nastopila na volitvah v Evropski parlament. Stranka FdI je prejela 3,7 odstotka glasov in ni presegla praga štirih odstotkov, zato ni postala [[Evropski poslanec|evropska poslanka]];<ref>{{Navedi novice|url=http://www.corriere.it/foto-gallery/politica/speciali/2014/elezioni-europee/14_maggio_26/europee-soru-piu-votato-classifica-preferenze-74fe85e4-e485-11e3-8e3e-8f5de4ddd12f.shtml|title=Europee, Bonafè (Pd) è la più votata. Elette Mussolini, Picierno e Matera|trans-title=European, Bonafè (Pd) is the most voted. Elette Mussolini, Picierno and Matera|work=[[Corriere della Sera]]|language=it|date=16 May 2014|accessdate=14 August 2022|archivedate=7 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140607034805/http://www.corriere.it/foto-gallery/politica/speciali/2014/elezioni-europee/14_maggio_26/europee-soru-piu-votato-classifica-preferenze-74fe85e4-e485-11e3-8e3e-8f5de4ddd12f.shtml}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.leggioggi.it/2014/05/26/elezioni-europee-2014-risultati-definitivi-italia-e-europa/|title=Elezioni europee 2014, i risultati definitivi in Italia e Europa|trans-title=European elections 2014, the definitive results in Italy and Europe|website=LeggiOggi|language=it|date=26 May 2014|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814125719/https://www.leggioggi.it/2014/05/26/elezioni-europee-2014-risultati-definitivi-italia-e-europa/}}</ref> [[Slika:Meloni_Salvini_Berlusconi.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Meloni_Salvini_Berlusconi.jpg/220px-Meloni_Salvini_Berlusconi.jpg|alt=Giorgia Meloni with Matteo Salvini and Silvio Berlusconi in 2018|sličica| Meloni z [[Matteo Salvini|Matteom Salvinijem]] in [[Silvio Berlusconi|Silviem Berlusconijem]] leta 2018]] Kot vodja stranke se je odločila skleniti zavezništvo z [[Liga (politična stranka)|''Ligo'']] (Lega), ki jo vodi [[Matteo Salvini]], in z njim sprožila več političnih kampanj proti [[Leva sredina|levosredinski]] vladi pod vodstvom [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]] (PD), s čimer se je FdI uvrstila med [[Evroskepticizem|evroskeptične]] in desničarje. populistične stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://formiche.net/2018/03/meloni-salvini-maroni-centrodestra/|title=Matteo Salvini e la nuova mappa della destra, fra Giorgia Meloni e Roberto Maroni|trans-title=Matteo Salvini and the new map of the right, between Giorgia Meloni and Roberto Maroni|language=it|date=2 March 2018|website=Formiche.net|accessdate=6 June 2021|archivedate=6 June 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210606232102/https://formiche.net/2018/03/meloni-salvini-maroni-centrodestra/}}</ref> Na italijanskih splošnih volitvah leta 2018 je FdI nastopal kot del desnosredinske koalicije <ref>{{Navedi splet|last=Barigazzi|first=Jacopo|date=25 February 2018|url=https://www.politico.eu/article/far-right-leader-giorgia-meloni-brothers-of-italy-rejects-idea-of-emma-bonino-as-pm/|title=Far-right leader rejects idea of Emma Bonino as Italy's PM|website=[[Politico Europe]]|accessdate=14 August 2022|archivedate=17 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190717165930/https://www.politico.eu/article/far-right-leader-giorgia-meloni-brothers-of-italy-rejects-idea-of-emma-bonino-as-pm/}}</ref> z Berlusconijevim ''Naprej, Italija'', Salvinijevo ''Lego'' in <nowiki><i>Mi z Italijo</i></nowiki>.<ref>{{Navedi novice|last=Sala|first=Alessandro|date=3 April 2018|url=http://www.corriere.it/elezioni-2018/notizie/elezioni-2018-exit-poll-risultati-proiezioni-spoglio-eb21387e-1ff1-11e8-a09a-92b478235f6f.shtml|title=Elezioni 2018: M5S primo partito, nel centrodestra la Lega supera FI|trans-title=Elections 2018: M5S first party, in the centre-right the League overcomes FI|work=[[Corriere della Sera]]|language=it|accessdate=14 August 2022|archivedate=24 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211124191121/https://www.corriere.it/elezioni-2018/notizie/elezioni-2018-exit-poll-risultati-proiezioni-spoglio-eb21387e-1ff1-11e8-a09a-92b478235f6f.shtml}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20180304/scrutiniCI16240000000|title=Elezioni 2018 – Collegio uninominale di Latina|trans-title=Elections 2018 – Latina single-member college|publisher=[[Italian Ministry of the Interior]]|language=it|date=4 March 2018|accessdate=14 August 2022|archivedate=6 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220206031325/http://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20180304/scrutiniCI16240000000}}</ref> Desnosredinska koalicija, v kateri se je kot glavna politična sila izkazala Liga, je dobila večino sedežev v poslanski zbornici; ker nobena politična skupina ali stranka ni dobila popolne večine, je prišlo do [[Hang parlament|visečega parlamenta]].<ref>{{Navedi novice|last=Matteucci|first=Piera|date=4 March 2018|url=http://www.repubblica.it/speciali/politica/elezioni2018/2018/03/04/news/risultati_elezioni_politiche_pd_centrodestra_m5s_fi_lega-190424815/|title=Elezioni politiche: vincono M5s e Lega. Crollo del Partito democratico. Centrodestra prima coalizione. Il Carroccio sorpassa Forza Italia|trans-title=Political elections: M5s and Lega win. Collapse of the Democratic Party. Centre-right first coalition. The Carroccio overtakes Forza Italia|work=[[La Repubblica]]|language=it|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220714201806/https://www.repubblica.it/speciali/politica/elezioni2018/2018/03/04/news/risultati_elezioni_politiche_pd_centrodestra_m5s_fi_lega-190424815/}}</ref> ==== Italijanske splošne volitve 2022 ==== Pred splošnimi volitvami v Italiji leta 2022, predčasnimi volitvami, ki so bile razpisane po vladni krizi,<ref>{{Navedi splet|last=Roberts|first=Hannah|date=22 July 2022|url=https://www.politico.eu/article/berlusconi-big-lunch-mario-draghi-resign-oust-forza-italia-matteo-salvini-election-italy-conte-chaos/|title=Berlusconi's big lunch: How Italy's right ousted Mario Draghi|website=[[Politico Europe]]|accessdate=14 August 2022|archivedate=5 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220805030712/https://www.politico.eu/article/berlusconi-big-lunch-mario-draghi-resign-oust-forza-italia-matteo-salvini-election-italy-conte-chaos/}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Roberts|first=Hannah|date=29 July 2022|url=https://www.politico.eu/article/russia-link-italy-giorgia-meloni-election-campaign/|title=Russian links to Italian right threaten Meloni's election campaign|website=[[Politico Europe]]|accessdate=14 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811161622/https://www.politico.eu/article/russia-link-italy-giorgia-meloni-election-campaign/}}</ref> je bilo med desnosredinsko koalicijo dogovorjeno, da bo za premierja predlagan vodja stranke, ki bo prejela največ glasov.<ref>{{Navedi novice|last=Roberts|first=Hannah|date=10 August 2022|url=https://www.politico.eu/article/giorgia-meloni-im-not-a-fascist-i-like-the-tories-says-italys-far-right-leader/|title=I'm not a fascist — I like the Tories, says Italy's far-right leader|work=[[Politico Europe]]|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814012314/https://www.politico.eu/article/giorgia-meloni-im-not-a-fascist-i-like-the-tories-says-italys-far-right-leader/}}</ref> Od julija 2022 je bila stranka Bratje Italije najvišje po raziskavah javnega mnenja,<ref name="Broder 2022">{{Navedi novice|last=Broder|first=David|date=22 July 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/07/22/opinion/italy-draghi-meloni-government.html|title=The Future Is Italy, and It's Bleak|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814193338/https://www.nytimes.com/2022/07/22/opinion/italy-draghi-meloni-government.html|archivedate=14 August 2022|accessdate=28 September 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=24 July 2022|title=Brothers of Italy, the far-right party on the cusp of power|url=https://www.france24.com/en/europe/20220724-brothers-of-italy-the-far-right-party-on-the-cusp-of-power|accessdate=25 July 2022|website=[[France 24]]|publisher=[[Agence France-Press]]|archivedate=24 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220724153553/https://www.france24.com/en/europe/20220724-brothers-of-italy-the-far-right-party-on-the-cusp-of-power}}</ref> kazalo tudi je, da bi desnosredinska koalicija lahko dobila absolutno večino v parlamentu, kar bi po mnenju nekaterih akademikov bila najbolj desna vlada v zgodovini italijanske republike.<ref>{{Navedi novice|last=Roberts|first=Hannah|date=3 August 2022|url=https://www.politico.eu/article/italy-fascist-giorgia-meloni-mario-draghi-silvio-berlusconi-matteo-salvini-racist-mussolini-election/|title=Italy confronts its fascist past as the right prepares for power|work=[[Politico Europe]]|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814005130/https://www.politico.eu/article/italy-fascist-giorgia-meloni-mario-draghi-silvio-berlusconi-matteo-salvini-racist-mussolini-election/}}</ref> Kot predsednica [[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi|Evropske konservativne in reformistične stranke]] od leta 2020<ref>{{Navedi časopis|last=Steven|first=Martin|last2=Szczerbiak|first2=Aleks|date=6 May 2022|title=Conservatism and 'Eurorealism' in the European Parliament: the European Conservatives and Reformists under the leadership of Poland's Law and Justice|journal=[[European Politics and Society]]|pages=1–18|doi=10.1080/23745118.2022.2065725|issn=2374-5118}}</ref> je dejala, da deli izkušnje in vrednote [[Konservativna stranka (UK)|Konservativne stranke]] v Združenem kraljestvu, [[Likud|Likuda]] v Izraelu in [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanske stranke]] v Združenih državah Amerike.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ilfattoquotidiano.it/2022/08/10/il-segnale-di-meloni-alla-stampa-estera-nessuna-svolta-autoritaria-la-destra-italiana-ha-consegnato-il-fascismo-alla-storia-da-decenni/6759120/|title=Il segnale di Meloni alla stampa estera: 'Nessuna svolta autoritaria, la destra italiana ha consegnato il fascismo alla storia da decenni'|trans-title=Meloni's signal to the foreign press: 'No authoritarian turning point, the Italian right has consigned fascism to history for decades'|work=[[Il Fatto Quotidiano]]|language=it|date=10 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814102834/https://www.ilfattoquotidiano.it/2022/08/10/il-segnale-di-meloni-alla-stampa-estera-nessuna-svolta-autoritaria-la-destra-italiana-ha-consegnato-il-fascismo-alla-storia-da-decenni/6759120/}}</ref> Kritiki so bili skeptični do njenih trditev in so navajali njene govore o priseljevanju in pravicah [[LGBT]].<ref>{{Navedi novice|last=Giuffrida|first=Angela|date=11 August 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/11/scepticism-over-giorgia-melonis-claims-fascism-is-history-in-italian-far-right|title=Scepticism over Giorgia Meloni's claim 'fascism is history' in Italian far right|work=[[The Guardian]]|accessdate=15 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814090622/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/11/scepticism-over-giorgia-melonis-claims-fascism-is-history-in-italian-far-right}}</ref><ref name="BBC 2022">{{Navedi novice|date=20 September 2022|title=Italy elections: Far-right party sacks candidate for Hitler praise|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-62971802|work=[[BBC]]|accessdate=20 September 2022|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925105130/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-62971802}}</ref> Zavzemala se je za nižje davke, manj evropske birokracije in zaustavitev priseljevanja prek [[Blokada|pomorske blokade]],<ref>{{Navedi splet|url=https://libyaupdate.com/italian-leadership-nominee-calls-for-blockade-on-libya-to-stop-migrants|title=Italian leadership nominee calls for blockade on Libya to stop migrants|website=Libya Update|date=8 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221007033937/https://libyaupdate.com/italian-leadership-nominee-calls-for-blockade-on-libya-to-stop-migrants/|archivedate=7 October 2022|accessdate=7 October 2022}}</ref><ref name="Nielsen 2022">{{Navedi splet|last=Nielsen|first=Nikolaj|date=28 September 2022|title=Meloni's navy-blockade plan to stop Libya migrants 'unlikely'|url=https://euobserver.com/migration/156160|website=[[Euobserver]]|accessdate=28 September 2022|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220928150343/https://euobserver.com/migration/156160}}</ref> in dejala, da bo na prvo mesto postavila [[Nacionalni interesi|nacionalne interese]].<ref>{{Navedi novice|last=Riegert|first=Bernd|date=26 September 2022|title=Italy election: Who is Giorgia Meloni, the star of the far right?|url=https://www.dw.com/en/italy-election-who-is-giorgia-meloni-the-star-of-the-far-right/a-62604896|work=[[Deutsche Welle]]|accessdate=28 September 2022|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926063319/https://www.dw.com/en/italy-election-who-is-giorgia-meloni-the-star-of-the-far-right/a-62604896}}</ref><ref>{{Navedi novice|agency=[[Associated Press]]|date=1 October 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/oct/01/giorgia-meloni-says-she-will-put-italy-first-in-tackling-high-energy-costs|title=Giorgia Meloni says she will put Italy first in tackling high energy costs|work=[[The Guardian]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221001170038/https://www.theguardian.com/world/2022/oct/01/giorgia-meloni-says-she-will-put-italy-first-in-tackling-high-energy-costs|archivedate=1 October 2022|accessdate=5 October 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Roberts|first=Hannah|date=1 October 2022|url=https://www.politico.eu/article/italy-giorgia-meloni-warns-that-national-interests-will-come-first/|title=Italy's national interests take top priority, Meloni vows in first speech since elections|work=[[Politico]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005013820/https://www.politico.eu/article/italy-giorgia-meloni-warns-that-national-interests-will-come-first/|archivedate=5 October 2022|accessdate=5 October 2022}}</ref> [[Slika:Centrodestra_Quirinale_2022.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/15/Centrodestra_Quirinale_2022.jpg/220px-Centrodestra_Quirinale_2022.jpg|levo|sličica| Meloni in drugi vidni člani desnosredinske koalicije v [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]] oktobra 2022]] Ob rekordno nizki volilni udeležbi <ref name="RAI turnout">{{Navedi novice|date=26 September 2022|title=Proiezioni: FdI primo partito. Calano M5s, Lega e Forza Italia. Pd al 19%, Terzo polo al 7%|trans-title=Projections: FdI first party. Calano M5s, Lega and Forza Italia. Pd at 19%, Third pole at 7%|language=it|work=[[RAI]]|url=https://www.rainews.it/maratona/2022/09/elezioni-politiche-italiani-al-voto-i-dati-della-affluenza-gli-exit-poll-le-proiezioni-i-risultati-in-tempo-reale--a8e20abb-c824-4811-85c1-a13a3b53da4a.html|accessdate=26 September 2022|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926055307/https://www.rainews.it/maratona/2022/09/elezioni-politiche-italiani-al-voto-i-dati-della-affluenza-gli-exit-poll-le-proiezioni-i-risultati-in-tempo-reale--a8e20abb-c824-4811-85c1-a13a3b53da4a.html}}</ref> so volilne ankete napovedale, da bo desnosredinska koalicija osvojila večino sedežev na splošnih volitvah.<ref name="Kirby 2022">{{Navedi novice|last=Kirby|first=Paul|date=25 September 2022|title=Giorgia Meloni: Italy's far-right wins election and vows to govern for all|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925232312/https://www.bbc.com/news/world-europe-63029909|archivedate=25 September 2022|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-63029909|accessdate=25 September 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=25 September 2022|title=Speciale Elezioni 2022 di RaiNews|trans-title=RaiNews Election Special 2022|language=it|work=[[RAI]]|url=https://www.rainews.it/elezioni-politiche-2022.html|accessdate=25 September 2022|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926235036/https://www.rainews.it/elezioni-politiche-2022.html}}</ref><ref name="Amante & Balmer 2022">{{Navedi novice|last=Amante|first=Angelo|last2=Balmer|first2=Crispian|date=25 September 2022|title=Italy's right wing, led by Meloni, wins election, exit polls say|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/polls-open-italy-right-wing-alliance-seen-winning-2022-09-25/|accessdate=25 September 2022|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927062237/https://www.reuters.com/world/europe/polls-open-italy-right-wing-alliance-seen-winning-2022-09-25/}}</ref> Vodja levosredinske koalicije je kmalu po izidu volitev priznal poraz,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=25 September 2022|title=Italy's centre-left Democratic Party concedes election defeat|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/italys-centre-left-democratic-party-concedes-election-defeat-2022-09-25/|accessdate=26 September 2022|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927152537/https://www.reuters.com/world/europe/italys-centre-left-democratic-party-concedes-election-defeat-2022-09-25/}}</ref> madžarski premier Orbán, poljski premier [[Mateusz Morawiecki]], [[Liz Truss]] iz Velike Britanije in [[Marine Le Pen]], nekdanja vodja Nacionalnega zbora (RN) v Franciji, so Melonijevi čestitali.<ref>{{Navedi novice|date=26 September 2022|title=Political reaction to Italian election outcome|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/political-reaction-italian-election-outcome-2022-09-26/|accessdate=26 September 2022|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926183621/https://www.reuters.com/world/europe/political-reaction-italian-election-outcome-2022-09-26/}}</ref><ref name="DW 2022">{{Navedi novice|date=26 September 2022|title=Italy election: Meloni says center-right bloc has 'clear' mandate|work=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/italy-election-meloni-says-center-right-bloc-has-clear-mandate/a-63233616|accessdate=26 September 2022|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926232549/https://www.dw.com/en/italy-election-meloni-says-center-right-bloc-has-clear-mandate/a-63233616}}</ref> Po dolgih letih odsotnosti iz politike je [[Gianfranco Fini]], nekdanji vodja MSI in AN v prvih letih Melonijeve politične kariere, izrazil zadovoljstvo nad njeno zmago, dejal, da je volil njeno stranko, in jo označil za antifašistko,<ref>{{Navedi splet|title=Gianfranco Fini: 'Meloni? Ho sempre creduto in lei, è antifascista'|trans-title=Gianfranco Fini: 'Meloni? I've always believed in her, she's an anti-fascist'|url=https://tg24.sky.it/politica/2022/10/04/meloni-gianfranco-fini-intervista|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221004162017/https://tg24.sky.it/politica/2022/10/04/meloni-gianfranco-fini-intervista|archivedate=4 October 2022|accessdate=18 October 2022|website=[[Sky TG24]]|language=it}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=De Robertis|first=Pierfrancesco|date=10 October 2020|title=Fini e i fantasmi della destra di governo|trans-title=Fini and the ghosts of the right-wing government|url=https://www.quotidiano.net/elezioni/fini-destra-1.8166363|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221011101845/https://www.quotidiano.net/elezioni/fini-destra-1.8166363|archivedate=11 October 2022|accessdate=18 October 2022|work=[[Quotidiano Nazionale]]|language=it}}</ref> kljub njenemu zavračanju etikete, za katero meni, da je politična.<ref>{{Navedi splet|title=Meloni (Fratelli d'Italia): 'L'antifascismo l'ho visto a Livorno quando mi hanno sputato. Mi sono rotta di parlare di storia'|trans-title=Meloni (Brothers of Italy): 'I saw anti-fascism in Livorno when they spat on me. I'm tired of talking about history'|date=16 February 2018|url=https://www.la7.it/piazzapulita/video/meloni-fratelli-ditalia-lantifascismo-lho-visto-a-livorno-quando-mi-hanno-sputato-mi-sono-rotta-di-16-02-2018-234242|publisher=[[La7]]|language=it|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220809125501/https://www.la7.it/piazzapulita/video/meloni-fratelli-ditalia-lantifascismo-lho-visto-a-livorno-quando-mi-hanno-sputato-mi-sono-rotta-di-16-02-2018-234242|archivedate=9 August 2022|accessdate=18 October 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Lavia|first=Mario|date=11 October 2021|title=Lei è Giorgia {{!}} Non è fascista, la Meloni, ma nemmeno antifascista. Così le prende da tutti ed è colpa sua|trans-title=She is Giorgia {{!}} Meloni isn't a fascist, but she isn't an anti-fascist either. So she's attacked by everyone and it's her fault|url=https://www.linkiesta.it/2021/10/meloni-fascismo-antifascismo-fratelli-ditalia-an-fini-cgil/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220823063725/https://www.linkiesta.it/2021/10/meloni-fascismo-antifascismo-fratelli-ditalia-an-fini-cgil/|archivedate=23 August 2022|accessdate=18 October 2022|website=[[Linkiesta]]|language=it}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Sansonetti|first=Piero|date=12 August 2022|title=Giorgia Meloni è antifascista, lo dica chiaramente!|trans-title=Giorgia Meloni is an anti-fascist, she should says it clearly|url=https://www.ilriformista.it/giorgia-meloni-e-antifascista-lo-dica-chiaramente-314238/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813075310/https://www.ilriformista.it/giorgia-meloni-e-antifascista-lo-dica-chiaramente-314238/|archivedate=13 August 2022|accessdate=18 October 2022|work=[[Il Riformista]]|language=it}}</ref> Opazovalci so razpravljali o tem, kako desničarska bi bila vlada pod vodstvom Melonijeve ter katera oznaka in položaj v političnem spektru bi bila bolj točna ali realistična. Mnogi so jo različno opisovali kot prvo italijansko skrajno desno vlado po drugi svetovni vojni,<ref name="DW 2022"/><ref>{{Navedi novice|last=Barry|first=Colleen|last2=Cook|first2=Lorne|date=26 September 2022|title=Italy's EU partners vigilant as far right set to take power|url=https://apnews.com/article/elections-migration-italy-92c9461fbf324331f14178cbb3e9fdaf|accessdate=27 September 2022|work=[[AP News]]|publisher=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926203703/https://apnews.com/article/elections-migration-italy-92c9461fbf324331f14178cbb3e9fdaf|archivedate=26 September 2022}}</ref> Melonijevo pa kot prvo skrajno desno voditeljico po [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]], nekateri akademiki pa so jo opisali tudi kot najbolj desno vlado od 1945.<ref>{{Navedi novice|last=Leali|first=Giorgio|last2=Roberts|first2=Hannah|date=25 September 2022|title=Italy on track to elect most right-wing government since Mussolini|url=https://www.politico.eu/article/italy-election-exit-poll-far-right-giorgia-meloni-brothers-of-berlusconi-salvini-mario-draghi/|accessdate=27 September 2022|work=[[Politico]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926194101/https://www.politico.eu/article/italy-election-exit-poll-far-right-giorgia-meloni-brothers-of-berlusconi-salvini-mario-draghi/|archivedate=26 September 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Braithwaite|first=Sharon|last2=DiDonato|first2=Valentina|last3=Fox|first3=Kara|last4=Mortensen|first4=Antonia|last5=Nadeau|first5=Barbie Latza|last6=Ruotolo|first6=Nicola|date=26 September 2022|title=Giorgia Meloni claims victory to become Italy's most far-right prime minister since Mussolini|publisher=[[CNN]]|url=https://edition.cnn.com/2022/09/25/europe/italy-election-results-intl/index.html|accessdate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926235650/https://edition.cnn.com/2022/09/25/europe/italy-election-results-intl/index.html|archivedate=26 September 2022}}</ref> Mnogi so dvomili o njeni usmeritvi in spomnili na Berlusconijeve in Salvinijeve ruske vezi,<ref>{{Navedi novice|last=D'Emilio|first=Frances|last2=Winfield|first2=Nicole|last3=Zampano|first3=Giada|date=27 September 2022|title=First female premier poised to take helm of Italy government|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-elections-migration-economy-866fe6cb6a35cc96aaff064a832acaf6|accessdate=27 September 2022|work=[[AP News]]|publisher=[[Associated Press]]|archivedate=8 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221008031424/https://apnews.com/article/russia-ukraine-elections-migration-economy-866fe6cb6a35cc96aaff064a832acaf6}}</ref> v nasprotju z atlantizmom, ki ga je zagovarjala Giorgia Meloni.<ref name="D'Emilio, Winfield & Zampano 2022">{{Navedi novice|last=D'Emilio|first=Frances|last2=Winfield|first2=Nicole|last3=Zampano|first3=Giada|date=26 September 2022|title=Italy shifts to the right as voters reward Meloni's party|url=https://apnews.com/article/elections-voting-italy-matteo-salvini-c251832f5b73063b2e20869a21f92efe|accessdate=27 September 2022|work=[[AP News]]|publisher=[[Associated Press]]|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927011036/https://apnews.com/article/elections-voting-italy-matteo-salvini-c251832f5b73063b2e20869a21f92efe}}</ref> == Predsednica vlade Italije == [[Slika:Giorgia_Meloni_Quirinale_(2022)_(cropped).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a5/Giorgia_Meloni_Quirinale_%282022%29_%28cropped%29.jpg/220px-Giorgia_Meloni_Quirinale_%282022%29_%28cropped%29.jpg|alt=Giorgia Meloni accepting the task of forming a new government|sličica|220x220_pik| Melonijeva sprejema nalogo oblikovanja nove vlade]] Takoj po prvi seji nove zakonodajne oblasti so se v desnosredinski koaliciji začele krepiti napetosti. 13. oktobra je Berlusconi zavrnil podporo kandidaturi [[Ignazio La Russa|Ignazia La Russe]], člana stranke Bratje Italije (FdI), za [[Predsednik senata republike (Italija)|predsednika senata republike]].<ref>{{Navedi novice|date=13 October 2022|title=Governo, la Lega indica Fontana per la Camera. La Russa eletto in Senato senza l'appoggio di FI|url=https://www.ilfoglio.it/politica/2022/10/13/video/camera-e-senato-eleggono-i-nuovi-presidenti-segui-la-diretta-4541260/|accessdate=20 October 2022|work=Il Foglio|language=it}}</ref> Uspelo mu je biti izvoljen tako, da je v prvem krogu prejel 116 glasov od 206,<ref>{{Navedi splet|title=Senato, Ignazio La Russa eletto presidente|url=https://www.tgcom24.mediaset.it/politica/senato-ignazio-la-russa-eletto-presidente_55993026-202202k.shtml|accessdate=20 October 2022|website=Sky TG24|language=it}}</ref> zahvaljujoč podpori opozicijskih strank desnosredinski koaliciji.<ref>{{Navedi novice|date=13 October 2022|title=Chi ha votato La Russa dall'opposizione?|url=https://www.ilpost.it/2022/10/13/elezione-la-russa-senato-cosa-e-successo/|accessdate=20 October 2022|work=Il Post|language=it}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Buconi|first=Asia|date=13 October 2022|title=Quei 17 franchi tiratori che hanno votato La Russa dall'opposizione|url=https://www.nextquotidiano.it/chi-sono-i-franchi-tiratori-che-hanno-votato-la-russa-al-senato/|accessdate=20 October 2022|work=nextQuotidiano|language=it}}</ref> Napetosti so še rasle, zlasti med Berlusconijem in Melonijevo, ki jo je Berlusconi v seriji pisnih zapisov v senatu označil za "pokroviteljsko, prepotentno, arogantno" in "žaljivo".<ref>{{Navedi novice|date=14 October 2022|title=Berlusconi calls Meloni arrogant in written notes in Senate|url=https://www.ansa.it/english/news/politics/2022/10/14/berlusconi-calls-meloni-arrogant-in-written-notes-in-senate_fb3b2130-2950-4123-8d75-cfae53aac569.html|accessdate=20 October 2022|publisher=ANSA}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Kington|first=Tom|date=17 October 2022|title=Silvio Berlusconi undercuts Italian coalition by labelling Meloni arrogant|url=https://www.thetimes.co.uk/article/silvio-berlusconi-undercuts-italian-coalition-by-labelling-meloni-arrogant-njj23lzsl|accessdate=20 October 2022|issn=0140-0460}}</ref> V naslednjih dneh so se napetosti po srečanjih vodstev strank sprostile in desnosredinske stranke so dosegle dogovor o oblikovanju nove vlade.<ref>{{Navedi novice|last=Kirby|first=Paul|date=21 October 2022|title=Italy Meloni: Far-right leader agrees to form government|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-63327290|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221021200052/https://www.bbc.com/news/world-europe-63327290|archivedate=21 October 2022|accessdate=21 October 2022}}</ref> 20. oktobra so se uradno začela posvetovanja med predsednikom [[Sergio Mattarella|Sergiom Mattarello]] in strankami. Naslednji dan so delegati FdI, Lige, FI in Civics of Italy – Us Moderates – MAIE sporočili Mattarelli, da so dosegli dogovor o oblikovanju [[Koalicijska vlada|koalicijske vlade]] z Melonijevo kot premierko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.quirinale.it/page/20221020|title=Consultazioni per la formazione del nuovo governo|date=20 October 2022|website=Quirinale|language=it|accessdate=21 October 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Horowitz|first=Jason|date=21 October 2022|title=Giorgia Meloni Gets Go-Ahead for New Italian Government|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/10/21/world/europe/giorgia-meloni-new-italian-government.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221021201738/https://www.nytimes.com/2022/10/21/world/europe/giorgia-meloni-new-italian-government.html|archivedate=21 October 2022|accessdate=21 October 2022|issn=0362-4331}}</ref> Popoldne je Mattarella je Giorgio Meloni poklical v [[Kvirinalska palača|Kvirinalsko palačo]] in ji podelil mandat za sestavo vlade.<ref>{{Navedi splet|date=21 October 2022|title=Italy Meloni: Far-right leader agrees to form government|website=[[The Local]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-63327290|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221021095848/https://www.thelocal.it/20221021/far-right-leader-meloni-set-to-be-named-italys-first-woman-pm/|archivedate=21 October 2022|accessdate=21 October 2022}}</ref> Nalogo je sprejela in še isti dan objavila sestavo svoje vlade, ki je uradno prisegla 22. oktobra.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rainews.it/maratona/2022/10/consultazioni-con-il-presidente-della-repubblica-per-il-nuovo-governo-92e01557-486a-43f5-b45d-57207f7f329d.html|title=Il governo Meloni giura oggi al Quirinale|trans-title=The Meloni government swears today at the Quirinale|publisher=[[RAI]]|language=it|date=21 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221021134007/https://www.rainews.it/maratona/2022/10/consultazioni-con-il-presidente-della-repubblica-per-il-nuovo-governo-92e01557-486a-43f5-b45d-57207f7f329d.html|archivedate=21 October 2022|accessdate=21 October 2022|postscript=. Updated as of 22 October 2022.}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://tg24.sky.it/politica/2022/10/21/governo-meloni-ultime-news|title=Nuovo governo, le news. Alle 10 il giuramento di Giorgia Meloni e dei ministri|trans-title=New government, the news. At 10 the oath of Giorgia Meloni and the ministers|work=[[Sky TG24]]|language=it|date=21 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221021134336/https://tg24.sky.it/politica/2022/10/21/governo-meloni-ultime-news|archivedate=21 October 2022|accessdate=21 October 2022|postscript=. Updated as of 22 October 2022.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Harlan|first=Chico|last2=Pitrelli|first2=Stefano|date=21 October 2022|title=Meloni sworn in as Italy's first female prime minister|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/10/21/giorgia-meloni-silvio-berlusconi-italy/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221021231732/https://www.washingtonpost.com/world/2022/10/21/giorgia-meloni-silvio-berlusconi-italy/|archivedate=21 October 2022|accessdate=22 October 2022|issn=0190-8286}}</ref> Giorgia Meloni prva ženska na mestu predsednice vlade.<ref>{{Navedi novice|last=Amante|first=Angelo|last2=Weir|first2=Keith|date=21 October 2022|title=Meloni takes charge as PM as Italy swings to the right|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/italys-meloni-meets-president-set-become-prime-minister-2022-10-21/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221021102408/https://www.reuters.com/world/europe/italys-meloni-meets-president-set-become-prime-minister-2022-10-21/|archivedate=21 October 2022|accessdate=21 October 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|agency=[[Associated Press]]|date=21 October 2022|title=Presidential palace says Giorgia Meloni forms government, giving Italy first far-right-led coalition since World War II|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/presidential-palace-giorgia-meloni-forms-government-giving-italy-91866408|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221022000948/https://abcnews.go.com/International/wireStory/presidential-palace-giorgia-meloni-forms-government-giving-italy-91866408|archivedate=22 October 2022|accessdate=21 October 2022|work=[[ABC News]]}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=21 October 2022|title=Far-right Meloni set to become Italy's first woman PM|url=https://www.france24.com/en/live-news/20221021-far-right-meloni-set-to-become-italy-s-first-woman-pm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221021100236/https://www.france24.com/en/live-news/20221021-far-right-meloni-set-to-become-italy-s-first-woman-pm|archivedate=21 October 2022|accessdate=21 October 2022|work=[[France 24]]|publisher=[[Agence France-Presse]]}}</ref> V času njenega vodenja vlade je umrl predsednik koalicijske stranke Forza Italia [[Silvio Berlusconi]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Silvio Berlusconi, italijanski milijarder in politik|url=https://www.dnevnik.si/1043025828|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20230612085558/https://www.dnevnik.si/1043025828|url-status=dead}}</ref> Označila ga je kot eno najvplivnejših osebnosti v zgodovini Italije in velikega borca.<ref>{{Navedi splet|title=Meloni o Berlusconiju: Z njim smo se borili, zmagali in izgubili številne bitke|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/meloni-o-berlusconiju-z-njim-smo-se-borili-zmagali-in-izgubili-stevilne-bitke/671532|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-22|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Leto dni po prisegi vlade Giorgie Meloni so mnogi politični analitiki izrazili presenečenje, da je premierka vodila precej sredinsko politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Meloni leto dni na čelu italijanske vlade – pragmatična politika presenečenje za mnoge|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/meloni-leto-dni-na-celu-italijanske-vlade-pragmaticna-politika-presenecenje-za-mnoge/685722|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-22|language=sl|first=Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz|last=Rima}}</ref> == Politična stališča == [[Slika:CPAC_2022_con_Hermann_Tertsch_y_Victor_Gonzalez._(51915317801).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/CPAC_2022_con_Hermann_Tertsch_y_Victor_Gonzalez._%2851915317801%29.jpg/220px-CPAC_2022_con_Hermann_Tertsch_y_Victor_Gonzalez._%2851915317801%29.jpg|alt=Giorgia Meloni speaking at the CPAC in Florida in 2022|sličica| Med govorom na konservativni politični akcijski konferenci leta 2022 na Floridi]] Opazovalci so politična stališča Giorgie Meloni opisali kot [[Skrajna desnica|skrajno desna]].<ref>{{Navedi novice|last=Harlan|first=Chico|last2=Pitrelli|first2=Stefano|date=13 September 2022|title=A far-right politician is poised to become Italy's first female leader|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/09/13/giorgia-meloni-italy-election-right/|accessdate=21 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220914234106/https://www.washingtonpost.com/world/2022/09/13/giorgia-meloni-italy-election-right/|archivedate=14 September 2022|issn=0190-8286}}</ref><ref name="Khrebtan-Hörhager & Pyatovskaya 2022">{{Navedi splet|last=Khrebtan-Hörhager|first=Julia|last2=Pyatovskaya|first2=Evgeniya|date=19 September 2022|title=Giorgia Meloni – the political provocateur set to become Italy's first far-right leader since Mussolini|url=http://theconversation.com/giorgia-meloni-the-political-provocateur-set-to-become-italys-first-far-right-leader-since-mussolini-190116|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221001220623/http://theconversation.com/giorgia-meloni-the-political-provocateur-set-to-become-italys-first-far-right-leader-since-mussolini-190116|archivedate=1 October 2022|accessdate=13 October 2022|website=[[The Conversation (website)|The Conversation]]}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Taube|first=Friedel|date=30 August 2018|url=https://www.dw.com/en/women-increasingly-drawn-to-right-wing-populist-parties-study-shows/a-45284465|title=Women increasingly drawn to right-wing populist parties, study shows|work=[[Deutsche Welle]]|accessdate=3 October 2022}}</ref> V intervjuju z Nicholasom Farrellom iz ''The Spectatorja'' julija 2022 je Meloni zavrnila opise svoje politike kot skrajno desne in jo označila za klevetniško kampanjo njenih nasprotnikov.<ref>{{Navedi splet|last=Farrell|first=Nicholas|date=20 July 2022|title=Is Giorgia Meloni the most dangerous woman in Europe?|url=https://www.spectator.co.uk/article/is-giorgia-meloni-the-most-dangerous-woman-in-europe|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220821001904/https://www.spectator.co.uk/article/is-giorgia-meloni-the-most-dangerous-woman-in-europe|archivedate=21 August 2022|accessdate=21 August 2022|website=[[The Spectator]]}}</ref> Sebe je opisala kot mainstream [[Konservatizem|konservativko]].<ref>{{Navedi novice|last=Tharoor|first=Ishaan|date=27 September 2022|title=Italy's Meloni: The mainstreaming of the West's far right is complete|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/09/27/mainstreaming-wests-far-right-is-complete/|accessdate=20 October 2022|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927173534/https://www.washingtonpost.com/world/2022/09/27/mainstreaming-wests-far-right-is-complete/}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Farrell|first=Nicholas|date=27 September 2022|title=It is absurd to call Giorgia Meloni 'far right'|work=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/09/27/absurd-call-giorgia-meloni-far-right/|accessdate=28 September 2022|issn=0307-1235|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927135626/https://www.telegraph.co.uk/news/2022/09/27/absurd-call-giorgia-meloni-far-right/}}</ref> Poleg tega je bila Melonijeva opisana kot trdo desna,<ref>{{Navedi novice|last=Horowitz|first=Jason|date=24 September 2022|title=Italian Voters Appear Ready to Turn a Page for Europe|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/09/24/world/europe/italy-election-fascism-meloni.html|accessdate=25 September 2022|issn=0362-4331|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926054719/https://www.nytimes.com/2022/09/24/world/europe/italy-election-fascism-meloni.html}}</ref> desničarska populistka,<ref>{{Navedi splet|date=30 May 2022|title=Italian far-right star turns against Russia|url=https://euobserver.com/tickers/155072|accessdate=21 September 2022|website=[[EUobserver]]|archivedate=30 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220530065051/https://euobserver.com/tickers/155072}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=von Nahmen|first=Alexandra|date=20 September 2022|title=Italy's election: Giorgia Meloni, far-right favorite for prime minister, appeals to disgruntled voters|url=https://www.dw.com/en/italys-election-giorgia-meloni-far-right-favorite-for-prime-minister-appeals-to-disgruntled-voters/a-63184990|accessdate=21 September 2022|website=Deutsche Welle|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925105131/https://www.dw.com/en/italys-election-giorgia-meloni-far-right-favorite-for-prime-minister-appeals-to-disgruntled-voters/a-63184990}}</ref> in [[Nacionalizem|nacionalistka]].<ref>{{Navedi novice|last=Hutt|first=David|last2=Schad|first2=Verena|date=24 August 2022|title=Ukraine war: How has Russia's invasion changed Europe?<!--Country-by-country guide on how the Ukraine war has changed Europe-->|work=[[Euronews]]|url=https://www.euronews.com/my-europe/2022/08/24/ukraine-war-country-by-country-guide-on-how-russias-invasion-has-changed-europe|accessdate=21 September 2022|archivedate=5 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220905173607/https://www.euronews.com/my-europe/2022/08/24/ukraine-war-country-by-country-guide-on-how-russias-invasion-has-changed-europe}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Amante|first=Angelo|last2=Balmer|first2=Crispian|last3=Vagnoni|first3=Giselda|date=25 August 2022|title=Italy's Meloni says public finances will be safe in her hands|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/exclusive-italys-meloni-says-public-finances-will-be-safe-her-hands-2022-08-25/|accessdate=21 September 2022|archivedate=19 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220919042102/https://www.reuters.com/world/europe/exclusive-italys-meloni-says-public-finances-will-be-safe-her-hands-2022-08-25/}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Balmer|first=Crispian|date=26 September 2022|title=Italy's right wing, led by Meloni, wins election, exit polls say|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/meloni-former-far-right-activist-heads-italian-pms-office-2022-08-29/|accessdate=20 October 2022|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927062152/https://www.reuters.com/world/europe/meloni-former-far-right-activist-heads-italian-pms-office-2022-08-29/}}</ref> Melonijeva je večkrat označena kot blizu [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]], [[predsednik vlade Madžarske|predsedniku madžarske vlade]] in vodji [[Fidesz|Fidesza]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.repubblica.it/politica/2021/02/25/news/governo_lettera_orba_n_ungheria_meloni-289242084|title=FdI, Orbán scrive a Meloni: "Collaboriamo, abbiamo una visione comune del mondo: lottiamo insieme"|language=it|trans-title=FdI, Orbán writes to Meloni: "We collaborate, we have a common vision of the world: we fight together"|work=[[la Repubblica]]|date=25 February 2021|accessdate=29 September 2022|archivedate=9 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220909132830/https://www.repubblica.it/politica/2021/02/25/news/governo_lettera_orba_n_ungheria_meloni-289242084}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://europa.today.it/attualita/meloni-difende-orban.html|title=Meloni difende Orban: 'Ue contro di lui perché si batte per la sovranità'|language=it|trans-title=Meloni defends Orban: 'EU against him because it fights for sovereignty'|first=Dario|last=Prestigiacomo|date=3 February 2020|work=[[Europa Today]]|accessdate=29 September 2022|archivedate=19 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210419162947/https://europa.today.it/attualita/meloni-difende-orban.html}}</ref> Nacionalnega zbora v Franciji in politične stranke [[Vox]] v Španiji,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.secoloditalia.it/2021/05/ue-meloni-incontra-a-madrid-santiago-abascal-totale-sintonia-tra-fdi-e-vox-per-rafforzare-ecr|title=Ue, Meloni incontra a Madrid Santiago Abascal. 'Totale sintonia tra FdI e Vox per rafforzare Ecr'|language=it|trans-title=EU, Meloni meets Santiago Abascal in Madrid. 'Total harmony between FdI and Vox to strengthen Ecr'|work=[[Secolo d'Italia]]|accessdate=29 September 2022|archivedate=9 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220909125822/https://www.secoloditalia.it/2021/05/ue-meloni-incontra-a-madrid-santiago-abascal-totale-sintonia-tra-fdi-e-vox-per-rafforzare-ecr/}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Roméo|first=Lou|date=24 July 2022|title=Brothers of Italy, the far-right party on the cusp of power|website=[[France 24]]|publisher=[[Agence France-Presse]]|url=https://www.france24.com/en/europe/20220724-brothers-of-italy-the-far-right-party-on-the-cusp-of-power|accessdate=20 September 2022|archivedate=24 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220724153553/https://www.france24.com/en/europe/20220724-brothers-of-italy-the-far-right-party-on-the-cusp-of-power}}</ref> Giorgia Meloni je svojo politično stranko [[Bratje Italije]] (FdI) sama opisala kot glavno konservativno stranko<ref>{{Navedi novice|date=20 September 2022|title=Italy's frontrunner party suspends candidate over Hitler praise|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/italys-frontrunner-party-suspends-candidate-over-hitler-praise-2022-09-20/|accessdate=21 September 2022|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925105130/https://www.reuters.com/world/europe/italys-frontrunner-party-suspends-candidate-over-hitler-praise-2022-09-20/}}</ref> in je omalovaževala njene postfašistične korenine.<ref name="Amante & Balmer 2022"/><ref>{{Navedi novice|date=25 September 2022|title=Italy's right-wing, led by Meloni wins election, according to exit polls|work=[[France 24]]|publisher=[[Agence France-Presse]]|url=http://www.france24.com/en/live-news/20220925-italy-s-right-wing-parties-set-to-win-power-according-to-exit-polls|accessdate=20 October 2022|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925212252/http://www.france24.com/en/live-news/20220925-italy-s-right-wing-parties-set-to-win-power-according-to-exit-polls}}</ref> Je naklonjena [[Predsedniški sistem|prezidentizmu]] in podpira spremembo italijanske ustave.<ref name="Pietromarchi 2022">{{Navedi novice|last=Pietromarchi|first=Virginia|date=19 September 2022|title=Who is Italy's leadership hopeful Giorgia Meloni?|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/9/19/who-is-italys-leadership-hopeful-giorgia-meloni|accessdate=21 September 2022|work=[[Al Jazeera]]|archivedate=20 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220920090612/https://www.aljazeera.com/news/2022/9/19/who-is-italys-leadership-hopeful-giorgia-meloni}}</ref> === Zunanja politika === Melonijeva je leta 2011 glasovala za vojaško intervencijo v Libiji; leta 2019 je kritizirala francosko utemeljitev za intervencijo in navedla, da je do nje prišlo zaradi nasprotovanja [[Omar Moamer el Gadafi|Moamerja Gadafija]] [[Frank CFA|franku CFA]].<ref>{{Navedi novice|date=12 April 2019|title=Giorgia Meloni continua ad attaccare la Francia, ma anche lei votò per l'intervento in Libia|language=it|trans-title=Giorgia Meloni continues to attack France, but she too voted for intervention in Libya|work=Giornalettismo|url=https://www.giornalettismo.com/giorgia-meloni-libia/|accessdate=1 September 2022|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925105131/https://www.giornalettismo.com/giorgia-meloni-libia/}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=27 January 2019|title=Giorgia Meloni: "La Francia ha bombardato la Libia quando Gheddafi progettava di uscire dal Franco africano"|trans-title=Giorgia Meloni: "France bombed Libya when Gaddafi planned to leave the African franc"|language=it|work=[[Libero (newspaper)|Libero Quotidiano]]|url=https://www.liberoquotidiano.it/news/politica/13421846/giorgia-meloni-francia-bombardato-libia-gheddafi-franco-africano.html|accessdate=2 September 2022|archivedate=2 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220902181503/https://www.liberoquotidiano.it/news/politica/13421846/giorgia-meloni-francia-bombardato-libia-gheddafi-franco-africano.html}}</ref> Kritična je do odnosov Italije s [[Saudova Arabija|Savdsko Arabijo]] in [[Katar|Katarjem]], pri čemer trdi, da ti državi "sistematično in namerno širita fundamentalistične teorije, ki so glavni vzroki za rast islamskega fundamentalizma ".<ref>{{Navedi splet|title=Meloni contro Renzi: "Vergognoso spot all'Arabia Saudita, Stato che nega i diritti alle donne"|url=https://archive.theconservative.online/article/meloni-contro-renzi-vergognoso-spot-allarabia-saudita-stato-che-nega-i-diritti-alle-donne|accessdate=1 September 2022|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925105133/https://archive.theconservative.online/article/meloni-contro-renzi-vergognoso-spot-allarabia-saudita-stato-che-nega-i-diritti-alle-donne}}</ref> Nasprotovala je odločitvi, da finale Supercoppa Italiana gosti Savdska Arabija, in izjavila, da bi morala Italija aktivno izpostaviti vprašanje [[Človekove pravice v Savdski Arabiji|človekovih pravic v Savdski Arabiji]].<ref>{{Navedi splet|date=9 January 2019|title=Supercoppa Juventus-Milan in Arabia Saudita, Giorgia Meloni: 'Dove c'è la Sharia offende le donne'|trans-title=Juventus-Milan Super Cup in Saudi Arabia, Giorgia Meloni: 'Where there is Sharia it offends women'|language=it|website=Oggi Notizie|url=https://www.ogginotizie.it/supercoppa-juventus-milan-in-arabia-saudita-giorgia-melonidove-ce-la-sharia-offende-le-donne/|accessdate=1 September 2022|archivedate=1 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220901094624/https://www.ogginotizie.it/supercoppa-juventus-milan-in-arabia-saudita-giorgia-melonidove-ce-la-sharia-offende-le-donne/}}</ref> Melonijeva se je zavzemala za izgon indijskega veleposlanika v Italiji zaradi primera Enrica Lexie,<ref>{{Navedi novice|date=10 July 2013|title=Maro' &#124; Meloni a Letta: 'Rimandiamo indietro l'Ambasciatore Indiano'|language=it|trans-title=Maro '& # 124; Meloni a Letta: 'We send back the Indian Ambassador'|work=[[Roma Daily News]]|url=https://www.romadailynews.it/politica/maro-meloni-a-letta-rimandiamo-indietro-lambasciatore-indiano-0165670/|accessdate=1 September 2022|archivedate=1 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220901095231/https://www.romadailynews.it/politica/maro-meloni-a-letta-rimandiamo-indietro-lambasciatore-indiano-0165670/}}</ref> in pozvala [[Alessandro Del Piero|Alessandra Del Piera]], naj zavrne igranje v indijski superligi, dokler se pridržani italijanski marinci ne vrnejo.<ref>{{Navedi novice|date=28 August 2014|title=Del Piero giocherà in India. La Meloni: 'Non andare, fallo per i marò'|language=it|trans-title=Del Piero will play in India. La Meloni: 'Don't go, do it for the marines'|work=[[Il Giornale]]|url=https://www.ilgiornale.it/news/sport/piero-giocher-india-meloni-non-andare-fallo-i-mar-1047318.html|accessdate=1 September 2022|archivedate=1 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220901095223/https://www.ilgiornale.it/news/sport/piero-giocher-india-meloni-non-andare-fallo-i-mar-1047318.html}}</ref> Po primeru bogokletja Asia Bibi je kritizirala, kot je rekla, "molk Zahoda" in zagovarjala odločnejšo držo mednarodne skupnosti proti kršitvam človekovih pravic v Pakistanu.<ref>{{Navedi splet|date=7 November 2018|title=Meloni: 'L'Italia dimostri di avere a cuore Asia Bibi e le conceda asilo politico'|language=it|trans-title=Meloni: 'Italy shows that it has Asia Bibi at heart and grants her political asylum'|url=https://www.tempi.it/meloni-litalia-dimostri-di-avere-a-cuore-asia-bibi-e-le-conceda-asilo-politico/|website=Tempi|accessdate=1 September 2022|archivedate=1 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220901100024/https://www.tempi.it/meloni-litalia-dimostri-di-avere-a-cuore-asia-bibi-e-le-conceda-asilo-politico/}}</ref> Pred [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] je bila Giorgia Meloni za boljše odnose z Rusijo in je čestitala [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]] za njegovo ponovno izvolitev za predsednika leta 2018.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.it/20180319/italian-rightwing-politicians-matteo-salvini-giorgia-meloni-putin-russian-election/|title=Italy's right-wing party leaders congratulate Putin on re-election|website=[[The Local]]|date=19 March 2018|accessdate=17 October 2022|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927215032/https://www.thelocal.it/20180319/italian-rightwing-politicians-matteo-salvini-giorgia-meloni-putin-russian-election/}}</ref> V svoji biografski knjigi ''Jaz sem Giorgia'' iz leta 2021 je zapisala, da Rusija pod Putinom brani evropske vrednote in krščansko identiteto.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/commentisfree/2022/sep/24/giorgia-meloni-is-a-danger-to-italy-and-the-rest-of-europe-far-right|title=Giorgia Meloni is a danger to Italy and the rest of Europe|work=[[The Guardian]]|last=Saviano|first=Roberto|date=24 September 2022|accessdate=28 September 2022|archivedate=28 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220928021608/https://www.theguardian.com/world/commentisfree/2022/sep/24/giorgia-meloni-is-a-danger-to-italy-and-the-rest-of-europe-far-right}}</ref> Od takrat je obsodila invazijo in se zavezala, da bo še naprej pošiljala orožje v Ukrajino,<ref>{{Navedi splet|date=23 July 2022|title=Italy's Meloni: Right-wing government is 'nothing to fear'|url=https://www.politico.eu/article/italys-meloni-right-wing-government-is-nothing-to-fear/|accessdate=23 July 2022|website=[[Politico Europe]]|archivedate=23 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220723132114/https://www.politico.eu/article/italys-meloni-right-wing-government-is-nothing-to-fear/}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Vitale|first=Giovanna|date=25 March 2022|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/03/26/news/giorgia_meloni_atlantista-342871365/|title=FdI, Giorgia l'atlantista: le metamorfosi di Meloni|trans-title=FdI, Giorgia the Atlantist: Meloni's metamorphoses|work=[[La Repubblica]]|language=it|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220529062315/https://www.repubblica.it/politica/2022/03/26/news/giorgia_meloni_atlantista-342871365/|archivedate=29 May 2022|accessdate=6 October 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ilpost.it/2022/09/05/giorgia-meloni-atlantismo/|title=L'atlantismo di Giorgia Meloni è un fatto piuttosto recente|trans-title=Giorgia Meloni's Atlanticism is a rather recent fact|work=[[Il Post]]|language=it|date=5 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220905150332/https://www.ilpost.it/2022/09/05/giorgia-meloni-atlantismo/|archivedate=5 September 2022|accessdate=6 October 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Castaldi|first=Roberto|date=8 September 2022|url=https://euractiv.it/section/capitali/news/il-programma-di-fratelli-ditalia-nazionalista-atlantista-contro-una-maggiore-integrazione-europea/|title=Il programma di Fratelli d'Italia: nazionalista, atlantista, contro una maggiore integrazione europea|trans-title=The Brothers of Italy programme: nationalist, Atlantist, against greater European integration|website=[[Euractiv]]|language=it|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220908082956/https://euractiv.it/section/capitali/news/il-programma-di-fratelli-ditalia-nazionalista-atlantista-contro-una-maggiore-integrazione-europea/|archivedate=8 September 2022|accessdate=6 October 2022}}</ref> Podpira [[NATO]],<ref>{{Navedi novice|last=Rankin|first=Jennifer|date=18 September 2022|title=Far-right favourite to be Italy's next PM softens on EU as election looms|url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/18/far-right-contender-giorgia-meloni-italian-pm-eu-election|accessdate=21 September 2022|work=[[The Guardian]]|archivedate=19 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220919143707/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/18/far-right-contender-giorgia-meloni-italian-pm-eu-election}}</ref> čeprav ohranja [[Evroskepticizem|evroskeptične]] poglede na [[Evropska unija|Evropsko unijo]],<ref>{{Navedi splet|date=24 August 2022|title=Who is Giorgia Meloni, Italy's likely next prime minister?|url=https://www.thelocal.it/20220824/profile-who-is-giorgia-meloni-italys-likely-next-prime-minister/|accessdate=21 September 2022|website=The Local Italy|archivedate=14 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220914145621/https://www.thelocal.it/20220824/profile-who-is-giorgia-meloni-italys-likely-next-prime-minister/}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Carrer|first=Gabriele|date=10 October 2022|title=Euro-realismo o conservatorismo? Il dilemma (esistenziale) di Giorgia Meloni|trans-title=Euro-realism or conservatism? Giorgia Meloni's (existential) dilemma|url=https://formiche.net/2022/10/meloni-tra-euro-realismo-e-conservatorismo/|accessdate=20 October 2022|website=Formiche|language=it|archivedate=10 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221010163843/https://formiche.net/2022/10/meloni-tra-euro-realismo-e-conservatorismo/}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=11 October 2022|title=Euro-realist or conservative champion? Giorgia Meloni's dilemma|url=https://decode39.com/4533/euro-realist-conservative-champion-giorgia-meloni-dilemma/|accessdate=20 October 2022|website=Decode39|archivedate=11 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221011151929/https://decode39.com/4533/euro-realist-conservative-champion-giorgia-meloni-dilemma/}}</ref> pred tem pa je tudi zagovarjala izstop iz [[Evroobmočje|evroobmočja]] . <ref>{{Navedi novice|date=26 July 2022|title=Le giravolte di Meloni sull'euro e il sogno impossibile di un'altra Ue|trans-title=Meloni's twists and turns on the euro and the impossible dream of another EU|url=https://www.lastampa.it/politica/2022/07/27/news/le_giravolte_di_meloni_sulleuro_e_il_sogno_impossibile_di_unaltra_ue-5479947/|accessdate=11 August 2022|work=[[La Stampa]]|language=it|archivedate=1 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220801163712/https://www.lastampa.it/politica/2022/07/27/news/le_giravolte_di_meloni_sulleuro_e_il_sogno_impossibile_di_unaltra_ue-5479947/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Lamberti|first=Giovanni|date=10 August 2022|title=Meloni 'rassicura' la Ue, se il centrodestra vincerà 'l'Italia non uscirà dall'euro'|trans-title=Meloni 'reassures' the EU, if the centre-right wins 'Italy will not leave the euro'|url=https://www.agi.it/politica/news/2022-08-10/elezioni-meloni-rasicura-ue-su-pnrr-fascismo-consegnato-a-storia-17720928/|accessdate=11 August 2022|publisher=[[Agenzia Giornalistica Italia]]|language=it|archivedate=10 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220810191624/https://www.agi.it/politica/news/2022-08-10/elezioni-meloni-rasicura-ue-su-pnrr-fascismo-consegnato-a-storia-17720928/}}</ref> Zavrača oznako evroskeptika in daje prednost [[Evroskepticizem|evrorealizmu]] konfederalne Evrope suverenih držav. <ref>{{Navedi knjigo|last=Sondel-Cedarmas|first=Joanna|year=2022|chapter=Giorgia Meloni's New Europe: Europe of Sovereign Nations in the Brothers of Italy Party Manifestos|editor-last=Berti|editor-first=Francesco|title=The Right-Wing Critique of Europe|location=London|publisher=[[Taylor & Francis]]|doi=10.4324/9781003226123-8|isbn=978-1-0005-2042-2}}</ref> Kritičarka Kitajske je zagovornica tesnejših vezi med Italijo in Tajvanom. <ref>{{Navedi splet|url=https://focustaiwan.tw/politics/202209230009|title=Italy's PM hopeful has concerns over China, vows closer ties with Taiwan|website=Focus Taiwan|accessdate=23 September 2022|archivedate=24 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220924102204/https://focustaiwan.tw/politics/202209230009}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Meacci|first=Ludovica|date=27 September 2022|title=Italy's Right Is Torn on Ukraine but United on China|url=https://foreignpolicy.com/2022/09/27/italy-china-russia-right/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220930145323/https://foreignpolicy.com/2022/09/27/italy-china-russia-right/|archivedate=30 September 2022|accessdate=4 October 2022|website=[[Foreign Policy]]}}</ref> Na Hrvaškem je kontroverzna osebnost zaradi svojih italijanskih iredentističnih izjav, v katerih je zahtevala [[Dalmacija|Dalmacijo]] in [[Istra|Istro]], ter zaradi nasprotovanja hrvaškemu vstopu v Evropsko unijo zaradi nerešenega spora glede lastnine izgnanih Italijanov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] iz teh dveh hrvaških regije. <ref>{{Navedi splet|last=Pavičić|first=Milan|date=26 September 2022|title=Buduća talijanska premijerka svojata dijelove Hrvatske, bila je zgrožena našim ulaskom u EU|trans-title=The future Italian prime minister, who claims parts of Croatia, was appalled by our entry into the EU|url=https://www.telegram.hr/politika-kriminal/buduca-talijanska-premijerka-svojata-dijelove-hrvatske-bila-je-zgrozena-nasim-ulaskom-u-eu/|accessdate=26 September 2022|website=Telegram.hr|language=hr|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926170757/https://www.telegram.hr/politika-kriminal/buduca-talijanska-premijerka-svojata-dijelove-hrvatske-bila-je-zgrozena-nasim-ulaskom-u-eu/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Bešker|first=Inoslav|date=26 September 2022|title=Antipatija Meloni spram Hrvatske je poznata, ali trijumf Desnog centra nije kataklizma. Evo zašto|trans-title=Meloni's antipathy towards Croatia is well known, but the triumph of the Centre-right isn't a cataclysm. Here's why|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/antipatija-meloni-spram-hrvatske-je-poznata-ali-trijumf-desnog-centra-nije-kataklizma-evo-zasto-15253149|accessdate=27 September 2022|website=[[Jutarnji list]]|language=hr-hr|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927134056/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/antipatija-meloni-spram-hrvatske-je-poznata-ali-trijumf-desnog-centra-nije-kataklizma-evo-zasto-15253149}}</ref> === Pandemija COVID-19 in cepiva === Meloni je pokazala [[Nasprotovanje cepljenju|nasprotovanje cepivu]]. Svoje hčerke med pandemijo COVID-19 v Italiji denimo ni cepila, ker "to ni vera".<ref>{{Navedi novice|date=8 February 2022|title=Covid, Meloni: 'Non vaccino mia figlia perché non è una religione'|trans-title=Covid, Meloni: 'I don't vaccinate my daughter because it's not a religion'|language=it|work=[[La Repubblica]]|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/02/08/news/covid_meloni_no_vaccino_mia_figlia-336948922/|accessdate=14 August 2022|archivedate=8 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220808081413/https://www.repubblica.it/politica/2022/02/08/news/covid_meloni_no_vaccino_mia_figlia-336948922/}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=8 February 2022|title=Covid, Meloni: 'Non vaccino mia figlia'|trans-title=Covid, Meloni: 'I don't vaccinate my daughter'|url=https://www.adnkronos.com/covid-meloni-non-vaccino-mia-figlia_1ygFgawKHU3FVSPmraf4b|accessdate=17 June 2022|website=[[Adnkronos]]|language=it|archivedate=17 June 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220617145537/https://www.adnkronos.com/covid-meloni-non-vaccino-mia-figlia_1ygFgawKHU3FVSPmraf4b}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=9 February 2022|title='Non vaccino mia figlia'. Su una cosa almeno Salvini e Meloni sono d'accordo|trans-title='I don't vaccinate my daughter.' On one thing at least Salvini and Meloni agree|url=https://www.huffingtonpost.it/covid/2022/02/09/news/non_vaccino_mia_figlia_su_una_cosa_almeno_salvini_e_meloni_sono_d_accordo-8698277/|accessdate=14 August 2022|website=[[Huffington Post]]|language=it|archivedate=4 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220904092312/https://www.huffingtonpost.it/covid/2022/02/09/news/non_vaccino_mia_figlia_su_una_cosa_almeno_salvini_e_meloni_sono_d_accordo-8698277/}}</ref> Bila je kritizirana zaradi svojih izjav o [[Cepivo|cepivih]] in [[COVID-19]], ko je izjavila, da je verjetnost, da nekdo, star 0–19 let, umre zaradi COVID-19, enaka verjetnosti, da bi ga zadela strela.<ref>{{Navedi novice|date=8 February 2022|title=Meloni: 'Un ragazzo ha le stesse possibilità di morire per un fulmine che di Covid'. La replica di Burioni|trans-title=Meloni: 'A boy has the same chance of dying from lightning as from Covid'. Burioni's reply|language=it|work=[[L'Unione Sarda]]|url=https://www.unionesarda.it/politica/meloni-piu-facile-che-un-ragazzo-muoia-colpito-da-un-fulmine-che-di-covid-la-replica-di-burioni-eufqho8k|accessdate=14 August 2022|archivedate=26 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220326155824/https://www.unionesarda.it/politica/meloni-piu-facile-che-un-ragazzo-muoia-colpito-da-un-fulmine-che-di-covid-la-replica-di-burioni-eufqho8k}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=9 February 2022|title=Fulmini e Covid-19: cosa non torna nei dati di Meloni|trans-title=Lightning and COVID-19: what doesn't add up in Meloni's data|url=https://pagellapolitica.it/fact-checking/fulmini-e-covid-19-cosa-non-torna-nei-dati-di-meloni|accessdate=14 August 2022|website=[[Pagella Politica]]|language=it|archivedate=1 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220501195805/https://www.pagellapolitica.it/fact-checking/fulmini-e-covid-19-cosa-non-torna-nei-dati-di-meloni}}</ref> Potem ko je njena stranka zmagala na splošnih volitvah v Italiji leta 2022, so se zavezali, da bodo pregledali stališča, ki jih je zavzela italijanska vlada med [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo COVID-19]], in ukinili veljavni odlok o cepljenju proti COVID-19 za zdravstvene delavce.<ref>{{Navedi splet|last=Roberts|first=Hannah|url=https://www.politico.eu/article/brothers-of-italy-giorgia-meloni-roll-back-covid-rule-vaccine/|title=Brothers of Italy prepare to roll back COVID rules|date=30 September 2022|website=[[Politico]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221001023521/https://www.politico.eu/article/brothers-of-italy-giorgia-meloni-roll-back-covid-rule-vaccine/|archivedate=1 October 2022|accessdate=2 October 2022}}</ref> == Zasebno == Giorgia Meloni ima s svojim partnerjem Andreo Giambrunom hčerko Ginevro.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.corriere.it/politica/16_settembre_16/ginevra-sorellina-d-italia-nata-bambina-giorgia-meloni-d57e9734-7c30-11e6-a2aa-53284309e943.shtml|title=Ginevra, 'sorellina d'Italia': è nata la bambina di Giorgia Meloni|trans-title=Geneva, 'little sister of Italy': Giorgia Meloni's baby girl was born|work=[[Corriere della Sera]]|language=it|date=16 September 2016|accessdate=14 August 2022|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325005517/http://www.corriere.it/politica/16_settembre_16/ginevra-sorellina-d-italia-nata-bambina-giorgia-meloni-d57e9734-7c30-11e6-a2aa-53284309e943.shtml}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=30 August 2022|title=A destra vogliono una famiglia tradizionale. Ma non per loro|trans-title=On the right they want a traditional family. But not for them|url=https://www.repubblica.it/commenti/2022/08/30/news/famiglia_tradizionale_destra_modello-363518463/|accessdate=5 September 2022|work=[[La Repubblica]]|language=it|archivedate=5 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220905074053/https://www.repubblica.it/commenti/2022/08/30/news/famiglia_tradizionale_destra_modello-363518463/}}</ref> S partner, ki je novinar televizijskega kanala [[Mediaset]] [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]], sta se razšla oktobra 2023 po ljubezenski aferi.<ref>{{Navedi splet|last=Bonamoneta|first=Giorgia|date=27 June 2021|url=https://www.money.it/Andrea-Giambruno-chi-e-il-compagno-di-Giorgia-Meloni|title='Chi è Andrea Giambruno compagno di Giorgia Meloni|trans-title='Who is Andrea Giambruno companion of Giorgia Meloni|website=Money.it|language=it|accessdate=14 August 2022|postscript=. Updated 12 January 2022.|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811213638/https://www.money.it/Andrea-Giambruno-chi-e-il-compagno-di-Giorgia-Meloni}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Giorgia Meloni se je razšla z dolgoletnim partnerjem, ki je zapeljeval svojo sodelavko|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/giorgia-meloni-se-je-razsla-z-dolgoletnim-partnerjem-ki-je-zapeljeval-svojo-sodelavko/685573|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-22|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> Povedala je, da je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška kristjanka]] in je svojo versko identiteto deloma uporabila za pomoč pri izgradnji svoje nacionalne znamke. Leta 2019 je v govoru na shodu v Rimu dejala: ''"Jaz sem Giorgia.'' ''Sem ženska, sem mati, sem Italijanka, sem kristjanka."''<ref name="Pietromarchi 2022"/><ref>{{Navedi novice|date=10 August 2022|title='Woman, mother, Christian' guides Italian far-right to brink of power|url=https://www.euractiv.com/section/elections/news/woman-mother-christian-guides-italian-far-right-to-brink-of-power/|work=[[Euractiv]]|publisher=[[Associated Press]]|accessdate=20 September 2022|archivedate=22 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220822125300/https://www.euractiv.com/section/elections/news/woman-mother-christian-guides-italian-far-right-to-brink-of-power/}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=26 September 2022|title=Meloni, Salvini, Berlusconi: The key figures in Italy's likely new government|url=https://www.thelocal.it/20220926/meloni-salvini-berlusconi-the-key-figures-in-italys-likely-new-government/|work=[[The Local]]|accessdate=20 September 2022|archivedate=27 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220927133922/https://www.thelocal.it/20220926/meloni-salvini-berlusconi-the-key-figures-in-italys-likely-new-government/}}</ref> Septembra 2022 naj bi se še naprej oklepala starega italijanskega fašističnega slogana "Bog, domovina in družina". Povedala je, da zameri, da jo povezujejo s fašistično preteklostjo Italije.<ref>{{Navedi novice|last=Kirby|first=Paul|date=25 September 2022|title=Italy votes as far-right Meloni looks for victory|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-63022408|work=[[BBC News]]|accessdate=25 September 2022|archivedate=25 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220925065952/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-63022408}}</ref> Melonijeva je zaprisežena ljubiteljica [[Fantazijska pripoved|fantazijskih pripovedi]], zlasti ''[[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]]'' [[John Ronald Reuel Tolkien|Johna R. R. Tolkiena]]. Kot mladinska aktivistka italijanskega socialnega gibanja (MSI) se je udeležila festivala Camp [[Hobiti|Hobbit]] in pela skupaj s skrajno desničarsko folk skupino {{Medjezikovna povezava|Compagnia dell'Anello|it|Compagnia dell'Anello (gruppo musicale)}}, poimenovano po ''[[Bratovščina prstana|The Fellowship of the Ring]]''.<ref>{{Navedi novice|last=Guerrin|first=Michel|url=https://www.lemonde.fr/idees/article/2022/09/30/pour-giorgia-meloni-le-seigneur-des-anneaux-n-est-pas-juste-un-roman-adore-mais-un-programme_6143778_3232.html|title='Pour Giorgia Meloni, 'Le Seigneur des anneaux' n'est pas juste un roman adoré mais un programme'|trans-title=For Giorgia Meloni, 'The Lord of the Rings' is not just a beloved novel but a programme|work=[[Le Monde]]|language=fr|date=30 September 2022|accessdate=30 September 2022|archivedate=30 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220930130725/https://www.lemonde.fr/idees/article/2022/09/30/pour-giorgia-meloni-le-seigneur-des-anneaux-n-est-pas-juste-un-roman-adore-mais-un-programme_6143778_3232.html}}</ref> Pozneje je svojo politično konferenco poimenovala [[Atreju]], po junaku romana ''Neskončna zgodba''.<ref>{{Navedi novice|last=Horowitz|first=Jason|date=21 September 2022|title=Hobbits and the Hard Right: How Fantasy Inspires Italy's Potential New Leader|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/09/21/world/europe/giorgia-meloni-lord-of-the-rings.html|accessdate=22 September 2022|issn=0362-4331|archivedate=22 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220922070006/https://www.nytimes.com/2022/09/21/world/europe/giorgia-meloni-lord-of-the-rings.html}}</ref> Za ''[[The New York Times]]'' je povedala: ''"Mislim, da bi Tolkien lahko povedal bolje kot mi, v kaj verjamejo konzervativci."''<ref>{{Navedi splet|date=25 September 2022|title=Inspired by Tolkien, Meloni is on a quest for Italy's 'ring of power'|url=https://www.france24.com/en/europe/20220925-inspired-by-tolkien-meloni-is-on-a-quest-for-italy-s-ring-of-power|accessdate=27 September 2022|website=[[France 24]]|publisher=[[Agence France-Presse]]|archivedate=26 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220926191117/https://www.france24.com/en/europe/20220925-inspired-by-tolkien-meloni-is-on-a-quest-for-italy-s-ring-of-power}}</ref> Poleg Tolkiena ji je všeč britanski konservativni filozof [[Roger Scruton]] in dejala: ''"Če bi bila Britanka, bi bila torijevka."<ref>{{Navedi novice|last=Farrell|first=Nicholas|date=27 September 2022|title=It is absurd to call Giorgia Meloni 'far-Right'|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/09/27/absurd-call-giorgia-meloni-far-right/|accessdate=20 October 2022|work=[[The Daily Telegraph]]|archivedate=15 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221015195828/https://www.telegraph.co.uk/news/2022/09/27/absurd-call-giorgia-meloni-far-right/}}</ref>'' == Bibliografija == * {{Navedi knjigo|last=Meloni|first=Giorgia|year=2011|url=https://books.google.com/books?id=r0xphrql-GYC|title=Noi crediamo|trans-title=We believe|series=Saggi|language=it|edition=paperback|others=Podda, Stefano (curator)|location=Milan|publisher=Sperling & Kupfer, Mondadori|pages=XXVII, 164|isbn=978-8-8200-4932-4|oclc=898518765|archiveurl=https://archive.today/20190825123429/https://catalog.loc.gov/vwebv/searchBrowse?editSearchId=E#v=onepage&q&f=false|archivedate=25 August 2019|accessdate=14 August 2022}} * {{Navedi knjigo|last=Meloni|first=Giorgia|last2=Meluzzi|first2=Alessandro|last3=Mercurio|first3=Valentina|year=2019|url=https://www.google.com/books/edition/Mafia_nigeriana_Origini_rituali_crimini/NEZzwwEACAAJ|title=Mafia nigeriana. Origini, rituali, crimini|trans-title=Nigerian mafia. Origins, rituals, crimes|series=I saggi|language=it|edition=paperback|location=Mantova|publisher=Oligo Editore|isbn=978-8-8857-2325-2|accessdate=14 August 2022}} * {{Navedi knjigo|last=Meloni|first=Giorgia|year=2021|url=https://rizzoli.rizzolilibri.it/libri/io-sono-giorgia/<!--Google Books: https://www.google.com/books/edition/Io_sono_Giorgia_Le_mie_radici_le_mie_ide/mHlzzgEACAAJ-->|title=Io sono Giorgia, le mie radici, le mie idee|trans-title=I am Giorgia, my roots, my ideas|series=Saggi|language=it|edition=paperback|location=Rome|publisher=Rizzoli|isbn=978-8-8171-5468-0}} == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime}} {{Predsedniki vlade Italije}} {{Evropski svet}}{{Države G8}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Meloni, Giorgia}} [[Kategorija:Italijanski politiki]] [[Kategorija:Ministrski predsedniki Italijanske republike]] [[Kategorija:Italijanski rimokatoličani]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XIX Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XVIII Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XVII Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XVI Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XV Italijanske republike]] owd4yfqf7dbgy4819mntynmk4hg1cbg 0 525863 6660370 6263945 2026-04-16T15:15:53Z ~2026-90770-6 254477 6660370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Višgorod |native_name = Вишгород |image_skyline = [[Slika:Церква святих Бориса і Гліба.jpg|300px]] |image_caption = Višgorod |image_flag = File:Vyshhorod flag.svg |image_shield = Герб Вишгорода.png |shield_size = 110px | pushpin_map = Ukrajina |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{UKR}} |subdivision_type1 = [[Oblast]] |subdivision_name1 = [[Kijevska oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajon]] |subdivision_name2 = Višgorodski rajon |parts_type = Control |parts_style = para |leader_title = [[Župan]] |leader_name = Oleksij Viktorovič Momot<ref>{{navedi splet |title=Оголошено переможця на виборах мера Вишгорода|url=https://m.glavcom.ua/kyiv/news/ogolosheno-peremozhcya-na-viborah-mera-vishgoroda-715711.html|publisher=Glavcom|language=uk|date=3. november 2020|access-date=3. novembra 2020}}</ref> |established_title = Ustanovitev |established_date = 946 |established_title2 = Mestne pravice |established_date2 = 1968 |area_total_km2 = 8.7 |population_as_of = 2001 |population_total = 30.997<ref>Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2020 року (PDF).</ref> |population_metro = |population_density_km2 = 2635 |timezone = EET |utc_offset = +2 |timezone_DST = EEST |utc_offset_DST = +3 |coordinates = {{coord|50|35|0|N|30|30|0|E|region:UA|display=inline}} |elevation_m = 95 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 07300 — 07304 |area_code = +380 4596 |website =http://vyshgorod.osp-ua.info |footnotes = }} '''Višgorod''' ([[ukrajinsko]] Ви́шгород / Vyšhorod) je mesto v [[Kijevska oblast|Kijevski oblasti]], malo severno od [[Ukrajina|ukrajinske]] prestolnice [[Kijev]]. Nahaja se na desnem (zahodnem) bregu reke [[Dneper]] na skrajnem jugu [[Kijevsko jezero|Kijevskega jezera]]. V mestu je Kijevska hidroelektrarna. Je upravno središče Višgorodskega rajona in mestne gromade (občine) Višgorod.<ref name=ref2>{{navedi splet|title= Вышгородская городская громада |url=https://gromada.info/ru/obschina/vishgorodska/ |work=Gromada.info|language= ru|accessdate= 18. junija 2022}}</ref> Leta 2020 je imel 32.396 prebivalcev.<ref name=ref3>[https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2020/zb/05/zb_chuselnist%202019.pdf ''Чисельність наявного населення України на 1 січня 2020 року''] (PDF) (ukrajinsko in angleško). Kijev: State Statistics Service of Ukraine.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Стародавній Вишгород.jpg|thumb|250px|levo|Stari Višgorod (rekonstrukcija)]] Višgorod, kar pomeni »mesto gorvodno«, je bi prvič omenjen leta 946, ko je bil opisan kot najljubša rezidenca svete Olge. Omenjen tudi v [[De administrando imperio]] kot utrjen grad na [[Dneper|Dnepru]] in rezidenca monarhov [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] do leta 1240, ko so ga oplenili [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]]. V Višgorodu je imel [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]] (vladal 980-1015) harem 300 priležnic. Po mongolski invaziji se Višgorod ponovno pojavi v zapisih šele leta 1523, ko je omenjen kot revna vas. V letih 1934-1937 in 1947 so arheologi izkopali ostanke srednjeveškega mesta. Najbolj presenetljiva najdba je bila klet osemstebrne cerkve sv. Vasilija, ki jo je zgradil Vladimir Veliki in jo poimenoval po svojem zavetniku. Cerkev je bila ena največjih v Kijevski Rusiji in so jo gradili dvajset let. Pred mongolsko invazijo so bile v cerkvi relikvije prvih vzhodnoslovanskih svetnikov Borisa in Gleba. Usoda relikvij po invaziji ostaja skrivnost. Nedaleč od mesta je nekoč stal starodavni kozaški vojaški Mežigirski samostan. Po izgradnji hidroelektrarne Kijev se je Višgorod močno povečal in leta 1968 dobil status mesta. ==Industrija== V Višgorodu je več kot 1.500 podjetij in družb. Najpomembnejše so Hidroelektrarna Kijev in Črpalna hidroelektrarna Kijev, ki delujeta pod okriljem Ukrhidroenerga, in tovarna gradbenega materiala v lasti nemškega Henkla. ==Transport== Višgorod je s Kijevom in drugimi mesti povezan predvsem s cestami. Obstaja tudi neelektrificirana končna železniška povezava s Kijevom, ki se uporablja tako za tovorni promet kot za primestne potniške storitve ob prometnih konicah. Objekti mestnega rečnega pristanišča se uporabljajo samo za lokalne industrijske namene. Lokalni avtobusi vozijo med Višgorodom in postajo Heroji Dnepra, končno postajo kijevske podzemne železniške proge Obolonsko–Teremkivska. ==Šport== Leta 2011 je Višgorod kot prvo ukrajinsko mesto gostil svetovno prevenstvo motornih čolnov. ==Pobratena mesta== *{{flagicon|MKD}} Delčevo, [[Severna Makedonija]] *{{flagicon|GER}} Eichenau, [[Nemčija]] *{{flagicon|UKR}} Kaniv, [[Ukrajina]] *{{flagicon|GER}} [[Lörrach]], [[Nemčija]] *{{flagicon|EST}} Rakvere, [[Estonija]] *{{flagicon|FRA}} [[Sens]], [[Francija]] *{{flagicon|POL}} Wyszków, [[Poljska]] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] [[Kategorija:Kijevska oblast]] [[Kategorija:Kijevska Rusija]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] pruc6pidb8vxkdan4hsl7sls80nwrjn 6660371 6660370 2026-04-16T15:16:34Z ~2026-90770-6 254477 6660371 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Višgorod |native_name = Вишгород |image_skyline = [[Slika:Церква святих Бориса і Гліба.jpg|300px]] |image_caption = Višgorod |image_flag = File:Vyshhorod flag.svg |image_shield = Герб Вишгорода.png |shield_size = 110px | pushpin_map = Ukrajina |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{UKR}} |subdivision_type1 = [[Oblast]] |subdivision_name1 = [[Kijevska oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajon]] |subdivision_name2 = Višgorodski rajon |parts_type = Control |parts_style = para |leader_title = [[Župan]] |leader_name = Oleksij Viktorovič Momot<ref>{{navedi splet |title=Оголошено переможця на виборах мера Вишгорода|url=https://m.glavcom.ua/kyiv/news/ogolosheno-peremozhcya-na-viborah-mera-vishgoroda-715711.html|publisher=Glavcom|language=uk|date=3. november 2020|access-date=3. novembra 2020}}</ref> |established_title = Ustanovitev |established_date = 946 |established_title2 = Mestne pravice |established_date2 = 1968 |area_total_km2 = 8.7 |population_as_of = 2001 |population_total = 30.997<ref>Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2020 року (PDF).</ref> |population_metro = |population_density_km2 = 2635 |timezone = EET |utc_offset = +2 |timezone_DST = EEST |utc_offset_DST = +3 |coordinates = {{coord|50|35|0|N|30|30|0|E|region:UA|display=inline}} |elevation_m = 95 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 07300 — 07304 |area_code = +380 4596 |website =http://vyshgorod.osp-ua.info |footnotes = }} '''Višgorod''' ([[ukrajinsko]] Ви́шгород / Vyšhorod) je mesto v [[Kijevska oblast|Kijevski oblasti]], nekoliko severno od [[Ukrajina|ukrajinske]] prestolnice [[Kijev]]. Nahaja se na desnem (zahodnem) bregu reke [[Dneper]] na skrajnem jugu [[Kijevsko jezero|Kijevskega jezera]]. V mestu je Kijevska hidroelektrarna. Je upravno središče Višgorodskega rajona in mestne gromade (občine) Višgorod.<ref name=ref2>{{navedi splet|title= Вышгородская городская громада |url=https://gromada.info/ru/obschina/vishgorodska/ |work=Gromada.info|language= ru|accessdate= 18. junija 2022}}</ref> Leta 2020 je imel 32.396 prebivalcev.<ref name=ref3>[https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2020/zb/05/zb_chuselnist%202019.pdf ''Чисельність наявного населення України на 1 січня 2020 року''] (PDF) (ukrajinsko in angleško). Kijev: State Statistics Service of Ukraine.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Стародавній Вишгород.jpg|thumb|250px|levo|Stari Višgorod (rekonstrukcija)]] Višgorod, kar pomeni »mesto gorvodno«, je bi prvič omenjen leta 946, ko je bil opisan kot najljubša rezidenca svete Olge. Omenjen tudi v [[De administrando imperio]] kot utrjen grad na [[Dneper|Dnepru]] in rezidenca monarhov [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] do leta 1240, ko so ga oplenili [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]]. V Višgorodu je imel [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]] (vladal 980-1015) harem 300 priležnic. Po mongolski invaziji se Višgorod ponovno pojavi v zapisih šele leta 1523, ko je omenjen kot revna vas. V letih 1934-1937 in 1947 so arheologi izkopali ostanke srednjeveškega mesta. Najbolj presenetljiva najdba je bila klet osemstebrne cerkve sv. Vasilija, ki jo je zgradil Vladimir Veliki in jo poimenoval po svojem zavetniku. Cerkev je bila ena največjih v Kijevski Rusiji in so jo gradili dvajset let. Pred mongolsko invazijo so bile v cerkvi relikvije prvih vzhodnoslovanskih svetnikov Borisa in Gleba. Usoda relikvij po invaziji ostaja skrivnost. Nedaleč od mesta je nekoč stal starodavni kozaški vojaški Mežigirski samostan. Po izgradnji hidroelektrarne Kijev se je Višgorod močno povečal in leta 1968 dobil status mesta. ==Industrija== V Višgorodu je več kot 1.500 podjetij in družb. Najpomembnejše so Hidroelektrarna Kijev in Črpalna hidroelektrarna Kijev, ki delujeta pod okriljem Ukrhidroenerga, in tovarna gradbenega materiala v lasti nemškega Henkla. ==Transport== Višgorod je s Kijevom in drugimi mesti povezan predvsem s cestami. Obstaja tudi neelektrificirana končna železniška povezava s Kijevom, ki se uporablja tako za tovorni promet kot za primestne potniške storitve ob prometnih konicah. Objekti mestnega rečnega pristanišča se uporabljajo samo za lokalne industrijske namene. Lokalni avtobusi vozijo med Višgorodom in postajo Heroji Dnepra, končno postajo kijevske podzemne železniške proge Obolonsko–Teremkivska. ==Šport== Leta 2011 je Višgorod kot prvo ukrajinsko mesto gostil svetovno prevenstvo motornih čolnov. ==Pobratena mesta== *{{flagicon|MKD}} Delčevo, [[Severna Makedonija]] *{{flagicon|GER}} Eichenau, [[Nemčija]] *{{flagicon|UKR}} Kaniv, [[Ukrajina]] *{{flagicon|GER}} [[Lörrach]], [[Nemčija]] *{{flagicon|EST}} Rakvere, [[Estonija]] *{{flagicon|FRA}} [[Sens]], [[Francija]] *{{flagicon|POL}} Wyszków, [[Poljska]] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] [[Kategorija:Kijevska oblast]] [[Kategorija:Kijevska Rusija]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] 2ha05wgrj8qh60iwvslva0afpyl8gl9 0 546323 6660381 6659231 2026-04-16T15:29:25Z VidicK01 193275 7/90: Poslanka tudi v novem mandatu DZ 6660381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Lucija Tacer Perlin|organization=|term_start4=13. maj 2022|term_end4=10. april 2026|term_start3=10. april 2026|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] [[Vanderbilt University]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|relations=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->}}'''Lucija Tacer Perlin''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], * [[11. februar]] [[1997]], [[Ljubljana]] Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobraževanje == Leta 2015 je maturirala na šoli School for the Talented and Gifted v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Leta 2018 je iz ekonomije in politologije diplomirala na ameriški [[Univerza Vanderbilt|Univerzi Vanderbilt]], leta 2022 pa je pridobila tudi diplomo iz prava na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Lucija Tacer|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/lucija-tacer/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-07-22|language=sl-SI}}</ref> Med letoma 2020 in 2021 je bila mladinska delegatka pri [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]], med drugim pa je delovala oz. opravljala prakso pri več organizacijah (Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, Pravna svetovalnica za varstvo pred diskriminacijo, Projekt Krepitev zaščite prijaviteljev korupcije in neetičnih dejanj, ...). Leta 2021 je bila tudi predsednica Evropskega društva študentov prava Slovenija. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bila na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 3 izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. S 25 leti je bila ena najmlajših slovenskih poslancev. Postala je podpredsednica državnozborske [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavne komisije]], kot članica pa deluje tudi v odboru za zunanjo politiko, odboru za zadeve Evropske unije in odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410|title=IzbranP - LucijaTacer|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-07-22|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722201552/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410|url-status=dead}}</ref> Je podpredsednica podmladka stranke [[Gibanje Svoboda mladi]].<ref>{{Navedi splet|title=Predstavniki|url=https://gibanjesvoboda.si/predstavniki-gibanje-svoboda-mladi/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-07-22|language=sl-SI|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722201552/https://gibanjesvoboda.si/predstavniki-gibanje-svoboda-mladi/|url-status=dead}}</ref> Za Svobodo je v volilnem okraju Ljubljana Šiška 3 kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], kjer je s 3876 glasovi (32,19 odstotka) osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Tudi v 10. sklicu Državnega zbora je najmlajša ženska poslanka, je pa od nje mlajši še [[Andrej Poglajen]] (SDS, 25 let).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410 Profil na strani Državnega zbora Republike Slovenije] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tacer, Lucija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Vanderbilt]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] 4atvdvqjnhsddwyr2n4no1vesvisiqb 6660522 6660381 2026-04-16T20:34:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Lucija Tacer Perlin|organization=|term_start4=13. maj 2022|term_end4=10. april 2026|term_start3=10. april 2026|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] [[Vanderbilt University]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|relations=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->}}'''Lucija Tacer Perlin''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], * [[11. februar]] [[1997]], [[Ljubljana]] Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobraževanje == Leta 2015 je maturirala na šoli School for the Talented and Gifted v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Leta 2018 je iz ekonomije in politologije diplomirala na ameriški [[Univerza Vanderbilt|Univerzi Vanderbilt]], leta 2022 pa je pridobila tudi diplomo iz prava na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Lucija Tacer|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/lucija-tacer/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-07-22|language=sl-SI}}</ref> Med letoma 2020 in 2021 je bila mladinska delegatka pri [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]], med drugim pa je delovala oz. opravljala prakso pri več organizacijah (Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, Pravna svetovalnica za varstvo pred diskriminacijo, Projekt Krepitev zaščite prijaviteljev korupcije in neetičnih dejanj, ...). Leta 2021 je bila tudi predsednica Evropskega društva študentov prava Slovenija. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bila na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 3 izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. S 25 leti je bila ena najmlajših slovenskih poslancev. Postala je podpredsednica državnozborske [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavne komisije]], kot članica pa deluje tudi v odboru za zunanjo politiko, odboru za zadeve Evropske unije in odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410|title=IzbranP - LucijaTacer|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-07-22|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722201552/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410|url-status=dead}}</ref> Je podpredsednica podmladka stranke [[Gibanje Svoboda mladi]].<ref>{{Navedi splet|title=Predstavniki|url=https://gibanjesvoboda.si/predstavniki-gibanje-svoboda-mladi/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-07-22|language=sl-SI|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722201552/https://gibanjesvoboda.si/predstavniki-gibanje-svoboda-mladi/|url-status=dead}}</ref> Za Svobodo je v volilnem okraju Ljubljana Šiška 3 kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], kjer je s 3876 glasovi (32,19 odstotka) osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Tudi v 10. sklicu Državnega zbora je najmlajša ženska poslanka, je pa od nje mlajši še [[Andrej Poglajen]] (SDS, 25 let).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410 Profil na strani Državnega zbora Republike Slovenije] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tacer, Lucija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Vanderbilt]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] mgqq9b6haklrdq1lo6ld4d4frx32pb5 4 547557 6660423 6645632 2026-04-16T17:01:52Z Yerpo 8417 /* Tekmovalni del */ posodobitev 6660423 wikitext text/x-wiki {{Status WikiProjekta|projekt=10000 nujnih|tema=splošno|koordinator=Yerpo|active|project-type=topic|margin=0px|sc1=WP:10000|portal=}} [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|right|100px|10k]] '''WikiProjekt »10000 nujnih«''' je usmerjen [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjekt]] izboljševanja [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|razširjenega nabora člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], spremljevalni projekt [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu »1000 nujnih«]]. Podobno kot pri osnovnem gre tu za izbor 10.000 tem, ki so po konsenzu tako bistvene, da bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji, ne glede na jezik, torej res osnovne enciklopedične teme, o katerih se bo verjetno želelo poučiti mnogo bralcev. Dodaten motiv je ščepec zdrave tekmovalnosti: na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] slovenska Wikipedija pretežno stagnira, kar približno četrtina člankov nam manjka. Tekmovalni cilj je razširiti vse članke na velikost več kot 16.000 efektivnih znakov besedila, to je meja, nad katero štejejo članki za »dolge« in prinašajo največje število točk. Seveda število znakov ni vse, zato na koncu združimo globalno merilo dolžine z lokalnim merilom kakovosti in si prizadevamo, da so članki razglašeni za [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrane]], vendar zaradi ogromnega števila člankov tega ne spremljamo natančno. == Sodelovanje == Sodelovati ni težko. Enostavno izberite enega od [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], in ga začnite ali dopolnite. Tematika projekta je tako raznolika, da se gotovo za vsakega najde kaj. Večina tem je že obširno pokritih v večjih Wikipedijah (angleški, nemški ipd.), tako da je z viri podprtega materiala obilo, članke v drugih jezikih lahko kar prevedete. ''Za vpis med sodelujoče lahko dodate svoje uporabniško ime na spodnji seznam s tremi tildami (<nowiki>~~~</nowiki>).'' # — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} # — [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} # — [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) # — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) == Podporno gradivo == '''Pomembno:''' seznam 10.000 člankov na Meti je poln, ni pa zaprt in je manj spoliran kot [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|1000 nujnih]], saj se z njim ukvarja manj ljudi. Tako vsebuje nekatere članke o temah, ki bi jih težko opredelili za splošno pomembne. Če menite, da lahko kak članek zamenjate s pomembnejšim, kar pogumno. Seznam je razdeljen po tematikah. Povezava PagePile odpre seznam člankov, ki ga je možno dalje obdelovati v različnih zunanjih orodjih. Uporaben zgled je PetScan, ki lahko recimo izpiše članke s seznama brez slovenskega interwikija (torej take, ki v slovenski Wikipediji še ne obstajajo). {| class="wikitable" |- ! področje !! PagePile !! Manjkajoči članki |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/People|biografije]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68384 68384] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68384&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Anthropology, psychology and everyday life|antropologija, psihologija in vsakdanje teme]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68385 68385] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68385&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Philosophy and religion|filozofija in religija]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68386 68386] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68386&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Society and social sciences|družba in družboslovje]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68387 68387] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68387&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Mathematics|matematika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68388 68388] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68388&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Physical_sciences|fizika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68390 68390] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68390&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Biology and health sciences|biologija in zdravstvene vede]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68391 68391] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68391&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Technology|tehnika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68392 68392] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68392&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Arts|umetnost, zabava in jeziki]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68393 68393] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68393&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Geography|geografija]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68394 68394] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68394&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/History|zgodovina]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68395 68395] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68395&sitelinks_no=slwiki PetScan] |} Op.: seznami PagePile niso nujno ažurni. '''[https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68383 68383]''' je PagePile celotnega seznama, '''[https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68383&sitelinks_no=slwiki tukaj]''' pa poizvedba v orodju PetScan, ki vrne manjkajoče članke (samo klikni gumb »Do it!« na dnu). '''[https://petscan.wmflabs.org/?interface_language=en&sitelinks_any=slwiki&cb_labels_any_l=1&edits%5Bflagged%5D=both&negcats=&cb_labels_no_l=1&namespace_conversion=keep&language=sl&depth=0&format=html&combination=subset&cb_labels_yes_l=1&sortby=size&wpiu=any&active_tab=tab_other_sources&edits%5Bbots%5D=both&show_soft_redirects=both&wikidata_item=no&search_max_results=500&ores_type=any&pagepile=68383&project=wikipedia&common_wiki=other&common_wiki_other=slwiki Ta poizvedba]''' vrne seznam obstoječih člankov, sortiranih po velikosti. Poizvedbe, posebej tiste na celem seznamu, so kar računsko zahtevne in se izvajajo nekaj deset sekund, zato velja potrpežljivost. === Tekmovalni del === <div style="float:right; width:260px; border:1px solid #aaa; font-size:88%; background-color:#F9F9F9; margin-left:10px"> {| !colspan="2"|Napredek <small>(april 2026)</small> |- |Celokupen rezultat |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: 52px; align:left;">&nbsp;</div></div> 52 % |- |Začeti članki |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:((10000-2265)/10000)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:((10000-2265)/10000)*100 round 0}} % |} </div> Kot rečeno, cilj je razširiti vse članke s seznama na 16.000 ali več znakov besedila za maksimalen rezultat na lestvici [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles]]. Lestvica deli članke na »škrbine« (manj kot 8000 znakov), »navadne članke« (8000 do 16.000 znakov) in »dolge članke« (16.000 znakov in več). Prvi so vredni po 1 točko, drugi po 4 točke in tretji po 9 točk. Šteje se število znakov izvornega besedila, ne velikost članka v bajtih. Velikost za slovenščino se na koncu pomnoži s faktorjem 1,026 da je primerljiva z angleščino, ki potrebuje več znakov za izraziti isto vsebino. Seštevek je izražen v odstotkih, torej je 100 maksimum. Kriteriji so malo drugačni kot na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles]], ker to lestvico vzdržuje nekdo drug in uporablja svoje. Lestvica je posodobljena enkrat mesečno, običajno 16. v mesecu. <div style="height:265px;overflow:auto;"> {| class="wikitable" |+Slovenska Wikipedija na lestvici po pokritosti razširjenega vzorca člankov !Mesec ![[Povprečje|Povprečna]]<br/>velikost<br/>člankov ![[Mediana]]<br/>velikosti<br/>člankov !Manjkajoči !Škrbine !Članki !Dolgi<br/>članki !Rezultat !Uvrstitev |- |April 2026 || 14.725 || 6.482 || 2.265 || 4.294 || 1.525 || 1.916 || 52,07 || 38. |- |Marec 2026 || 14.642 || 6.457 || 2.278 || 4.294 || 1.528 || 1.900 || 51,93 || 38. |- |Februar 2026 || 14.558 || 6.409 || 2.288 || 4.305 || 1.523 || 1.884 || 51,79 || 38. |- |Januar 2026 || 14.500 || 6.371 || 2.291 || 4.316 || 1.523 || 1.870 || 51,70 || 39. |- |December 2025 || 14.311 || 6.220 || 2.298 || 4.345 || 1.522 || 1.835 || 51,49 || 40. |- |November 2025 || 14.226 || 6.174 || 2.302 || 4.360 || 1.519 || 1.819 || 51,38 || 40. |- |Oktober 2025 || 14.167 || 6.126 || 2.307 || 4.365 || 1.518 || 1.810 || 51,31 || 40. |- |September 2025 || 14.094 || 6.089 || 2.315 || 4.375 || 1.513 || 1.797 || 51,19 || 40. |- |Avgust 2025 || 14.018 || 6.035 || 2.329 || 4.386 || 1.502 || 1.783 || 51,02 || 40. |- |Julij 2025 || 13.960 || 5.961 || 2.341 || 4.395 || 1.495 || 1.769 || 50,88 || 40. |- |Junij 2025 || 13.913 || 5.909 || 2.350 || 4.402 || 1.485 || 1.763 || 50,78 || 40. |- |Maj 2025 || 13.824 || 5.862 || 2.364 || 4.408 || 1.483 || 1.745 || 50,61 || 40. |- |April 2025 || 13.665 || 5.826 || 2.379 || 4.420 || 1.484 || 1.717 || 50,40 || 40. |- |Marec 2025 || 13.511 || 5.811 || 2.384 || 4.427 || 1.484 || 1.705 || 50,31 || 40. |- |Februar 2025 || 13.427 || 5.787 || 2.393 || 4.430 || 1.484 || 1.693 || 50,21 || 40. |- |Januar 2025 || 13.378 || 5.768 || 2.400 || 4.430 || 1.481 || 1.689 || 50,15 || 40. |- |December 2024 || 13.293 || 5.745 || 2.406 || 4.440 || 1.477 || 1.677 || 50,05 || 40. |- |November 2024 || 13.221 || 5.735 || 2.415 || 4.436 || 1.487 || 1.662 || 49,95 || 40. |- |Oktober 2024 || 13.162 || 5.718 || 2.422 || 4.436 || 1.490 || 1.652 || 49,88 || 40. |- |September 2024 || 13.112 || 5.690 || 2.423 || 4.443 || 1.491 || 1.643 || 49,83 || 40. |- |Avgust 2024 || 13.073 || 5.681 || 2.431 || 4.444 || 1.489 || 1.636 || 49,75 || 40. |- |Julij 2024 || 12.972 || 5.633 || 2.440 || 4.450 || 1.486 || 1.624 || 49,63 || 40. |- |Junij 2024 || 12.914 || 5.595 || 2.451 || 4.455 || 1.482 || 1.612 || 49,51 || 40. |- |Maj 2024 || 12.822 || 5.567 || 2.463 || 4.460 || 1.481 || 1.596 || 49,37 || 40. |- |April 2024 || 12.760 || 5.531 || 2.475 || 4.462 || 1.478 || 1.585 || 49,24 || 40. |- |Marec 2024 || 12.630 || 5.500 || 2.496 || 4.464 || 1.476 || 1.564 || 49,03 || 40. |- |Februar 2024 || 12.549 || 5.480 || 2.509 || 4.470 || 1.476 || 1.545 || 48,87 || 40. |- |Januar 2024 || 12.426 || 5.464 || 2.515 || 4.475 || 1.475 || 1.535 || 48,79 || 40. |- |December 2023 || 12.341 || 5.457 || 2.522 || 4.478 || 1.470 || 1.530 || 48,72 || 40. |- |November 2023 || 12.260 || 5.425 || 2.532 || 4.487 || 1.465 || 1.516 || 48,58 || 40. |- |Oktober 2023 || 12.177 || 5.415 || 2.541 || 4.494 || 1.463 || 1.502 || 48,46 || 40. |- |September 2023 || 12.135 || 5.384 || 2.550 || 4.499 || 1.457 || 1.494 || 48,36 || 40. |- |Avgust 2023 || 12.107 || 5.380 || 2.570 || 4.488 || 1.457 || 1.485 || 48,22 || 40. |- |Julij 2023 || 12.025 || 5.345 || 2.590 || 4.488 || 1.451 || 1.471 || 48,03 || 40. |- |Junij 2023 || 11.981 || 5.319 || 2.601 || 4.493 || 1.446 || 1.460 || 47,91 || 40. |- |Maj 2023 || 11.898 || 5.277 || 2.610 || 4.500 || 1.447 || 1.443 || 47,78 || 40. |- |April 2023 || 11.832 || 5.219 || 2.622 || 4.511 || 1.433 || 1.434 || 47,64 || 40. |- |Marec 2023 || 11.796 || 5.198 || 2.638 || 4.522 || 1.414 || 1.426 || 47,48 || 41. |- |Februar 2023 || 11.769 || 5.170 || 2.646 || 4.539 || 1.393 || 1.422 || 47,36 || 41. |- |Januar 2023 || 11.727 || 5.148 || 2.667 || 4.539 || 1.383 || 1.411 || 47,18 || 41. |- |December 2022 || 11.675 || 5.134 || 2.672 || 4.543 || 1.381 || 1.404 || 47,11 || 41. |- |November 2022 || 11.610 || 5.091 || 2.687 || 4.545 || 1.377 || 1.391 || 46,96 || 41. |- |Oktober 2022 || 11.554 || 5.063 || 2.697 || 4.551 || 1.371 || 1.381 || 46,85 || 41. |- |September 2022 || 11.317 || 4.944 || 2.708 || 4.575 || 1.363 || 1.354 || 46,64 || 41. |- |Avgust 2022 || 11.264 || 4.924 || 2.717 || 4.585 || 1.355 || 1.343 || 46,52 || 41. |- |Julij 2022 || 11.184 || 4.897 || 2.736 || 4.581 || 1.353 || 1.330 || 46,35 || 41. |- |Junij 2022 || 11.129 || 4.879 || 2.743 || 4.587 || 1.352 || 1.318 || 46,26 || 40. |- |Maj 2022 || 11.118 || 4.872 || 2.745 || 4.588 || 1.349 || 1.318 || 46,24 || 40. |- |April 2022 || 11.056 || 4.854 || 2.751 || 4.598 || 1.348 || 1.303 || 46,13 || 40. |- |Marec 2022 || 10.987 || 4.834 || 2.762 || 4.599 || 1.347 || 1.292 || 46,02 || 40. |- |Februar 2022 || 10.927 || 4.822 || 2.765 || 4.601 || 1.348 || 1.286 || 45,98 || 40. |- |Januar 2022 || 10.858 || 4.815 || 2.774 || 4.606 || 1.349 || 1.271 || 45,86 || 40. |- |December 2021 || 10.805 || 4.792 || 2.780 || 4.617 || 1.341 || 1.262 || 45,76 || 40. |- |November 2021 || 10.749 || 4.771 || 2.790 || 4.616 || 1.338 || 1.256 || 45,67 || 40. |- |Oktober 2021 || 10.714 || 4.750 || 2.805 || 4.618 || 1.328 || 1.249 || 45,54 || 40. |- |September 2021 || 10.691 || 4.739 || 2.812 || 4.621 || 1.324 || 1.243 || 45,47 || 40. |- |Avgust 2021 || 10.647 || 4.722 || 2.819 || 4.627 || 1.321 || 1.233 || 45,37 || 40. |- |Julij 2021 || 10.614 || 4.704 || 2.831 || 4.626 || 1.318 || 1.225 || 45,27 || 40. |- |Junij 2021 || 10.578 || 4.680 || 2.843 || 4.624 || 1.318 || 1.215 || 45,16 || 40. |- |Maj 2021 || 10.466 || 4.650 || 2.849 || 4.631 || 1.314 || 1.206 || 45,07 || 40. |- |April 2021 || 10.365 || 4.635 || 2.851 || 4.642 || 1.311 || 1.196 || 45,00 || 40. |- |Marec 2021 || 10.323 || 4.639 || 2.860 || 4.648 || 1.307 || 1.185 || 44,89 || 40. |- |Februar 2021 || 10.274 || 4.683 || 2.874 || 4.637 || 1.317 || 1.172 || 44,78 || 40. |- |Januar 2021 || 10.149 || 4.642 || 2.892 || 4.641 || 1.314 || 1.153 || 44,59 || 41. |- |December 2020 || 10.095 || 4.619 || 2.904 || 4.644 || 1.312 || 1.140 || 44,46 || 41. |- |November 2020 || 10.008 || 4.591 || 2.912 || 4.650 || 1.311 || 1.127 || 44,35 || 41. |- |Oktober 2020 || 9.886 || 4.572 || 2.927 || 4.661 || 1.305 || 1.107 || 44,16 || 41. |- |September 2020 || 9.870 || 4.572 || 2.932 || 4.661 || 1.302 || 1.105 || 44,12 || 41. |- |Avgust 2020 || 9.848 || 4.560 || 2.942 || 4.656 || 1.301 || 1.101 || 44,05 || 41. |- |Julij 2020 || 9.831 || 4.556 || 2.949 || 4.654 || 1.298 || 1.099 || 43,99 || 41. |- |Junij 2020 || 9.798 || 4.541 || 2.958 || 4.655 || 1.297 || 1.090 || 43,90 || 41. |- |Maj 2020 || 9.766 || 4.522 || 2.967 || 4.658 || 1.293 || 1.082 || 43,81 || 41. |- |April 2020 || 9.714 || 4.502 || 2.978 || 4.660 || 1.288 || 1.074 || 43,70 || 41. |- |Marec 2020 || 9.654 || 4.485 || 2.991 || 4.662 || 1.289 || 1.058 || 43,56 || 41. |- |Februar 2020 || 9.621 || 4.462 || 3.003 || 4.667 || 1.286 || 1.044 || 43,42 || 41. |- |Januar 2020 || 9.596 || 4.453 || 3.019 || 4.663 || 1.282 || 1.036 || 43,29 || 41. |- |December 2019 || 9.565 || 4.436 || 3.027 || 4.666 || 1.279 || 1.028 || 43,20 || 41. |- |November 2019 || 9.530 || 4.416 || 3.033 || 4.671 || 1.274 || 1.022 || 43,13 || 41. |- |Oktober 2019 || 9.468 || 4.384 || 3.043 || 4.672 || 1.270 || 1.015 || 43,03 || 41. |- |September 2019 || 9.405 || 4.373 || 3.049 || 4.677 || 1.272 || 1.002 || 42,95 || 41. |- |Avgust 2019 || 9.371 || 4.349 || 3.058 || 4.683 || 1.263 || 996 || 42,85 || 41. |- |Julij 2019 || 9.346 || 4.336 || 3.067 || 4.684 || 1.258 || 991 || 42,77 || 41. |- |Junij 2019 || 9.323 || 4.329 || 3.076 || 4.681 || 1.256 || 987 || 42,70 || 41. |- |Maj 2019 || 9.295 || 4.315 || 3.084 || 4.684 || 1.249 || 983 || 42,62 || 41. |- |April 2019 || 9.259 || 4.292 || 3.090 || 4.687 || 1.246 || 977 || 42,55 || 41. |- |Marec 2019 || 9.225 || 4.287 || 3.091 || 4.692 || 1.245 || 972 || 42,52 || 41. |- |Februar 2019 || 9.183 || 4.285 || 3.112 || 4.684 || 1.241 || 963 || 42,36 || 41. |- |Januar 2019 || 9.111 || 4.271 || 3.123 || 4.687 || 1.239 || 951 || 42,24 || 40. |- |December 2018 || 9.077 || 4.253 || 3.123 || 4.697 || 1.237 || 943 || 42,19 || 40. |- |September 2018 || 9.023 || 4.225 || 3.132 || 4.686 || 1.235 || 930 || 42,06 || 40. |- |Avgust 2018 || 8.984 || 4.215 || 3.136 || 4.694 || 1.237 || 923 || 42,02 || 40. |- |Julij 2018 || 8.953 || 4.205 || 3.145 || 4.695 || 1.236 || 915 || 41,93 || 40. |- |Junij 2018 || 8.925 || 4.204 || 3.158 || 4.693 || 1.234 || 907 || 41,82 || 40. |- |Maj 2018 || 8.867 || 4.179 || 3.182 || 4.689 || 1.226 || 896 || 41,63 || 40. |- |April 2018 || 8.846 || 4.165 || 3.190 || 4.690 || 1.223 || 891 || 41,56 || 40. |- |Marec 2018 || 8.829 || 4.152 || 3.199 || 4.689 || 1.217 || 887 || 41,48 || 40. |- |Februar 2018 || 8.804 || 4.146 || 3.212 || 4.690 || 1.215 || 882 || 41,39 || 39. |- |Januar 2018 || 8.742 || 4.126 || 3.224 || 4.690 || 1.209 || 876 || 41,28 || 39. |- |December 2017 || 8.711 || 4.118 || 3.230 || 4.696 || 1.203 || 871 || 41,21 || 39. |- |November 2017 || 8.692 || 4.102 || 3.238 || 4.697 || 1.198 || 867 || 41,14 || 39. |- |Oktober 2017 || 8.667 || 4.095 || 3.248 || 4.693 || 1.196 || 863 || 41,06 || 39. |- |September 2017 || 8.649 || 4.095 || 3.261 || 4.688 || 1.192 || 859 || 40,97 || 40. |- |Avgust 2017 || 8.617 || 4.080 || 3.272 || 4.689 || 1.184 || 855 || 40,88 || 40. |- |Julij 2017 || 8.595 || 4.072 || 3.281 || 4.689 || 1.180 || 850 || 40,80 || 40. |- |Junij 2017 || 8.547 || 4.049 || 3.288 || 4.695 || 1.178 || 839 || 40,70 || 40. |- |Maj 2017 || 8.520 || 4.038 || 3.302 || 4.698 || 1.167 || 833 || 40,57 || 40. |- |April 2017 || 8.463 || 4.008 || 3.315 || 4.709 || 1.153 || 823 || 40,42 || 40. |- |Marec 2017 || 8.438 || 3.997 || 3.328 || 4.710 || 1.146 || 816 || 40,30 || 40. |- |Februar 2017 || 8.411 || 3.978 || 3.343 || 4.709 || 1.135 || 813 || 40,19 || 40. |- |Januar 2017 || 8.354 || 3.953 || 3.379 || 4.693 || 1.125 || 802 || 39,93 || 40. |- |December 2016 || 8.324 || 3.922 || 3.381 || 4.702 || 1.118 || 799 || 39,88 || 40. |- |November 2016 || 8.309 || 3.917 || 3.400 || 4.688 || 1.117 || 795 || 39,77 || 40. |- |Oktober 2016 || 8.283 || 3.901 || 3.408 || 4.684 || 1.117 || 791 || 39,71 || 40. |- |September 2016 || 8.240 || 3.883 || 3.414 || 4.688 || 1.115 || 783 || 39,63 || 40. |- |Avgust 2016 || 8.222 || 3.871 || 3.420 || 4.690 || 1.108 || 782 || 39,58 || 40. |- |Julij 2016 || 8.176 || 3.853 || 3.429 || 4.701 || 1.094 || 776 || 39,47 || 40. |- |Junij 2016 || 8.138 || 3.821 || 3.449 || 4.698 || 1.083 || 770 || 39,31 || 40. |- |Maj 2016 || 8.124 || 3.817 || 3.470 || 4.687 || 1.076 || 767 || 39,17 || 40. |- |April 2016 || 8.055 || 3.797 || 3.487 || 4.699 || 1.056 || 758 || 38,99 || 40. |- |Marec 2016 || 8.009 || 3.776 || 3.500 || 4.704 || 1.045 || 751 || 38,87 || 40. |- |Februar 2016 || 7.967 || 3.755 || 3.511 || 4.713 || 1.030 || 746 || 38,75 || 40. |- |Januar 2016 || 7.909 || 3.740 || 3.530 || 4.715 || 1.019 || 736 || 38,58 || 40. |- |December 2015 || 7.857 || 3.725 || 3.543 || 4.713 || 1.019 || 725 || 38,46 || 40. |- |November 2015 || 7.779 || 3.710 || 3.555 || 4.716 || 1.013 || 716 || 38,34 || 40. |- |Oktober 2015 || 7.744 || 3.701 || 3.569 || 4.709 || 1.011 || 711 || 38,24 || 40. |- |September 2015 || 7.708 || 3.687 || 3.579 || 4.718 || 998 || 705 || 38,12 || 40. |- |Avgust 2015 || 7.623 || 3.677 || 3.601 || 4.721 || 987 || 691 || 37,92 || 40. |- |Julij 2015 || 7.554 || 3.658 || 3.619 || 4.723 || 975 || 683 || 37,76 || 40. |- |Junij 2015 || 7.453 || 3.638 || 3.639 || 4.725 || 969 || 667 || 37,56 || 40. |- |Maj 2015 || 7.307 || 3.601 || 3.658 || 4.737 || 961 || 644 || 37,33 || 40. |- |April 2015 || 7.224 || 3.584 || 3.667 || 4.745 || 958 || 629 || 37,20 || 40. |- |Marec 2015 || 7.174 || 3.573 || 3.678 || 4.740 || 961 || 621 || 37,12 || 40. |- |Februar 2015 || 7.138 || 3.575 || 3.695 || 4.733 || 959 || 613 || 36,99 || 40. |- |Januar 2015 || 7.105 || 3.541 || 3.782 || 4.688 || 930 || 600 || 36,41 || 41. |- |December 2014 || 7.021 || 3.505 || 3.831 || 4.664 || 921 || 584 || 36,07 || 41. |- |November 2014 || 6.953 || 3.482 || 3.843 || 4.670 || 916 || 571 || 35,93 || 41. |- |Oktober 2014 || 6.924 || 3.457 || 3.875 || 4.651 || 906 || 568 || 35,73 || 41. |- |September 2014 || 6.879 || 3.444 || 3.884 || 4.657 || 897 || 562 || 35,63 || 41. |- |Avgust 2014 || 6.838 || 3.413 || 3.962 || 4.612 || 875 || 551 || 35,13 || 41. |- |Julij 2014 || 6.821 || 3.409 || 3.976 || 4.569 || 862 || 542 || 34,91 || 41. |- |Junij 2014 || 6.788 || 3.396 || 4.032 || 4.576 || 860 || 532 || 34,65 || 41. |- |Maj 2014 || 6.757 || 3.385 || 4.070 || 4.562 || 842 || 526 || 34,38 || 41. |- |April 2014 || 6.733 || 3.384 || 4.080 || 4.522 || 834 || 517 || 34,20 || 41. |- |Marec 2014 || 6.678 || 3.371 || 4.092 || 4.528 || 825 || 512 || 34,09 || 41. |- |Februar 2014 || 6.585 || 3.365 || 4.102 || 4.520 || 815 || 504 || 33,95 || 41. |- |Januar 2014 || 6.467 || 3.338 || 4.175 || 4.541 || 800 || 489 || 33,58 || 41. |- |December 2013 || 6.333 || 3.300 || 4.215 || 4.524 || 792 || 469 || 33,25 || 41. |- |November 2013 || 6.300 || 3.279 || 4.223 || 4.534 || 778 || 465 || 33,16 || 41. |- |Oktober 2013 || 6.212 || 3.254 || 4.258 || 4.515 || 775 || 452 || 32,91 || 41. |- |September 2013 || 6.184 || 3.256 || 4.310 || 4.517 || 770 || 447 || 32,69 || 41. |- |Avgust 2013 || 6.106 || 3.209 || 4.316 || 4.505 || 745 || 434 || 32,45 || 41. |- |Julij 2013 || || 3.355 || 3.583 || 3.682 || 612 || 354 || 32,24 || 41. |} </div> [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih]] lytja3ca56g6vwspdtbq4pyefc4g679 0 548385 6660367 6659238 2026-04-16T15:10:52Z VidicK01 193275 3/90: Poslanka v DZ tudi v novem mandatu 6660367 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Tamara Kozlovič |organization= |term_start4=13. maj 2022 |term_end4=10. april 2026 |term_start3=10. april 2026 |order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |box_width= |footnotes= |website= |signature_size= |signature_alt= |signature= |awards= |parents= |children= |spouse= |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– ) |employer= |image=<!--WD--> |years_active= |occupation=<!-- WD --> |alma_mater=[[Univerza v Mariboru]] |successor= |predecessor= |term_end= |term_start= |order= |successor1= |predecessor1= |term_end1= |term_start1= |order1= |relations= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> }} '''Tamara Kozlovič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[2. julij]] [[1978]], [[Koper]]. Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobrazba == Rojena je bila 2. julija 1978 v Kopru. Leta 1997 je maturirala na Gimnaziji Koper in se vpisala na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteto za organizacijske vede v Kranju]], kjer je leta 2003 diplomirala. Na isti fakulteti je 2016 pridobila znanstveni magisterij s področja managementa poslovnih sistemov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|title=IzbranP mag.Tamara Kozlovič|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111032/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|url-status=dead}}</ref> == Poklicna kariera == Leta 2005 se je zaposlila kot vodja Turistične organizacije Koper na [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]]. Leta 2019 je postala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave na Mestni občini Koper, naslednje leto pa pridobila polna pooblastila. Na funkciji je ostala do izvolitve na mesto poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/04/25/kdo-bo-nasledil-tamaro-kozlovic-na-celu-obcinske-u|title=Kdo bo nasledil Tamaro Kozlovič na čelu občinske uprave|date=26. 4. 2022|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Hlaj|first=Nataša}}</ref> Med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]]. Med letoma 2018 in 2020 je bila asistentka za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije – Turistica na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]]. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=BRŽAN ZADOVOLJEN Z IZVOLITVIJO KOZLOVIČEVE: Kdo bo zasedel njeno mesto na čelu občinske uprave?|url=http://www.regionalobala.si/novica/brzan-zadovoljen-z-izvolitvijo-kozloviceve-kdo-bo-zasedel-njeno-mesto-na-celu-obcinske-uprave-|website=regionalobala.si|accessdate=2023-08-26|language=sl}}</ref> Med drugim je predsednica Odbora za zdravstvo ter članica komisije za poslovnik, komisije za narodni skupnosti ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.<ref name=":0" /> Avgusta 2022 je bila imenovana tudi na mesto generalne sekretarke stranke.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Tamara Kozlovič|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111029/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|url-status=dead}}</ref> V državni zbor je bila ponovno izvoljena na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah 2026]].<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozlovič, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za organizacijske vede v Kranju]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]] de02z192r6gkjzlzhrzg6ljmsh979bv 6660516 6660367 2026-04-16T20:23:39Z VidicK01 193275 +volitve 2026 6660516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Tamara Kozlovič |organization= |term_start4=13. maj 2022 |term_end4=10. april 2026 |term_start3=10. april 2026 |order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |box_width= |footnotes= |website= |signature_size= |signature_alt= |signature= |awards= |parents= |children= |spouse= |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– ) |employer= |image=<!--WD--> |years_active= |occupation=<!-- WD --> |alma_mater=[[Univerza v Mariboru]] |successor= |predecessor= |term_end= |term_start= |order= |successor1= |predecessor1= |term_end1= |term_start1= |order1= |relations= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> }} '''Tamara Kozlovič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[2. julij]] [[1978]], [[Koper]]. Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobrazba == Rojena je bila 2. julija 1978 v Kopru. Leta 1997 je maturirala na Gimnaziji Koper in se vpisala na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteto za organizacijske vede v Kranju]], kjer je leta 2003 diplomirala. Na isti fakulteti je 2016 pridobila znanstveni magisterij s področja managementa poslovnih sistemov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|title=IzbranP mag.Tamara Kozlovič|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111032/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|url-status=dead}}</ref> == Poklicna kariera == Leta 2005 se je zaposlila kot vodja Turistične organizacije Koper na [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]]. Leta 2019 je postala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave na Mestni občini Koper, naslednje leto pa pridobila polna pooblastila. Na funkciji je ostala do izvolitve na mesto poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/04/25/kdo-bo-nasledil-tamaro-kozlovic-na-celu-obcinske-u|title=Kdo bo nasledil Tamaro Kozlovič na čelu občinske uprave|date=26. 4. 2022|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Hlaj|first=Nataša}}</ref> Med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]]. Med letoma 2018 in 2020 je bila asistentka za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije – Turistica na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]]. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=BRŽAN ZADOVOLJEN Z IZVOLITVIJO KOZLOVIČEVE: Kdo bo zasedel njeno mesto na čelu občinske uprave?|url=http://www.regionalobala.si/novica/brzan-zadovoljen-z-izvolitvijo-kozloviceve-kdo-bo-zasedel-njeno-mesto-na-celu-obcinske-uprave-|website=regionalobala.si|accessdate=2023-08-26|language=sl}}</ref> Med drugim je predsednica Odbora za zdravstvo ter članica komisije za poslovnik, komisije za narodni skupnosti ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.<ref name=":0" /> Avgusta 2022 je bila imenovana tudi na mesto generalne sekretarke stranke.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Tamara Kozlovič|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111029/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|url-status=dead}}</ref> Za Svobodo je ponovno kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Koper I je prejela 4713 glasov (41,35 odstotka) in znova osvojila poslansko mesto.<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državnega zbora]] bo med drugim delovala kot namestnica vodje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Prihodnji teden se bo v državnem zboru začelo oblikovanje delovnih teles|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prihodnji-teden-se-bo-v-drzavnem-zboru-zacelo-oblikovanje-delovnih-teles/779540|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozlovič, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za organizacijske vede v Kranju]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]] 16gki7ro00ka9moxzbzrsnwy1rvif7d 0 552771 6660535 6648273 2026-04-16T21:19:02Z VidicK01 193275 14/90: Poslanka tudi v novem mandatu +volitve 2026 6660535 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Sara Žibrat|organization=|term_start4=13. maj 2022|term_end4=10. april 2026||term_start3=10. april 2026|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|relations=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->}} '''Sara Žibrat''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in [[Prevajalec|prevajalka]]; * [[16. maj]] [[1992]], [[Murska Sobota]]. Trenutno je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sara Žibrat|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/sara-zibrat/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-12-08|language=sl-SI}}</ref> == Življenjepis == Odraščala je v [[Ljutomer|Ljutomeru]]. Leta 2011 je maturirala na tamkajšnji [[Gimnazija Franca Miklošiča|Gimnaziji Franca Miklošiča]] in se nato vpisala na študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Tam je diplomirala leta 2015, leta 2019 še magistrirala.<ref name=":1" /> Med letoma 2016 in 2017 je opravljala [[Erasmus Student Network|Erasmus+]] prakso na Oddelku za južnoslovanske in balkanske študije [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze]] v [[Praga|Pragi]]. Leta 2017 je postala agentka za razreševanje pritožb v podjetju Bitstamp d.o.o. Tam je ostala do leta 2021, ko je kot samostojna podjetnica, prevajalka in inštruktorica, ukvarjala pa se je tudi z oglaševalskimi kampanjami in delovanjem na filmskem področju.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Delovala je v filmskem društvu Plan 9. Na državnozborskih volitvah 2022 je bila na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v volilnem okraju Ljutomer izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. V mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica]] je bila predsednica [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]], podpredsednica [[Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svet]]<nowiki/>u, članica [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]] in članica [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P416|title=SaraŽibrat|accessdate=8. december 2023|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208164248/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P416|url-status=dead}}</ref> Bila je med soustanovitelji [[Klub mladih poslancev|Kluba mladih poslancev]], ki mu predseduje od 22. septembra 2023 do 22. marca 2024.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/KlubMladihPoslancev/!ut/p/z1/jY_LDoIwEEW_xQVbZiqCj10bFaG-TRW7MWhqNUFqECXx68XHxkSNs5u550xmQEIEMo0vex3ne5PGSdkvpbdiw6kbcJ8ginkXPU4c0eOUcNeFxQMIm5yGd8CvTl2ctKtsMEMHawxBljEPRrMmIxQb4w7BgLBxPXAEou-9fPxS9E__x4Hy9_oQpE7M-vkqTddOQ4PM1FZlKrPPWTne5fnx1LLQwqIobG2MTpS9MQcLPyk7c8oheifheBAiuvbVglYqN3763bY!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/#!|title=Klub mladih poslancev|accessdate=9. december 2023|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|archive-date=2023-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20231209132535/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/KlubMladihPoslancev/!ut/p/z1/jY_LDoIwEEW_xQVbZiqCj10bFaG-TRW7MWhqNUFqECXx68XHxkSNs5u550xmQEIEMo0vex3ne5PGSdkvpbdiw6kbcJ8ginkXPU4c0eOUcNeFxQMIm5yGd8CvTl2ctKtsMEMHawxBljEPRrMmIxQb4w7BgLBxPXAEou-9fPxS9E__x4Hy9_oQpE7M-vkqTddOQ4PM1FZlKrPPWTne5fnx1LLQwqIobG2MTpS9MQcLPyk7c8oheifheBAiuvbVglYqN3763bY!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/#!|url-status=dead}}</ref> 24. oktobra je po odstopu [[Urška Klakočar Zupančič|Urške Klakočar Zupančič]] postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Na listi Gibanja Svoboda je za poslanko znova kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Ljutomer je prejela 3031 glasov (31,17 odstotka) in osvojila nov poslanski mandat.<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://gibanjesvoboda.si/poslanec/sara-zibrat/ Življenjepis na strani Gibanja Svoboda] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žibrat, Sara}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Murskosobočani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] j2rkgcrbid22qg1jc6iwbnofec6uvy1 0 553923 6660511 6539521 2026-04-16T20:17:12Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:The Incredulity of Saint Thomas by Caravaggio.jpg]] → [[File:Caravaggio incredulity.jpg]] → File replacement: Updating from an old and lower-quality version to a newer version with better quality ([[c:c:GR]]) 6660511 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Galerija slik Sanssouci | native_name = ''Bildergalerie'' | former_names = | alternate_names = | image = Bildergalerie Sanssouci, Potsdam-7506.jpg | alt = | caption = Južna stran Galerije slik | map_type = Nemčija | map_alt = | map_caption = | relief = y | altitude = | building_type = galerija | architectural_style = | structural_system = | cost = | client = [[Friderik II. Veliki]] | owner = Stiftung Preußische Schlösser und Gärten Berlin-Brandenburg | current_tenants = | landlord = | location = | address = | location_town = [[Potsdam]] | location_country = [[Nemčija]] | coordinates = {{coord|52.403|13.041|display=inline}} | start_date = 1755 | completion_date = 1764 | inauguration_date = | renovation_date = | height = | floor_count = | floor_area = | main_contractor = | architect = Johann Gottfried Büring | architecture_firm = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | awards = | website = {{URL|https://www.spsg.de/en/palaces-gardens/object/orangery-palace/}} | references = | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1990 <small>(14. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/532 532] | designation1_criteria = I, ii, iv | designation1_type = Kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Galerija slik''' ({{lang-de|Bildergalerie}}) v [[park Sanssouci|parku Sanssouci]] v [[Potsdam]]u je bila zgrajena v letih 1755–64 med vladavino pruskega kralja [[Friderik II. Veliki|Friderika II.]] pod nadzorom Johanna Gottfrieda Büringa.<ref name=p>{{navedi knjigo |last1=Streidt |first1=Gert |last2=Frahm |first2=Klaus |editor1-last=Leuthäuser |editor1-first=Gabriele |editor2-last=Feierabend |editor2-first=Peter |title=Potsdam |date=1996 |publisher=Könemann Verlagsgesellschaft mbH |location=Köln |isbn=9783895082382 |pages=68–77}}</ref> Galerija slik se nahaja vzhodno od palače in je najstarejši obstoječi muzej, zgrajen za vladarja v Nemčiji. == Zgodovina == Friderik II. je bil strasten zbiralec slik. V mladosti je imel najraje sodobno francosko umetnost [[rokoko]]ja, stene njegovih sob v [[Sanssouci]]ju pa so krasile slike njegovega najljubšega umetnika [[Jean-Antoine Watteau|Antoina Watteauja]]. Po prihodu na prestol leta 1740 se je kralj vedno bolj zanimal za [[Zgodovinsko slikarstvo|zgodovinske slike]], ki so bile v njegovem času zelo cenjene. Zbiral je zlasti dela [[renesansa|renesanse]], [[manierizem|manierizma]] in [[barok]]a, večinoma italijanskih in flamskih umetnikov. Zaradi odprtja [[Altes Museum]] v [[Berlin]]u leta 1829 so tja prenesli približno petdeset slik. Med njimi so bile [[Correggio]]va ''Leda'', tri [[Rembrandt]]ove slike, nekaj [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Anthonis van Dyck|Anthonisa van Dycka]] in Antoina Watteauja. Tako so bili vsi marmorni kipi premaknjeni. V letih 1929–30 je bila Galerija slik ponovno ustanovljena in iz Berlina se je vrnilo 120 od 159 del, ki so bila v katalogu označena kot kupljena s strani Frederika. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so vse slike prenesli v palačo Rheinsberg v Rheinsbergu. Leta 1946 se je od tam vrnilo le deset slik in večina slik je bila videti izgubljenih. Vendar pa je bila leta 1958 vrnjena velika zbirka slik, ki jih je zaplenila [[Sovjetska zveza]]. Nekatere slike pa so še vedno v ruskih zbirkah.[1] [[File:Copy of Raphael Santi CHRISTUS in the church of Maria in Szprotawa Poland.jpg|thumb|''Kristus'' Alfreda Langea iz leta 1899 v cerkvi sv. Marije v Szprotavi kot edina kopija po drugi svetovni vojni izgubljene Rafaelove slike iz galerije Sanssouci]] == Zunanja arhitektura == Galerija slik je bila zgrajena na mestu nekdanjega rastlinjaka, v katerem je Friderik Veliki gojil tropsko sadje. Büring, ki je bil vodja kraljevega gradbenega oddelka z Janom Boumanom in je nadzoroval gradnjo številnih stavb, ki jih je zasnoval Georg Wenzeslaus von Knobelsdorff, je namesto rastlinjaka zgradil dolgo, enonadstropno stavbo, pobarvano rumeno, po natančnih specifikacijah Friderika Velikega. Svoje delo je zasnoval na [[Nove dvorane (Sanssouci)|Novih dvoranah]], ki jih je zgradil Knobelsdorff zahodno od Sanssoucija in ki skupaj tvorijo tridelni stavbni ansambel. Srednji del galerije slik poudarja kupola s skupino orlov in kač v boju Benjamina Gieseja in Friedricha Juryja. Na srednji del na obeh straneh mejijo podolgovate galerije. Na zahodu je kralj lahko prišel do svoje galerije po stopnišču z vrhnje terase Sanssoucija po najkrajši poti. Na severni strani ščiti slike pred vlago hodnik, skozi katerega se je lahko kalila severna slikovna stena še v času Friderika Velikega. Na vrtni strani so med okni, ki so segala do tal, stale marmornate skulpture. Večino kipov sta izdelala Johann Gottlieb Heymüller in Johann Peter Benckert ter prikazujejo alegorične figure iz umetnosti in znanosti. Glave na sklepnih kamnih prikazujejo portrete umetnikov. == Galerija == [[File:Sanssouci Picture Gallery interior 1.jpg|thumb|Notranjost Galerije slik, pogled od vhoda proti vzhodu]] Galerijska dvorana je veličastno oblikovana z bogato pozlačenimi okraski na rahlo ukrivljenem stropu. Tla so položena v ujemajočih se barvah z rombastim vzorcem belega in rumenega italijanskega marmorja. Na zelenih stenah so uokvirjene slike baročno nanizane na gosto druga ob drugi. Nekatera razstavljena dela so Caravaggiova ''Nejevernost svetega Tomaža'', ''Binkošti'' Anthonyja van Dycka ter ''Štirje evangelisti in sveti Hieronim'' iz delavnice Petra Paula Rubensa. Ob dolgi galerijski dvorani je prav tako bogato urejen kabinet, kjer so razstavljene slike manjšega formata. <gallery> Peter Paul Rubens - The four Evangelists (1614).jpg|Peter Paul Rubens - ''Štirje evangelisti'' Caravaggio incredulity.jpg|[[Caravaggio]] - ''Nejevernost svetega Tomaža'' Peter Paul Rubens-Der Heilige Hieronymus.jpg|[[Peter Paul Rubens]] - ''sv. Hieronim'' </gallery> == Zaključek 2024 == Zaradi javnih subvencij na ravni leta 2022 kljub naraščajočim stroškom energije in gradnje ter rednim povišanjem cen je Fundacija Pruske palače in vrtovi Berlin-Brandenburg napovedala zaprtje Galerije slik. Da bi lahko izvajali enake storitve kot leta 2022, bi fundacija v letu 2024 potrebovala še vsaj okoli pet milijonov evrov več za pokrivanje pričakovanih podražitev in tarif. Brez višjih subvencij bo poleg odločitve o zaprtju gradu Glienicke napovedala še zapiranje. Z zaprtjem Galerije slik in gradu Glienicke bo SPSG prihranil okoli 300.000 evrov na leto. Na ta način se želi fundacija izogniti odpuščanju iz operativnih razlogov in prizadete zaposlene razporediti po drugih gradovih. Že leta 2016 je SPSG zaradi finančnih razlogov za redne obiskovalce zaprl različne hiše, ki jih je mogoče obiskati le ob izbranih dnevih.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.blickpunkt-brandenburg.de/nachrichten/artikel/die-bildergalerie-und-das-schloss-glienicke-bleiben-2024-geschlossen |titel=Die Bildergalerie und das Schloss Glienicke bleiben 2024 geschlossen |hrsg=blickpunkt. Onlineportal für das Land Brandenburg |datum=2023-09-10 |abruf=2023-09-10 |autor=Elke Lange }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230917201602/https://www.blickpunkt-brandenburg.de/nachrichten/artikel/die-bildergalerie-und-das-schloss-glienicke-bleiben-2024-geschlossen |date=2023-09-17 }}</ref> == Sklici in viri == {{sklici}} *Gert Streidt, Klaus Frahm. Potsdam. Die Schlösser und Gärten der Hohenzollern. Könemann Verlagsgesellschaft, Köln 1996, ISBN 3-89508-238-4 *NN: Bildergalerie Sanssouci. Amtlicher Führer der Stiftung Preußische Schlösser und Gärten Berlin-Brandenburg. 1. Auflage 1997 == Zunanje povezave == {{commons category}} * [https://www.spsg.de/en/palaces-gardens/object/picture-gallery-of-sanssouci/ Uradna spletna stran] * [https://artsandculture.google.com/u/0/partner/bildergalerie-sanssouci?hl=en Virtual tour of the Sanssouci Picture Gallery] provided by Google Arts & Culture {{Kraji svetovne dediščine v Nemčiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Potsdam]] [[Kategorija:Muzeji v Nemčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1764]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] bn18j7ajh5bcgkmqazjsg7563131kim 0 554049 6660368 6653467 2026-04-16T15:13:19Z VidicK01 193275 4/90: Poslanka v DZ tudi v novem mandatu 6660368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Mateja Čalušić |organization = |term_start1 = 12. januar 2024 |term_end1 = |predecessor1 = [[Irena Šinko]] |premier1 = [[Robert Golob]] |successor1 = |order1 = [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] |term_start2 = 10. april 2026 |term_end2 = |predecessor2 = |premier2 = |successor2 = |order2 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start3 = 13. maj 2022 |term_end3 = 12. januar 2024 |children = |spouse = |party = [[Gibanje Svoboda]] (2022– ) |image = <!--WD--> |occupation = <!--WD--> |nationality = <!--WD--> }} '''Mateja Čalušić''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], * [[5. september]] [[1987]], [[Koper]]. Od leta 2022 do 2023 je bila poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Je aktualna [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]]. == Izobrazba == Diplomirala je leta 2012 na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]], in sicer na Oddelku za agronomijo z nalogo ''Pridelek oljke (Olea europaea L.) sorte 'Istrska belica' na cepljenih sadikah in na lastnih koreninah''.<ref>{{Navedi splet|title=Pridelek oljke (Olea europaea L.) sorte 'Istrska belica' na cepljenih sadikah in na lastnih koreninah : diplomsko delo = Yield of olives (Olea europaea L.) cv. 'Istrian white' on grafted and on own rooted plants : B. Sc. thesis|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7228025|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Leta 2013 se je na isti fakulteti usposabljala še kot Svetovalka za [[fitofarmacevtska sredstva]], leta 2019 pa opravila tečaj [[Sommelier|sommelierja]] prve stopnje.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Čalušić|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P373|website=dz-rs.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104165755/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P373|url-status=dead}}</ref> == Kariera == Od leta 2015 do 2022 je bila administratorka in vodja lokala, med leti 2017 in 2022 pa je delala tudi kot Svetovalka za fitofarmacevtska sredstva. === Politika === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bila na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. V matičnem volilnem okraju Koper 2 je prejela 7.466 oz. 43,32 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda - 2. volilna enota - Postojna|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> 4. januarja 2024 jo je predsednik vlade [[Robert Golob]] predlagal za novo [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Dobila je podporo na matičnem odboru, 12. januarja 2024 pa je prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada znova v polni sestavi – DZ za novo kmetijsko ministrico potrdil Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-znova-v-polni-sestavi-dz-za-novo-kmetijsko-ministrico-potrdil-matejo-calusic/694523|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-12|language=sl}}</ref> V njenem mandatu je bil potrjen prostotrgovinski sporazum Evropske unije z blokom južnoameriških držav [[Mercosur]], ki je kot v več članicah Unije tudi v Sloveniji vzbudil odpor med kmetijskimi organizacijami, ki so pristojnim očitale, da dogovor slabi položaj slovenskih kmetov, njihovo konkurenčnost in zaradi uvoza iz Južne Amerike tudi kvaliteto hrane na trgu. Čalušićeva je odgovorila, da ima sporazum varovalke, ki bodo zaščitile slovenskega kmeta, med drugim z uvoznimi kvotami. Težave, ki jih ima kmetijstvo v Sloveniji, pa da niso izvorno povezane s tem sporazumom.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Čalušić o sporazumu z Mercosurjem: Velike priložnosti vidimo pri izvozu vina|url=https://www.rtvslo.si/okolje/kmetijstvo/mateja-calusic-o-sporazumu-z-mercosurjem-velike-priloznosti-vidimo-pri-izvozu-vina/770028|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica na sestanku s kmetijskimi nevladnimi organizacijami o sporazumu EU–MERCOSUR {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-19-ministrica-na-sestanku-s-kmetijskimi-nevladnimi-organizacijami-o-sporazumu-eumercosur/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-19|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> Za Svobodo je v volilnem okraju Koper 2 kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobila je 6178 glasov (39,62 odstotka glasov) ter osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Gibanja Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čalušić, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] pk4s9wwfl2unwf2sz6b1s444bel19yc 0 563290 6660494 6632177 2026-04-16T19:41:50Z Octopus 13285 /* Poskusni seznam */ Markovi stolpi 6660494 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Macedonia |float=right |width=200 |caption=Kraji svetovne dediščine v Severni Makedoniji |places= {{location map~ |Macedonia |lat=41.11694 |long=20.80167 |label=[[Ohrid]]}} {{location map~ |Macedonia |lat=41.75 |long= 20.633333 |label=[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|Dlaboka Reka]] }} }} Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 December 2017 |access-date=27 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160523194513/https://whc.unesco.org/en/convention |archive-date=23 May 2016 |url-status=live}}</ref> Po razpadu Jugoslavije je [[Socialistična republika Makedonija]] leta 1991 razglasila neodvisnost kot Republika Makedonija in nasledila Unescovo konvencijo 30. aprila 1997 pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (zaradi spora glede imena z Grčijo).<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/mk |title=the former Yugoslav Republic of Macedonia |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 December 2017 |access-date=7 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120513112315/http://whc.unesco.org/en/statesparties/mk |archive-date=13 May 2012 |url-status=live}}</ref> Po Prespanskem sporazumu je bilo ime države leta 2019 uradno spremenjeno v [[Severna Makedonija]]. Od leta 2021 sta dve lokaciji v Severni Makedoniji vpisani na seznam in še štiri na poskusnem seznamu. Naravna in kulturna dediščina Ohridske regije je bila vpisana na 3. zasedanju Unesca leta 1979. Leta 2019 je bilo območje razširjeno na albanski del jezera in je tako postalo transnacionalno območje.<ref name="unesco1">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/99 |title=Natural and Cultural Heritage of the Ohrid region |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=24 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171217090041/https://whc.unesco.org/en/list/99 |archive-date=17 December 2017 |url-status=live}}</ref> Leta 2021 je bilo območje starodavnih in pragozdovih bukovih gozdov v Karpatih in drugih regijah Evrope razširjeno na bukov gozd v nacionalnem parku Mavrovo, območje si deli s 17 evropskimi državami. Predvidene lokacije so jama Slatinski izvor, geološka formacija Markovi kuli, megalitski arheo-astronomski kompleks Kokino in cerkev sv. Jurija v Kurbinovem.<ref name="unesco2">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=mk |title=UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists: Macedonia |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120806232214/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=mk |archive-date=6 August 2012 |url-status=live}}</ref> == Kraji svetovne dediščine == Unesco navaja mesta pod desetimi kriteriji; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live}}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Mednarodno območje|outline=silver}} {| class="wikitable plainrowheaders" |- ! style="width:100px;" scope="col"| Mesto ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (okrožje) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col"| Kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | Naravna in kulturna dediščina Ohridske regije* | align=center | [[File:Church of St. John at Kaneo 6.jpg|150px|Ohrid]] | [[Ohrid]] | align=center | 1979, 1980, 2009, 2019 | i, iii, iv, vii (mešano) | Mesto [[Ohrid]] je eno najstarejših človeških naselij v Evropi z arheološkimi ostanki od [[bronasta doba|bronaste dobe]] do [[srednji vek|srednjega veka]]. Je vidno pričevanje [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] in arhitekture, kot sta [[Cerkev sv. Janeza v Kaneu|cerkvi sv. Janeza v Kaneu]] in [[Cerkev sv. Sofije, Ohrid|sv. Sofije]]. Ohrid ima najstarejši slovanski [[samostan]] in prvo slovansko univerzo na Balkanu. [[Ohridsko jezero]] izvira iz predglacialne dobe in zagotavlja edinstveno zatočišče za številne endemične in reliktne sladkovodne vrste flore in favne. Območje je bilo razširjeno leta 1980, leta 2009 pa je prišlo do manjše spremembe meja. Leta 2019 je bilo območje razširjeno tako, da je vključilo albanski del jezera. |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]* | align=center | [[File:Dlaboka River Valley in Macedonia.jpg|150px|Valley of Dlaboka River]] | Mavrovo in Rostuša | align=center | 2021 | 1133quater; ix (naravno) | Ta dediščina obsega gozdove v 18 evropskih državah. Ti gozdovi prikazujejo postglacialni proces širjenja evropskih bukovih gozdov in prikazujejo najbolj popolne in celovite ekološke vzorce in procese čistih in mešanih sestojev evropske bukve v različnih okoljskih pogojih. Stran je bila prvič uvrščena leta 2007 na Slovaško in v Ukrajino. V letih 2011, 2017 in 2021 je bil razširjen, da je vključeval gozdove v več drugih državah. Dolina reke Dlaboka v Severni Makedoniji je bila na seznam dodana leta 2021.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1133/ |title=Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201017064553/https://whc.unesco.org/en/list/1133/ |archive-date=17 October 2020 |url-status=live }}</ref> |- |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists |title=UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=25 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170720204834/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |archive-date=20 July 2017 |url-status=live}}</ref>Od leta 2021 je Severna Makedonija na svojem poskusnem seznamu zabeležila štiri mesta. {| class="wikitable plainrowheaders" |- ! style="width:100px;" scope="col"| Mesto ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (okrožje) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col"| Kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | Jama Slatinski Izvor | align=center | [[File:Пештера Слатински Извор (Порече) 08.jpg|150px|Markovi kuli]] | Makedonski Brod | align=center | 2004 | vii, viii, ix (naravno) | Najdlje raziskan jamski sistem v Severni Makedoniji. Jame so nad reko Slatino v bližini vasi Slatina, Severna Makedonija in so verjetno nastale v zadnji ledeni dobi. V sistemu najdemo več jamskih formacij.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1917/ |title=Cave Slatinski Izvor |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=24 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180824183458/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1917/ |archive-date=24 August 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Markovi stolpi, Prilep|Markovi stolpi]] | align=center | [[File:Markovi---Kuli.JPG|150px|Markovi kuli]] | Prilep | align=center | 2004 | vii, viii, ix (naravno) | Geološka formacija, sestavljena iz magmatskih in metamorfnih kamnin. Sama konfiguracija terena in ugodna geografska lega sta povzročili, da je bilo to območje stalno poseljeno že od bronaste dobe naprej.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1918/ |title=Markovi Kuli |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=24 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180825002446/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1918/ |archive-date=25 August 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Arheo-astronomsko najdišče Kokino]] | align=center | [[File:Kokino 3.jpg|150px|Kokino]] | Staro Nagoričane | align=center | 2009 | i, ii, iii (kulturno) | [[Megalit]]ski astronomski kompleks na vrhu gore Tatićev Kamen iz bronaste dobe. Odrezki kamnitih oznak označujejo točke sončnega vzhoda v dneh poletnega solsticija, zimskega solsticija, spomladanskega in jesenskega enakonočja, pa tudi vzhajajočo polno luno na vzhodnem obzorju, ko ima maksimum in minimalna deklinacija pozimi in poleti. Najdišče je bilo odkrito leta 2001.<ref>{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5413/ |title=Archaeo-astronomical Site Kokino |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=24 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121102111339/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5413 |archive-date=2 November 2012 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] | align=center | [[File:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 01.JPG|150px|Church of St George]] | Resen | align=center | 2020 | i, ii, iii (kulturno) | Pravoslavni samostan iz 12. stoletja v regiji Prespe, znan po redkih freskah iz obdobja makedonske renesanse bizantinske umetnosti. Jurija je največja cerkev brez ladij v državi.<ref>{{navedi splet |title=Church St. George (Sv Gjorgji) Kurbinovo |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=16 April 2020 |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6492/ |url-status=live |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416162640/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6492/ }}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Evropi}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Severna Makedonija]] 4qbba5k133ta5ots6b5jr28t817go8n 6660496 6660494 2026-04-16T19:43:53Z Octopus 13285 /* Poskusni seznam */ Kokino 6660496 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Macedonia |float=right |width=200 |caption=Kraji svetovne dediščine v Severni Makedoniji |places= {{location map~ |Macedonia |lat=41.11694 |long=20.80167 |label=[[Ohrid]]}} {{location map~ |Macedonia |lat=41.75 |long= 20.633333 |label=[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|Dlaboka Reka]] }} }} Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 December 2017 |access-date=27 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160523194513/https://whc.unesco.org/en/convention |archive-date=23 May 2016 |url-status=live}}</ref> Po razpadu Jugoslavije je [[Socialistična republika Makedonija]] leta 1991 razglasila neodvisnost kot Republika Makedonija in nasledila Unescovo konvencijo 30. aprila 1997 pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (zaradi spora glede imena z Grčijo).<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/mk |title=the former Yugoslav Republic of Macedonia |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 December 2017 |access-date=7 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120513112315/http://whc.unesco.org/en/statesparties/mk |archive-date=13 May 2012 |url-status=live}}</ref> Po Prespanskem sporazumu je bilo ime države leta 2019 uradno spremenjeno v [[Severna Makedonija]]. Od leta 2021 sta dve lokaciji v Severni Makedoniji vpisani na seznam in še štiri na poskusnem seznamu. Naravna in kulturna dediščina Ohridske regije je bila vpisana na 3. zasedanju Unesca leta 1979. Leta 2019 je bilo območje razširjeno na albanski del jezera in je tako postalo transnacionalno območje.<ref name="unesco1">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/99 |title=Natural and Cultural Heritage of the Ohrid region |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=24 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171217090041/https://whc.unesco.org/en/list/99 |archive-date=17 December 2017 |url-status=live}}</ref> Leta 2021 je bilo območje starodavnih in pragozdovih bukovih gozdov v Karpatih in drugih regijah Evrope razširjeno na bukov gozd v nacionalnem parku Mavrovo, območje si deli s 17 evropskimi državami. Predvidene lokacije so jama Slatinski izvor, geološka formacija Markovi kuli, megalitski arheo-astronomski kompleks Kokino in cerkev sv. Jurija v Kurbinovem.<ref name="unesco2">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=mk |title=UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists: Macedonia |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120806232214/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=mk |archive-date=6 August 2012 |url-status=live}}</ref> == Kraji svetovne dediščine == Unesco navaja mesta pod desetimi kriteriji; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live}}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Mednarodno območje|outline=silver}} {| class="wikitable plainrowheaders" |- ! style="width:100px;" scope="col"| Mesto ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (okrožje) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col"| Kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | Naravna in kulturna dediščina Ohridske regije* | align=center | [[File:Church of St. John at Kaneo 6.jpg|150px|Ohrid]] | [[Ohrid]] | align=center | 1979, 1980, 2009, 2019 | i, iii, iv, vii (mešano) | Mesto [[Ohrid]] je eno najstarejših človeških naselij v Evropi z arheološkimi ostanki od [[bronasta doba|bronaste dobe]] do [[srednji vek|srednjega veka]]. Je vidno pričevanje [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] in arhitekture, kot sta [[Cerkev sv. Janeza v Kaneu|cerkvi sv. Janeza v Kaneu]] in [[Cerkev sv. Sofije, Ohrid|sv. Sofije]]. Ohrid ima najstarejši slovanski [[samostan]] in prvo slovansko univerzo na Balkanu. [[Ohridsko jezero]] izvira iz predglacialne dobe in zagotavlja edinstveno zatočišče za številne endemične in reliktne sladkovodne vrste flore in favne. Območje je bilo razširjeno leta 1980, leta 2009 pa je prišlo do manjše spremembe meja. Leta 2019 je bilo območje razširjeno tako, da je vključilo albanski del jezera. |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]* | align=center | [[File:Dlaboka River Valley in Macedonia.jpg|150px|Valley of Dlaboka River]] | Mavrovo in Rostuša | align=center | 2021 | 1133quater; ix (naravno) | Ta dediščina obsega gozdove v 18 evropskih državah. Ti gozdovi prikazujejo postglacialni proces širjenja evropskih bukovih gozdov in prikazujejo najbolj popolne in celovite ekološke vzorce in procese čistih in mešanih sestojev evropske bukve v različnih okoljskih pogojih. Stran je bila prvič uvrščena leta 2007 na Slovaško in v Ukrajino. V letih 2011, 2017 in 2021 je bil razširjen, da je vključeval gozdove v več drugih državah. Dolina reke Dlaboka v Severni Makedoniji je bila na seznam dodana leta 2021.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1133/ |title=Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201017064553/https://whc.unesco.org/en/list/1133/ |archive-date=17 October 2020 |url-status=live }}</ref> |- |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists |title=UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=25 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170720204834/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |archive-date=20 July 2017 |url-status=live}}</ref>Od leta 2021 je Severna Makedonija na svojem poskusnem seznamu zabeležila štiri mesta. {| class="wikitable plainrowheaders" |- ! style="width:100px;" scope="col"| Mesto ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (okrožje) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col"| Kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | Jama Slatinski Izvor | align=center | [[File:Пештера Слатински Извор (Порече) 08.jpg|150px|Markovi kuli]] | Makedonski Brod | align=center | 2004 | vii, viii, ix (naravno) | Najdlje raziskan jamski sistem v Severni Makedoniji. Jame so nad reko Slatino v bližini vasi Slatina, Severna Makedonija in so verjetno nastale v zadnji ledeni dobi. V sistemu najdemo več jamskih formacij.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1917/ |title=Cave Slatinski Izvor |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=24 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180824183458/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1917/ |archive-date=24 August 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Markovi stolpi, Prilep|Markovi stolpi]] | align=center | [[File:Markovi---Kuli.JPG|150px|Markovi kuli]] | Prilep | align=center | 2004 | vii, viii, ix (naravno) | Geološka formacija, sestavljena iz magmatskih in metamorfnih kamnin. Sama konfiguracija terena in ugodna geografska lega sta povzročili, da je bilo to območje stalno poseljeno že od bronaste dobe naprej.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1918/ |title=Markovi Kuli |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=24 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180825002446/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1918/ |archive-date=25 August 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Kokino|Arheo-astronomsko najdišče Kokino]] | align=center | [[File:Kokino 3.jpg|150px|Kokino]] | Staro Nagoričane | align=center | 2009 | i, ii, iii (kulturno) | [[Megalit]]ski astronomski kompleks na vrhu gore Tatićev Kamen iz bronaste dobe. Odrezki kamnitih oznak označujejo točke sončnega vzhoda v dneh poletnega solsticija, zimskega solsticija, spomladanskega in jesenskega enakonočja, pa tudi vzhajajočo polno luno na vzhodnem obzorju, ko ima maksimum in minimalna deklinacija pozimi in poleti. Najdišče je bilo odkrito leta 2001.<ref>{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5413/ |title=Archaeo-astronomical Site Kokino |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=24 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121102111339/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5413 |archive-date=2 November 2012 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] | align=center | [[File:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 01.JPG|150px|Church of St George]] | Resen | align=center | 2020 | i, ii, iii (kulturno) | Pravoslavni samostan iz 12. stoletja v regiji Prespe, znan po redkih freskah iz obdobja makedonske renesanse bizantinske umetnosti. Jurija je največja cerkev brez ladij v državi.<ref>{{navedi splet |title=Church St. George (Sv Gjorgji) Kurbinovo |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=16 April 2020 |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6492/ |url-status=live |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416162640/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6492/ }}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Evropi}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Severna Makedonija]] 8sgxxe70287e1te480d7j0y6z88migp 0 567145 6660532 6655018 2026-04-16T21:09:44Z VidicK01 193275 13/90: Poslanec v novem mandatu DZ 6660532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vinko Logaj |organization = |term_start2 = 2014 |term_end2 = 30. september 2024 |predecessor2 = Gregor Mohorčič |successor2 = Jasna Rojc |order2 = Direktor [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda za šolstvo]] |term_start1 = 10. april 2026 |term_end1 = |order1 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start = 7. oktober 2024 |term_end = |predecessor = [[Darjo Felda]] |premier = [[Robert Golob]] |successor = |order = [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]] |children = |spouse = |party = [[Zares]] (do 2008)<br/>[[Gibanje Svoboda]] |image = <!--WD--> |occupation = <!--WD--> |nationality = <!--WD--> }} '''Vinko Logaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[raziskovalec]], [[učitelj]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[5. januar]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Do konca septembra 2024 je bil direktor [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda za šolstvo RS]], kjer je bil na funkciji deset let. Od 7. oktobra 2024 je [[minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]]. == Izobrazba == Študiral je fiziko in tehnično vzgojo na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]] in diplomiral z nalogo ''Vrednost in pomen površinske zaščite lesa z vidika uporabe sodobnih sredstev''.<ref>{{Navedi splet|title=Vrednost in pomen površinske zaščite lesa z vidika uporabe sodobnih sredstev : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5610760|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Kasneje je magistriral, in sicer s področja [[menedžment]]a z nalogo ''Interni marketing: študija primera srednje šole''<ref>{{Navedi splet|title=Interni marketing : študija primera srednje šole : magistrska naloga |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/989143|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> ter 2012 še doktoriral, z disertacijo ''Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol''.<ref>{{Navedi splet|title=Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol : doktorska disertacija |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4442327|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> == Kariera == === Pedagoško delo === Pedagoško kariero je začel na Osnovni šoli Dol pri Ljubljani in jo nadaljeval na Osnovni šoli Litija, kjer je napredoval z mesta učitelja v pomočnika ravnatelja in kasneje ravnatelja. Pomagal je ustanoviti Gimnazijo Litija, ki jo je prav tako nekaj časa vodil. Tri leta je predaval na Šoli za ravnatelje. Od leta 2012 do 2014 je bil direktor centra [[Cirius Kamnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Vinko Logaj, kandidat za ministra za šolstvo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vinko-logaj-kandidat-za-ministra-za-solstvo-2692246/|website=Dnevnik|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> === Politika === S politiko se je prvič srečal leta 2006, ko je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] kandidiral za župana [[Občina Litija|občine Litija]] s podporo strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. V drugem krogu ga je za manj kot 200 glasov premagal [[Franc Rokavec]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2006 - Občina Litija|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/obcina_litija.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Bil predsednik občinskega odbora stranke [[Zares]], na njeni listi je kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 2008]], a za poslanca ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Vinko Logaj|url=https://www.zares.si/vinko-logaj_svet/|website=Zares.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> V času ministrovanja [[Igor Lukšič|Igorja Lukšiča]] je bil na Ministrstvu za šolstvo direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Lukšič: Uspelo nam je umiriti šolsko polje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luksic-uspelo-nam-je-umiriti-solsko-polje/217325|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Leta 2014 ga je [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]] imenovala za direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Na funkciji je deloval dva mandata, tretjega pa je konec septembra 2024, na lastno željo, predčasno zaključil.<ref>{{Navedi splet|title=Po 10 letih se s čela zavoda za šolstvo poslavlja Vinko Logaj|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-10-letih-se-iz-cela-zavoda-za-solstvo-poslavlja-vinko-logaj/|website=n1info.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Po odstopu [[Darjo Felda|Darja Felde]] je predsednik vlade [[Robert Golob]] napovedal, da bo Logaja predlagal za novega [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|ministra za vzgojo in izobraževanje]].<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Kandidat je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra 2024 pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah leta 2026]] je za [[Gibanje Svoboda]] kandidiral v volilnem okraju Litija. Dobil je 3.700 glasov (29,29 odstotka) in je osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Logaj, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] 9hnqn3y2j18xkxazvcgyw2shxx3cp2j 0 567300 6660525 6648269 2026-04-16T20:41:52Z VidicK01 193275 12/90 Poslanka tudi v novem mandatu +Volitve 2026 6660525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Nataša Avšič Bogovič|organization=|term_start3=10. april 2026|term_start4=13. maj 2022|term_end4=10. april 2026|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=Srečanje predsednice Nataše Pirc Musar s predsedniki parlamentarnih strank - Natasa Avsic Bogovic.jpg|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|relations=|birth_date=12. september 1971|birth_place=[[Murska Sobota]]}} '''Nataša Avšič Bogovič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in [[ekonomija|ekonomistka]]; * [[12. september]] [[1971]], [[Murska Sobota]]. Trenutno je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], v preteklem mandatu Državnega zbora Republike Slovenije je bila tudi vodja [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P370|title=IzbranP: mag.NatašaAvšič Bogovič|accessdate=2. 10. 2024|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|archive-date=2023-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20230813074430/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P370|url-status=dead}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je 12. septembra 1971 v Murski Soboti. Obiskovala je Srednjo ekonomsko, naravoslovno matematična in pedagoško družboslovno šola [[Brežice]] (danes [[Gimnazija Brežice]]), smer naravoslovno matematični tehnik. Nadalje se je vpisala na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto v Ljubljani]], kjer je diplomirala leta 1995, leta 2005 tudi magistrirala.<ref name=":0" /> == Poklicna pot == Med letoma 1994 in 1995 je v podjetju Agraria Brežice opravljala pripravništvo, nato pa se zaposlila v [[Terme Čatež|Termah Čatež]], kjer je bila pomočnica in direktorica nabave, trgovine ter centralne priprave hrane. Leta 2001 se je zaposlila kot tržna inšpektorica na brežiški enoti Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Tam je ostala do leta 2016, ko je imenovana na mesto direktorice [[Splošna bolnišnica Brežice|Splošne bolnišnice Brežice]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Svet brežiške bolnišnice za novo direktorico izbral Natašo Avšič Bogovič|url=https://www.sta.si/2248451/svet-breziske-bolnisnice-za-novo-direktorico-izbral-nataso-avsic-bogovic|website=www.sta.si|accessdate=2024-10-02}}</ref> S položaja je odstopila aprila 2017<ref>{{Navedi splet|title=Odstopila direktorica brežiške bolnišnice, župan zaskrbljen|url=https://dolenjskilist.svet24.si/2017/04/26/174788/novice/posavje/odstopila_direktorica_breziske_bolnisnice_zupan_zaskrbljen/|website=Dolenjski list|accessdate=2024-10-02|language=sl}}</ref> in se nato zaposlila kot svetovalka uprave v podjetju [[GEN-I]], kjer je ostala do vstopa v politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Avšič Bogovič - Gibanje Svoboda|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/natasa-avsic-bogovic/|website=gibanjesvoboda.si|date=2024-09-11|accessdate=2024-10-02|language=en-US}}</ref> Med letoma 2000 in 2005 je kot dodatno zaposlitev predavala na višji strokovni šoli v Brežicah.<ref name=":0" /> == Politika == Na državnozborskih volitvah aprila 2022 je na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v volilnem okraju Brežice kandidirala za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. Je predsednica odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter članica komisije za poslovnik in mandatno-volilne komisije. Bila je tudi namestnica vodje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Med svojimi poslanskimi cilji je med drugim zastavila dokončanje hidroelektrarne Mokrice in za zagotavljanje sredstev za brežiško bolnišnico.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Avšič Bogovič - Gibanje Svoboda|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/natasa-avsic-bogovic/|website=gibanjesvoboda.si|date=2024-09-11|accessdate=2024-10-02|language=en-US}}</ref> 18. januarja 2023 je bila izvoljena za predsednico sveta stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Avšič Bogovič nova predsednica sveta stranke Gibanje Svoboda|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/natasa-avsic-bogovic-nova-predsednica-sveta-stranke-gibanje-svoboda|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Avšič Bogovič nova predsednica Sveta stranke Gibanje Svoboda|url=https://www.lokalec.si/natasa-avsic-bogovic-nova-predsednica-sveta-stranke-gibanje-svoboda/|website=Lokalec.si|date=2023-01-18|accessdate=2024-10-02|language=sl-SI|last=urednistvo}}</ref> Po imenovanju Boruta Sajovica na mesto ministra za obrambo je Nataša Avšič Bogovič postala vodja [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci Svobode 'skozi burne čase z modrostjo' Avšič Bogovičeve {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/avsic-bogoviceva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-04-25|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je ponovno kandidirala na listi Gibanja Svoboda. Za mesto poslanke se je potegovala v okrajih Hrastnik - Trbovlje in Brežice, prejela pa 9871 glasov (37,01 odstotka) in osvojila nov mandat v Državnem zboru RS.<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica]] bo med drugim delovala kot namestnica vodje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Prihodnji teden se bo v državnem zboru začelo oblikovanje delovnih teles|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prihodnji-teden-se-bo-v-drzavnem-zboru-zacelo-oblikovanje-delovnih-teles/779540|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Avšič Bogovič, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murskosobočani]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] nglk61higsnbu1dnqmk4sivlobzgqas 0 569045 6660729 6396492 2026-04-17T10:12:52Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6660729 wikitext text/x-wiki [[Slika:Postcrossing - Logo.png|mini|desno|300px|thumb|Logo Postcrossinga]] '''Postcrossing''' je mednarodni projekt, namenjen izmenjavi [[razglednica|razglednic]] z uporabniki z vsega sveta. Ustanovitelj portala je Paulo Magalhães, ki je projekt začel julija 2005. Ideja je preprosta: če pošlješ razglednico, boš razglednico tudi prejel.<ref>{{navedi splet |url=https://www.posta.si/o-nas/predstavitev/mednarodni-projekti/postcrossing|title=Pošta Slovenije: mednarodni projekti |accessdate=25. oktober 2024|date= |format= |work= }}</ref> ==Postcrossing predstavitev== Vsak uporabnik, ki pošlje eno ali več razglednic drugemu uporabniku iz druge države (naslov/naslove prejme naključno), prejme prav toliko razglednic, kot jih je poslal, od drugega uporabnika tega projekta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.posta.si/o-nas/predstavitev/mednarodni-projekti/postcrossing |title=Pošta Slovenije: Postcrossing |accessdate= 28. oktober 2024|date= |format= |work= }}</ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] je bilo leta [[2024]] 1.163 uporabnikov, ki so poslali 238.698 razglednic in prejeli 241.254 razglednic. Slovenija se po številu poslanih razglednic uvršča na 39. mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.postcrossing.com/ |title=Postcrossing.com |accessdate= |date=25. oktober 2024 |format= |work= }}</ref> ==Kako projekt deluje== Najprej je potrebna prijava uporabnika na [[Spletna stran|spletni strani]] [https://www.postcrossing.com/| www.postcrossing.com], kjer razen poljubnega imena navedete tudi svoj poštni naslov. Po prijavi s klikom na »Send a postcard« (Pošljite razglednico) prejmete naslov (največ do pet naslovov), tudi na vaš registriran naslov [[Elektronska pošta|elektronske pošte]]. Hkrati z naslovom prejemnika dobite tudi t.i. »Postcard ID«, to je identifikacijsko oznako poštne pošiljke (npr. SI-1403). V tej alfanumerični kodi (kombinaciji dveh [[Črka|črk]] in [[Števka|števk]]), začetni dve črki predstavljata oznako države pošiljatelja. Ta identifikacijska oznaka »Postcard ID« mora biti zapisana na razglednici, ki jo pošiljate, da lahko prejemnik registrira prejem zadevne razglednice, se pa tudi vodi v sistemu (zaradi pomoči uporabniku). Zatem morate počakati, da vaša poslana razglednica prispe na naslov prejemnika in da le-ta prejem registrira (povprečno potovanje ene razglednice traja okoli 20 dni), vendar je to odvisno tako od lokacije pošiljatelja in prejemnika, kot tudi od storitev nacionalnih poštnih operaterjev. Ko bo razglednica prispela in bo naslovnik prejem registriral, bo drug uporabnik dobil vaš naslov in vam poslal razglednico, skupaj z njeno identifikacijsko oznako »Postcard ID«. Ko prejmete razglednico na vaš naslov, morate samo odpreti »Register a postcard«, kamor vnesete identifikacijsko oznako s prejete razglednice. Pošiljatelju lahko pošljete tudi poljubno sporočilo. ==Druge informacije in storitve portala== Registriranemu uporabniku so na voljo informacije o lastnih poslanih in prejetih razglednicah, tudi [[Statistika|statistični podatki]] o državah, kamor je uporabnik poslal in iz katerih je prejel razglednice. Prav tako mu je dostopna preglednica oz. tabela, ki prikazuje poslane in prejete razglednice po mesečni časovnici. Uporabniku je na razpolago [[blog]], preko katerega je lahko seznanjen z vsemi novostmi v zvezi s Postcrossingom, pa tudi [[spletni forum|forum]], s katerim lahko komunicira tako s slovenskimi, kot tudi tujimi uporabniki storitve. ==Negativni vidiki Postcrossinga== Postcrossing je način za povezovanje ljudi po vsem svetu, vendar ima tudi nekaj negativnih vidikov: * Za dostop do sistema je potrebna uporaba [[računalnik|računalnika]] s povezavo do [[Internet|interneta]], tudi potrebna komunikacija zahteva določeno znanje [[Angleščina|angleškega jezika]]. Komunikacija med pošiljateljem in prejemnikom razglednic lahko poteka dogovorno tudi v drugih svetovnih jezikih; * Sistem ni prilagojen otrokom, zaradi možnosti zlorab pri komunikaciji in navezavi stikov se priporoča nadzor staršev ali skrbnikov; * Stroški: Pošiljanje razglednic v tujino lahko postane drago, še posebej, če se pošilja veliko razglednic naenkrat. Upoštevati je potrebno tudi stroške [[Pošta Slovenije|poštnine]], ki niso zanemarljivi; * Čas dostave: Razglednice lahko potujejo dolgo časa, odvisno od izvajalcev poštnih storitev v različnih državah. To lahko povzroči [[Frustracije in konflikti|frustracije]], če razglednica ne prispe v doglednem času; * Izgubljene razglednice: Kljub sistemu sledenja obstaja možnost, da se razglednice izgubijo med pošiljanjem, kar pomeni, da prejemnik nikoli ne prejme poslane razglednice; * Okoljski vpliv: Pošiljanje fizičnih razglednic ima zagotovo svoj [[okoljski odtis]], vključno z uporabo papirja in emisijami zaradi transporta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/veste-kdo-so-postcrosserji-pri-nas-jih-je-trenutno-registriranih-ze-1155/ |title=Veste kdo so postcrosserji? |accessdate=16. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ==Postcrossing filatelija== ===Poštne znamke in razglednice=== [[Pošta Slovenije]] aktivno podpira Postcrossing in je v preteklosti izdala (eno) posebno [[Poštna znamka|poštno znamko]], namenjeno temu projektu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kfd.si/postcrossing-slovenija-1-srecanje/ |title=Prvo srečanje Postcrossing Slovenija |accessdate=25. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Tovrstne znamke so priljubljene med [[filatelija|zbiratelji]] in uporabniki Postcrossinga, saj dodajo poseben pečat razglednicam, ki jih pošiljajo po svetu. V tujini postcrosserji izdajajo svoje razglednice z [[logotip|logotipom]] Postcrossinga.<ref>{{navedi splet |url=https://community.postcrossing.com/t/stamps-and-special-postmarks-about-postcrossing/296/9 |title=Postcrossing Community |accessdate=25. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <gallery mode="packed"> Slika:51-2013-12-11-m.jpg Slika:Stamp of Russia 2015 No 1911 Postcrossing.jpg Slika:Postcrossing stamp from Ukraine (1).jpg Slika:Jan 2017 - Belarus Postcrossing Stamp.jpg Slika:Feb 2017 - Romania Postcrossing Stamp.png Slika:July 2017 - Indonesia Postcrossing Stamps.png Slika:Feb 2018 - Hungary Postcrossing Stamp.jpg Slika:June 2018 - Moldova Postcrossing Stamp.jpg Slika:July 2021 Belarus Postcrossing Stamp.jpg </gallery> ===Maksimum karte=== [[Maksimum karta|Maksimum karte]] so vrsta filatelističnega gradiva, v katerih so enotni motiv [[razglednice]], [[poštna znamka]] in [[poštni žig]] prvega dne izdaje.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2018 |title=Nova filatelija : glasilo Filatelistične zveze Slovenije: Maksimum karta|isbn= |cobiss=8804106|pages=}}</ref> Nekatere maksimum karte in tudi razglednice pripravljajo posamezne postcrossing skupnosti in zainteresirani posamezniki. [[Slika:Postcrossing postcard 01.jpg|200px|thumb|desno|Nemška razglednica s postcossing srečanja]] ==Svetovni dan razglednic== Svetovni dan razglednic se praznuje vsako leto 1. oktobra.<ref>{{navedi splet |url=https://worldpostcardday.com/ |title=Spletna stran svetovnega dneva razglednic |accessdate=1. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Dan spodbuja ljudi, da pošiljajo razglednice prijateljem, družinskim članom in celo neznancem, s čimer širijo srečo in povezujejo ljudi po vsem svetu. Svetovni dan razglednic je bil uveden leta 2019, ko je Postcrossing organiziral svetovno praznovanje ob 150-ti obletnici [[Razglednica|razglednice]]. Naslednje leto, 2020, je Postcrossing skupaj s podjetjem Finepaper uradno začel praznovanje Svetovnega dneva razglednic.<ref>{{navedi splet |url=https://worldpostcardday.com/events/2019 |title=Spletna stran svetovnega dneva razglednic (dogodki v letu 2019) |accessdate=1. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Postcrosserji so organizirali razstavo na sedežu [[Svetovna poštna zveza|Svetovne poštne zveze (UPU)]] v [[Bern|Bernu]], na kateri so predstavili razglednice iz različnih delov sveta in poudarili pomen razglednic.<ref>{{cite web|url=https://www.postcrossing.com/blog/2019/10/05/putting-together-the-postcard-exhibition-at-the-upu|title=Putting together the postcard exhibition at the UPU|date=5 October 2019 |publisher=postcrossing.com|access-date=2020-10-31}}</ref> ===Slovenski postcrosserji=== Slovenska postcrossing skupnost organizira občasna srečanja ter ima svojo skupino na [[Facebook|Facebooku]]: [https://www.facebook.com/groups/201264649374357 Postcrossing Slovenija] == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Razglednica]] * [[Filatelija]] * [[Maksimum karta|Maksimum karta]] [[Kategorija:Konjički]] {{normativna kontrola}} 2s2loittghzp553gya3q9ilf6ey70i0 0 569573 6660643 6658287 2026-04-17T07:07:27Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6660643 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rosič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Varnava | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Petar Rosić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Barnaba v Beogradu 1932 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjska]]-[[Sremski Karlovci|Sremskokarlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[12. april]] [[1930]] | appointed = | term = | term_start = [[12. maj]] [[1930]] | quashed = | term_end = [[23. julij]] [[1937]] | predecessor = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] | opposed = | successor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (imenovan tudi Gavrilo V.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[6. junij]] [[1905]]<br>[[Sankt Peterburg]] | ordained_by = [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]] [[Anton Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg |publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> | consecration = [[23. april]] [[1910]]<br>''Stolnica sv. Jurija v [[Carigrad]]u'' | consecrated_by = ''5 metropolitov:''<br>Filaret (Didomitice)<br>Dorotej (Sosgatople)<br>Polikarp (Eleason)<br>Sofronij (Pryconya)<br>Atim (Sarandeclesia v Carigradu)<ref>Orthodoxwiki pripominja, da je bila "Lazareva subota" (="Lazarjeva sobota"), to je pri katoličanih "Cvetna nedelja", ter našteva posvečevalce: "He was consecrated by metropolitans: Philaretos of Didomitice, Dorotheos of Sosgatople, Polycarp of Eleason, Sophronios of Pryconya and Anthim of Sarandeclesia in Constantinople at the Cathedral Church of Saint George, which was [[Lazarus Saturday]]".</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[11. september]] [[1880]] |birth_place= [[Pljevlja]], [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]] | birth_name = Peter |death_date= {{dda|1937|07|23|1880|09|11}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Đorđe Rosić<br>Krsmana Pejatović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Glavinić|glaviniški škof]] (1910-1913)|[[Škofija Velež-Debar|veleško-debarski škof]] (1913—1920)|[[Metropolija Skopje|skopski metropolit]] (1920–1930)}} | education = | alma_mater = [[Duhovna akademija, Sankt Peterburg|Duhovna akademija v Sankt Peterburgu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Varnava Rosić''' – ali '''patriarh Varnava<ref>Varnava - na Slovenskem izgovarjamo izvirno Barnaba, sveti apostol Barnaba</ref>,''' se je rodil kot '''Petar Rosić''' ({{lang-sr|Петар Росић/Petar Rosić}}) *[[29. avgust]] [[1880]] [[Pljevlja]] ([[Otomanski imperij]], †[[23. julij]] [[1937]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. 40. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1930 - 1937. == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === Peter se je rodil v [[Pljevlja|Pljevlji]] v [[Črna gora|Črni gori]] 11. septembra 1880. Njegova starša – oče Đorđe Rosić in mati Krsmana Pejatović – sta bila kmečkega porekla. Krstili so ga v tamkajšnjem ''Samostanu Svete Trojice''. Osnovno šolo je obiskoval v domači Plevlji, bogoslovno-učiteljsko pa dokončal v [[Prizren]]u leta 1899,<ref>Härtel, s. 387</ref> ko je postal štipendist ruskega sinoda. Študij je nadaljeval na peterburški bogoslovni akademiji in si 1905 zaslužil naziv ''bogoslovni pripravnik''. 30. aprila 1905 se je zamenišil pod imenom Barnaba (srbsko in rusko ''Varnava''), ter mu je njegov [[rektor]] in [[škof]] Sergij podelil [[tonzura|tonzuro]]. Za [[diakon]]a ga je posvetil 6. maja, a [[duhovniško posvečenje|za duhovnika]] 6. junija istega leta [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]]<ref>Uradni naziv pravoslavnega škofa Antonija Vadkovskega (*1846, škofoval 1898-1912) je bil "metropolit Sankt Peterburga in Ladoge"</ref>[[Antonij Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg|publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref>. Tako je v [[Ruski imperij|ruskem]] [[Sankt Peterburg]]u 1905 končal ''Duhovno akademijo'' z naslovom [[duhovnik]]-[[jeromonah]]. === Cerkvene službe === [[File:Postavuvanje temeli za crkva.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] postavlja <ref>ob njem stoji [[Nikola Pašić|Pašić]]</ref> - [[metropolit]] [[Varnava Rosić|Varnava]] pa blagoslavlja temeljni kamen za [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkev]] v [[Bitolj|Bitolju]]<ref>Prestolonaslednik Aleksander I. Karađorđević postavlja temeljni kamen, ob njem stoji Nikola Pašić, metropolit Varnava Rosić pa blagoslavlja temeljni kamen za Srbsko pravoslavno cerkev sredi mestnega parka v makedonskem Bitolju, ki so ga Srbi pred kratkim zasedli; po nekaterih so to "politične cerkve", ki naj bi krepile srbsko narodnostno zavest</ref>]]</center> 1905 je Varnava odpotoval v [[Carigrad]], kjer je deloval kot [[kaplan]]-[[duhovnik]] na srbskem veleposlaništvu v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]]. Pisal je članke v ''Carigrajski list'' v srbščini, vodil srbsko šolo in sodeloval s carigrajskim patriarhatom. 21. marca 1910 ga je Carigrajski patriarhat izvolil za [[škof]]a veleško-debarske [[škofija|škofije]]. Zdel se jim je v prizadevanjih za obnovitev krščanstva v nekdanjih turških krajih bolj primeren od [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] - ohridsko-bitolskega škofa. 23. aprila 1910 ga je na Lazarjevo soboto pet metropolitov posvetilo za škofa v ''Stolnici sv. Jurija v [[Carigrad]]u''.<ref>Friedrich Heyer: Die orientalische Frage im kirchlichen Lebenskreis: das Einwirken der. S. 271</ref> V [[Makedonija|Makedoniji]] se je med [[Balkanski vojni|Balkanskima vojnama]] strinjal z upravljanjem osvojenih ozemelj. Po priključitvi [[Makedonija|Makedonije]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] so bili izgnani bolgarski in grški pravoslavni duhovniki; Varnava je takrat postal upravitelj tudi [[Bitola|bitoljske]] in [[Ohrid|ohridske]] ter dela [[Strumica|strumiške]] škofije ter širil srbstvo ter gradil nove cerkve in skrbel za popravilo dotrajalih.<ref name="Memoari II">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila%20II%20deo.pdf MEMOARI PATRIJARHA SPRSKOG GAVRILA II]</ref> V [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko moral umakniti skozi [[Albanija|Albanijo]] na otok [[Krf]]. Odpotoval je v [[Rusija|Rusijo]] kot odposlanec, ki je bil navzoč tudi pri volitvah novega ruskega patriarha. V političnem življenju so si tam ravno takrat sledile ena za drugo korenite spremembe. Tako je osebno doživljal [[Oktobrska revolucija|Oktobrsko revolucijo]] - kar se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin in je to v svojih govorih in poslanicah poslej večkrat omenjal. Tudi po koncu vojne - od 1919 do 1920 – je vladika Varnava upravljal vse pravoslavne škofije v južni Srbiji, današnji [[Makedonija|Makedoniji]]. 1920 je nastala enotna srbska patriarhija in takrat je bil izvoljen za skopskega metropolita 17. novembra 1920, a 30. novembra 1920 je začel službo kot cerkveni poglavar nad vsemi temi kraji. == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija Pavlovića]] – ko ga je smrt po hudi bolezni pokosila 1937. Njegovo delo pa je nadaljeval [[Gavrilo Dožić]], ki je vodil SPC v hudih letih 2. svetovne vojne in komunistične revolucije. | align = left | image1 = Димитрије (Павловић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] je bil zadnji pravoslavni beograjski metropolit in prvi [[patriarh]] združene [[SPC]] | image2 = Patrijarh Varnava.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = [[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] ob posvetitvi nove cerkve [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] [[27. januar|27. januarja]] [[1931]] v [[Pančevo|Pančevem]]. V njegovem času je [[pravoslavje]] doživelo nov polet. Med drugim je bilo tridesetih let uresničenih samo v Beogradu 12 cerkvenih gradenj. | image3 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime</ref> ([[1938]] do [[1950]]) – je SPC zapeljal v mirnejše vode }} === Nastanek SPC in njen prvi patriarh === V Makedoniji je bil na osrednjem cerkvenem položaju deset let. 12. aprila 1930 pa je bil izvoljen za srbskega patriarha.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= KONKORDAT I SMRT PATRIJARHA VARNAVE |publisher=Svetosavlje|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012 |accessdate=6. november 2024}}</ref> Združitev pravoslavnih cerkva z območja novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] - s šesterimi različnimi pravnimi sistemi - je bila dogovorjena na štirih zborovanjih od 1918 do 1920. Regent [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je imel veliko vlogo pri tem združevanju.<ref name="Ujedinjenje">{{Cite web |title=Ujedinjenje Srpske Pravoslavne Crkve 1920. godine |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|access-date=2011-09-19 |archivedate=2012-01-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120120175952/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|deadurl=yes}}</ref> === Po desetletju drugi patriarh SPC === 25. aprila 1930 je bil na Lazarjevo soboto izvoljen za 40. [[patriarh]]a [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki pa je pod tem nazivom obstajala šele eno desetletje. Te volitve je opravil glede na predpise ''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve''<ref>''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve'' - sr: ''Sveti arhijerejski sabor Srpske pravoslavne Crkve''</ref>, ki ni imel lahkega dela.<ref>{{Cite book|last=Милановић|first=Јасмина|authorlink= |title=DELFA ИВАНИЋ, УСПОМЕНЕ|year=2012|url= |publisher=ИНСТИТУТ ЗА САВРЕМЕНУ ИСТОРИЈУ|pages=251|location=Београд|isbn=978-86-7403-172-8}}</ref> V njegovem času se je gradilo veliko cerkvenih objektov zlasti po Beogradu – usodno pa je bilo, da je umrl ravno sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], in tako verjetno ni mogel odločilno vplivati na potek dogodkov. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> === Delovanje === [[File:Совещание заграничных русских архиереев под председательством сербского патриарха Варнавы в Сремских Карловцах.jpg|thumb|240px|right|<center>Srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1935]]) <ref>Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil izdelan »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935</ref><ref>Spodnja vrsta od leve→desno: 1.Metropolit Teofil (Paškovski, severnoameriška metropolija, ZDA) 2.Metropolit Evlogij (Georgijevski, Zahodnoevropski eksarhat carigrajskega patriarhata, Francija) 3.Srbski patriarh Barnaba 4.Metropolit Anastasij (Gribanovsky, Jugoslavija) 5.Škof Dimitrij Voznesenski, Kitajska). Stojijo od leve→desno: 1.? 2.Protoprezbiter Peter Belovidov (Jugoslavija) 3.Nadškof Hermogen (Maksimov, Jugoslavija) 4.? 5.Nadškof Serafim (Lukjanov, Francija) 6.morda S.V. Trojica 7.Nadškof Teofan (Gavrilov, Jugoslavija) 8.morda T.A. Ametisti 9.Škof Janez (Bulin, Estonija) 10. morda V.A. Mayevsky</ref>]] Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika. Sodeloval je s kraljem [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrom]] najprej pri poenotenju šesterih različnih pravnih cerkvenih ureditev, ki jih je v novo državo prinesla ne le pravoslavna, ampak tudi katoliška Cerkev in vse druge verske skupnosti, ki so se prostirale skozi zgodovino na različnih področjih. Po uvedbi [[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarske diktature]] pa je podpiral [[Jugoslavija|jugoslovanski]] nacionalizem, v katerem je pravzaprav gledal "razširjeni srbski svet". Onadva sta se dobro poznala; imela prijateljske odnose in sta tesno sodelovala tako v državnih kot v cerkvenih zadevah, kjer je samodržni kralj imel glavno besedo. Atentat v [[Marseille|Marseju]] 1934 je sicer podrl pomembno patriarhovo podporo, vendar ga je streznil od vsiljevanega jugoslovanstva o enem narodu v treh plemenih, kar je dražilo prav vse [[Jugoslavija|jugoslovanske]] narode in narodnosti. Trezni rodoljubi so slutili nevarnost ne le za obstoj mlade večnarodnostne države, ampak tudi za sam obstoj [[krščanstvo|krščanstva]], ki pa ni znalo najti skupnega jezika in to se je usodno pokazalo zlasti v [[konkordatna kriza|konkordatni krizi]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Njegovo delovanje pa je zajelo tudi bratsko [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno Cerkev]]; precej ruskim vernikom, duhovnikom in škofom je namreč upelo pobegniti iz [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunističnega]] "raja" - in zanje je bilo treba primerno poskrbeti duhovno in gmotno. Izredno lepo je uspelo v tem pogledu srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] 1935. Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] raztreseni po [[Evropa|Evropoi]], so izdelali glede na izredne razmere »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935. Za ruske vernike so omogočili postavljanje tako imenovanih "ruskih cerkva", ki po pravilu niso bile velike, ampak so bile izredno lepo okrašene. Taka "[[Ruska cerkev, Zrenjanin|Ruska cerkev]]" je postavljena v Velikem Bečkereku nedaleč od [[Zrenjaninska stolnica|Zrenjaninske stolnice]] - Cerkve svetega Janeza Nepomuka; podobna pa je zrasla tudi v Beogradu v neposredni bližini [[Cerkev svetega Marka, Beograd|Cerkve sv. Marka]]. Varnava je bil kot [[škof]] leta 1917 odposlanec [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in [[Kraljevina Srbija|države]] na zborovanju [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] v [[Moskva|Moskvi]], ki je obnovilo ruski pravoslavni patriarhat in izvolilo [[Tihon, ruski patriarh|Tihona]] za [[patriarh]]a. Tako je bil nepredvideni očividec dogodkov [[Oktobrska revolucija|Oktobrskega prevrata]] – kar se mu neizbrisno vtisnilo v spomin. Zato je toliko bolje razumel stisko beguncev, ki so si z begom rešili golo življenje. V svoji Božični poslanici 1935 piše: {| |- ! ''Božićna poslanica 1935. godine''<ref> Glasnik SPC, broj 36 od 6. januara 1935, s. 645.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref><ref>Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd. </ref> ! ''Božična poslanica leta 1935'' |- | <blockquote>„Nemoćan je ljudski jezik. On ne može, ne ume izraziti kolikih je razmera svirepost, kojom ti neodgovorni upravljači muče i razapinju pitomi ruski narod. Šta je to mračni srednji vek? Tada cela Evropa ako je imala trideset miliona stanovnika. Šta je to feudalizam? Šta je to zloglasna inkvizicija u Španiji, u Francuskoj, u Engleskoj, u Nemačkoj? Sve su to bile sitnice, minijaturne, blede slike jednog prolaznog zla u poređenju sa današnjim paklenim postupanjem, totalnim i sistematskim utamanjivanjem ruskog naroda, koji broji sto pedeset miliona.“ </blockquote> | <blockquote>»Človeški jezik je nemočen. Ne more, ne zna izraziti razsežnosti podle krutosti, s katero ti neodgovorni upravljavci mučijo in križajo pohlevno rusko ljudstvo. Kaj je v primeri s tem ''mračni [[srednji vek]]?'' Vsa [[Evropa]] je takrat štela trideset milijonov prebivalcev. Kaj je [[fevdalizem]]? Kaj je ''zloglasna [[inkvizicija]]'' v [[Kraljevina Španija|Španiji]], [[Francosko kraljestvo|Franciji]], [[Anglija|Angliji]], [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemčiji]]? Vse to so bile malenkosti, pomanjšane, blede podobe minljivega zla v primerjavi z današnjim ''peklenskim divjanjem, popolnim in načrtnim ubijanjem ter iztrebljanjem sto petdesetmilijonskega [[Rusi|ruskega]] ljudstva.«'' </blockquote> |} Kot najboljše sredstvo zoper brezboštvo in versko ravnodušnost je patriarh Varnava poudarjal zvestobo verskim izročilom. Tako spodbuja vernike v božični poslanici naslednje leto: {| |- ! ''Патријарх Варнава у Божићној посланици 1936.''<ref>{{Cite web|url=https://srbin.info/pocetna/aktuelno/patrijarh-varnava-1936-o-komunizmu-ili-cemo-biti-srbi-ili-otpadnici/|title=ПАТРИЈАРХ ВАРНАВА 1936. О КОМУНИЗМУ: Или ћемо бити Срби или отпадници|last=Repac|first=Lidija|date=11. januar 2019|website=СРБИН.инфо|language=sr-RS|access-date=10. september 2021}}</ref> ! ''Patriarh Barnaba v Božični poslanici 1936'' |- | <blockquote>"Или ћемо бити Срби свјесни своје прошлости и аманета наших отаца и прадједова или - отпадници нације, интернационалисте, тј. припадници некакве магле, грађани бјелосвјетски, рушиоци живота и свега, без националног поноса, без вјере, без морала". </blockquote> | <blockquote>»Ali bomo Srbi v svesti si svoje preteklosti in zapuščine očetov in pradedov ali pa – odpadniki naroda, internacionalisti, torej pripadniki nekakšne megle, belosvetski državljani, uničevalci življenja in vsega, brez narodnostnega ponosa, brez vere, brez nravnosti«. </blockquote> |} === [[Konkordatna kriza]] === [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči celo za Cerkev dokaj ugoden sporazum s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]] ne računajoč s tem, da ga bo samodržec začel že od začetka kršiti v več važnih točkah. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta bili deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"''.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. 1935 je bil kljub oviram podpisan tudi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Samo podpisovanje ni naletelo na nasprotovanje ali zunanje nemire. Težave so pa nastale, ko je bilo treba predložiti podpisano listino na odobritev ali ratifikacijo v [[Skupščina|Skupščini]]. To je naletelo v nekaterih visokih krogih in pri patriarhu na hud odpor. Tedaj je sam patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] nenadoma zbolel. Pravoslavno vodstvo, ki je menilo, da odslej [[Srbska pravoslavna Cerkev]] kot izrazito »jugoslovansko usmerjena« ne bo več uživala nekaterih privilegijev, se ni hotelo pomiriti s tem, da bi postali katoličani njim enaki. Predsednik vlade Stojadinović je osebno zbranim arhirejem v "Patrijaršiji" pojasnil, da konkordat ne bo na škodo [[SPC]]; da ne bi bilo nesporazumov, so v besedilo izrečno dodali stavek, da se ugodnosti (zlasti gmotne), ki jih s konkordatom pridobiva Katoliška Cerkev, nanašajo tudi na pravoslavno, muslimansko in vse druge priznane veroizpovedi v državi; dobil pa je vtis, da bi bilo bolje, ko ne bi bil ničesar razlagal, saj je zbor škofov jasno pokazal, da ga ne mara niti poslušati niti upoštevati in je dobil vtis, ko da govori gluhim ušesom.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Za Novo leto 1937 je hotel patriarh torej izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja proti vojski satanski“; v njej je bilo še več podobnih sovražnih izjav zoper [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]] na splošno in zoper kakršenkoli [[konkordat]] posebej. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so razširile govorice, da je bil zastrupljen. 19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; istega dne je bil sklican shod, ki naj bi bil namenjen za molitve za zdravje bolnega patriarha. Shod od "Saborne cerkve" do "Stare cerkve Sv. Sava" je bil kot tak sicer dovoljen, vendar so oblasti prepovedale mimohod poleg Skupščine, kjer se je ravno takrat glasovalo glede konkordata. Organizatorji pa so hoteli ravno v to smer in tako se je shod sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v tako imenovano ''Krvavo procesijo'' (''Krvavo litijo'') Tega večera je bil konkordat v skupšini sicer izglasovan, vendar zaradi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] nikoli ratificiran.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref><ref>[https://sh.wikipedia.org/wiki/Konkordatska_kriza Konkordatska kriza]</ref> Žal je patriarh hudo zbolel ravno v najusodnejšem trenutku, in tako ni mogel več vplivati na usodne dogodke. On bi bil namreč edina avtoriteta, ki bi lahko mirila in brzdala razgrete duhove nestrpnosti, ki so že ušli iz ''[[Pandora|Pandorine]] skrinjice''.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Nasprotniki so tako dosegli svoj cilj: konkordat je bil sicer izglasovan, vendar se ga nihče ni upal zaradi bojevitega nasprotovanja SPC ratificirati.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> [[Zgodovinar]] [[Noel Malcolm|Malcolm]] pravi o tistih časih: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so s hudimi demonstracijama uspeli preprečiti sklepanje [[konkordat]]a med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Noel Malcolm: Kratka povijest Bosne |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> == Bolezen, smrt in spomin == === Zastrupljen? === Patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] je torej nenadoma zbolel, v noči po izglasovanju konkordata pa je umrl; tako je že med procesijo za njegovo ozdravljenje burila duhove govorica, češ da je bil zastrupljen. Glede tega piše v svojih „Spominih“ soudeleženec [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], takratni predsednik vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]], ki ugotavlja, da razen ožjega kroga k patriarhu nihče ni imel pristopa. Najprej opere sum s sebe, notranjega ministra [[Anton Korošec|Korošca]] in sploh s takratne vlade, ki da ji je usoda ugrabila patriarha Varnava ravno takrat, ko bi ji bil najbolj potreben. Kljub drugačnemu splošnemu vtisu po njegovih javnih nastopih Stojadinović še vedno goji prepričanje, da izobraženi cerkveni dostojanstvenik le ni mogel biti tako primitiven, da bi verjel v dnevne čenče zoper konkordat: „On je osebno namreč zelo dobro vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar neugodnega za državne koristi, najmanj pa je z njim ogrožena [[Srbska pravoslavna Cerkev|Pravoslavna Cerkev]].“ Vlada torej ne bi mogla imeti razlogov za njegovo zastrupitev. O možnem osumljencu piše nadalje - vendar o tem še danes ni soglasja:<ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref> {| |- ! Dve verzije o trovanju patrijarha Varnava Rosića<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> ! Dve različici o zastrupitvi patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]] |- | <blockquote>Nama su bile poznate od mnogih verzija o trovanju patrijarha Varnave, dve. Jednu od njih nam je pričao pokojni Ljubomir Šćepanović, sveštenik, čovek veoma skroman i tih, ali čvrsta karaktera i veoma blizak pokojnom patrijarhu Varnavi kod koga je vršio nadzor nad ekonomskim poslovima njegovim. On je kazivao da je sumnja padala na dvojicu ruskih emigranata, jednoga jeromonaha, zvao se Arsenije, i jednoga koji je bio kuvar patrijarhov. Posle smrti patrijarha Varnave nestalo ih je obadvojice… </blockquote> | <blockquote>Nam (tj. vladi) sta nam bili od številnih različic o zastrupitvi patriarha Barnaba znani dve. Eno od njih nam je povedal pokojni Ljubomir Šćepanović, duhovnik, zelo skromen in tih človek, a močnega značaja in zelo blizu pokojnemu patriarhu Varnavu, kjer je nadzoroval njegove gospodarske zadeve. Povedal je, da ''je sum padel na [[Rusi|ruska]] emigranta, enega jeromonaha po imenu Arsenij, in enega, ki je bil patriarhov kuhar. Po smrti patriarha Barnaba sta oba izginila...''<br> </blockquote> |} Drugi osumljenec je bil glede na govorice ''[[Boško Bogdanović|Bogdanović]]'', politik ter temeljit poznavalec zgodovine in klasičnih jezikov, ki mu je bil Varnava boter, medtem ko je on bil patriarhov svetovalec pri mnogih zgodovinskih in cerkvenih vprašanjih. Verjetno je bil ta izobraženec zaradi dobrih zvez s [[Anton Korošec|Korošcem]] – saj je bil njegov pomočnik, ko je bil Korošec prosvetni minister, tudi osumljen, da je zastrupil patriarha. Med nemško okupacijo Srbije je bil Bogdanović predsednik upravnega odbora Kolarčeve nadarbine (zadužbine) v Beogradu. O tem sumu, ki ga je globoko užalil in prizadel, je ves potrt takrat potožil pred neko sejo tega upravnega odbora on sam. Prisegal je in se rotil, da je vse peklenska in hudobna izmišljotina njegovih nasprotnikov, ki jih ni imel malo. Namignil je, da bo o tem pisal in povedal vse, kar ve, ko bo konec vojne. Kot tesen sodelavec patriarha Varnave iz časa, ko sta skupaj delovala v južni Srbiji (tj. v [[Makedonija|Makedoniji]]), je imel Bogdanović bogato arhivsko gradivo, vendar je kmalu po koncu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] umrl nekje v Avstriji in odnesel skrivnosti s seboj. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Med številnimi [[teorija zarote|teorijami zarote]] ena domneva, „da so patriarha zastrupili Nemci“<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu|title= Nemci otrovali patrijarha Varnavu?|publisher=Telegraf.rs|author=I.M.|place=Beograd|language=sr|date=13. avgust 2012|accessdate=7. november 2024}}</ref>; to je kaj malo verjetno, saj je bil Rosić ne le antikomunist, ampak tudi znan antisemit in fanatičen [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] občudovalec.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu|title=Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu?|publisher=antenam.net|author=Antena M|place=Podogorica|language=cg|date=6. oktober 2019|accessdate=9. april 2024}}</ref> Druga taka teorija vpleta – seveda zopet brez slehernega dokaza – celo [[jezuiti|jezuite]], ki so vedno pri roki kot dežurni krivci za vse vrste zarot; ta članek pa je med drugim tako površen, da je patriarhovo smrt prestavil celo za nekaj dni.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/istorija/krvava-litija-i-konkordat-sa-vatikanom/|title= КРВАВА ЛИТИЈА И КОНКОРДАТ СА ВАТИКАНОМ|publisher=Видовдан|author=Sivi Vuk|place=Beograd|language=sr|date=25. avgust 2021 |accessdate=23. marec 2025}}</ref> Vsekakor ni treba dvomiti, da so [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] pozorno spremljale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na žiškega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]]; ali in koliko pa so bile vmešane, vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> === Smrt === [[File:Patriarch Varnava Rosić resting place (church Saint Sava, Belgrade).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Varnava Rosić|Varnavov]] grob je v [[Stara cerkev sv. Sava, Vračar|Stari Cerkvi sv. Sava na Vračarju]]]]</center> Istega večera - po nekaterih virih ravno med samim glasovanjem v skupščini - po drugih ponoči, od 23. na 24. julij 1937, je patriarh Varnava umrl; kot blisk se je takrat razširila do danes nedokazana trditev, da je bil zastrupljen.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana|title= SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana |publisher=Kurir.rs|author=Momčilo Petrović|place=Beograd|date=28. februar 2021 |accessdate=4. november 2024}}</ref> Resnična ali izmišljena - prikazana kot "teorija zarote" - ta smrt najvišjega poglavarja sestrinske Cerkve še danes buri duhove.<ref>{{cite web |url=https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |title=MISTERIJA TRAJE DO DANAS Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom |publisher=Lepote Srbije |author= |place= |date=6. november 2024 |accessdate=7. november 2024 |archive-date=2024-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241201030548/https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |url-status=dead }}</ref> === Spomin === ==== Njegova rojstna hiša in spomenik ==== Patrijarhova rojstna hiša v [[Pljevlja|Pljevlji]] je bila v zasebni lasti in prepuščena zobu časa; lastnik jo je spomladi 2019 porušil. Tam ima patriarh Varnava tudi svoj trg, kjer mu nameravajo postaviti še spomenik.<ref>[http://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B5%D1%82%D0%B0.480.html:790607-Srusen-dom-patrijarha-Varnave Вечерње новости (2019): Срушен дом патријарха Варнаве]</ref><ref>[https://www.in4s.net/pljevlja-srusena-rodna-kuca-patrijarha-srpskog-varnave-rosica/ ИН4С (2019): Пљевља: Срушена родна кућа патријарха српског Варнаве Росића]</ref><ref>{{Cite web |url=https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |title=Analitika (2019): Pljevlja: Porušena kuća u kojoj je rođen srpski patrijarh Varnava |access-date=20. september 2019 |archive-date=20. september 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190920171142/https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |url-status= }}</ref> ==== Odlikovanja ==== * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje Karadžordževe zvezde ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:LBN Order of Merit of Lebanon 1st class BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje za zasluge I. reda; Republika [[Libanon]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1935/10/19?pageIndex=00005 „Време”, 19. окт. 1935]</ref> * [[File:St.AlexanderOrder-ribbon.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje sv. Aleksandra ''Veliki križ''; [[Kraljevina Bolgarija]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1936/12/01?pageIndex=00005 „Политика”, 1. дец. 1936]</ref> == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarh Varnava Rosič === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * Васовић Милорад : Историја Пљеваља — Патријарх српски Варнава * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *{{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241—255}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Hildegard Pank: ''Grenzerfahrungen. Eine Annäherung an die serbische Performerin Marina Abramović''. GRIN Verlag, Halle (Saale) 2013, 6 str. *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Varnava Rosić}} {{DEFAULTSORT:Rosić, Varnava}} {{krščanstvo}} ;{{ikona sh}} *[https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat Đoko Slijepčević: ''Konkordat i smrt patrijarha Varnave.'' Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd.] *[https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu Vladimir Jovanović: ''Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu? '' (AntenaM 6.10.2019)] *[https://www.antenam.net/drustvo/religija/292612-patrijarhu-simpatizeru-hitlera-i-antisemiti-gradice-spomenik-u-pljevljima Vladimir Jovanović: ''Patrijarhu simpatizeru Hitlera i antisemiti – gradiće spomenik u Pljevljima'' (Antena M 13.07.2023.)] *[https://www.academia.edu/107520455/Vjerski_liberalizam_i_jugoslavenstvo_patrijarha_Varnave_i_konkordatska_kriza_1930_1938 Nikola Žutić: ''Vjerski liberalizam i jugoslavenstvo patrijarha Varnave i konkordatska kriza 1930-1938''] *[https://pouke.org/forums/topic/20271-smrt-patrijarha-varnave-jo%C5%A1-tajna/ B. SUBAŠIĆ | 24. jul 2012. ''Smrt patrijarha Varnave još tajna''] *[https://www.nedeljnikafera.net/intervju-istoricar-bojan-draskovic-smrt-patrijarha-varnave/ Intervju - istoričar Bojan Drašković: ''SMRT PATRIJARHA VARNAVE'' Piše: Vladan Dinić] *[https://www.citajfilter.com/2020/01/%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%98%D0%B5%D1%82%D0%B0-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B5-%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%98%D0%B5%D0%B2%D1%83/?script=lat Čitaj Filter. Istorijska razglednica: ''Posjeta patrijarha Varnave Sarajevu-budući svetitelji u litiji pored Vijećnice'' 26/01/2020] *[https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest Lepote Srbije ''MISTERIJA TRAJE DO DANAS. Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom''] *[https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana (Kurir.rs) Momčilo Petrović: ''SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana''] *[https://borbazaistinu.rs/nasilna-smrt-patrijarha-varnave-rosica-i-patrijarha-gavrila-dozica/ (Борба за истину) ''Насилна смрт патријарха Варнаве Росића и патријарха Гаврила Дожића''] *[https://jadovno.com/smrt-patrijarha-varnave-jos-tajna/ (Јадовно 1941) Интервјуи, репортаже, писма - Various ''Смрт патријарха Варнаве још тајна'' Извор: БИГ] *[https://religija.republika.rs/aktuelno-iz-spc/vesti/23116/patrijarh-varnava-pomen-knjigaa 24.07.2024 Saša Tošić: ''SVETLOST BESMRTNIH. Pomen patrijarhu Varnavi i promocija knjige posvećene njegovom duhovnom nasleđu'' (SPC)] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1337499/sumnje-smrt-istaknutih-srba-sta-spaja-sudbine-cara-dusana-patrijarha-varnave-krcuna-milosevica (Novosti) SUMNJE U SMRT ISTAKNUTIH SRBA: ''Šta spaja sudbine cara Dušana, patrijarha Varnave, Krcuna i Miloševića'' Piše: Dr Čedomir Antić (Iz knjige "Ubistva u srpskoj istoriji" u izdanju "Vukotić media") 01. 03. 2024.] *[https://jadovno.com/trovanje-patriarha-varnave/?lng=lat (Novosti) ''Trovanje patrijarha Varnave'' 17 septembra, 2017] * [https://redportal.pink.rs/cooltura/101403/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-preminuo-u-trenutku-glasnja-o-konkordatu-sa-vatikanom Misteriozna smrt srpskog patrijarha – Preminuo u trenutku glasanja o konkordatu (Redportal-pink)] * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] *[http://www.nspm.rs/hronika/vecernje-novosti-dvojica-patrijarha-spc-otrovani.html?alphabet=l Večernje novosti: Dvojica patrijarha SPC otrovani?] *[https://zurnal.me/lazhi-o-antisemitizmu-spts/?script=lat Filip Dragović: ''Laži o antisemitizmu SPC''] *[https://nova.rs/zabava/vlasta-pamtim-litije-patrijarha-varnave-protiv-kralja/ Pero Jovović: ''Vlasta Velisavljević - Pamtim litije patrijarha Varnave protiv kralja''] * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu Nemci otrovali patrijarha Varnavu?] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140414034655/http://www.pravoslavlje.spc.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Патријарх Варнава — свенародни човек („Православље”, бр. 979—980, 1. јануар 2008)] * [https://web.archive.org/web/20160406043554/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1937/07/24 Умро је патријарх српски Варнава („Политика”, 24. јул 1937)] * [http://www.cirilica-beograd.rs/%D0%B4%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B8-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D1%83/286-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%BE%D1%82%D0%B8%D0%B2-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B8%D0%BB%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%BE-%D1%98%D0%B5-%D1%83%D0%B1%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BD-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B0 Посланица против конкордата или Зашто је убијен патријарх Варнава? (7. октобар 2015)] *[https://www.youtube.com/watch?v=aNkfX99N8e0 Предавање — Милован Балабан — „Патријарх Варнава — живот и мучеништво”] *[https://www.rts.rs/lat/radio/radio-beograd-2/4628205/petar-grujicic-smrt-patrijarha-varnave.html (Radio Bg2 petak, 17. dec 2021) Petar Grujičić: ''Smrt patrijarha Varnave. Iz života patrijarha Varnave''] * {{cite web|author=Ђоко Слијепчевић|title=Конкордат и смрт патријарха Варнаве|year=2008|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/istorija/delo/12206}} ;{{ikona hr}} * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] ;{{ikona en}} * [http://www.spc.rs/eng/prayerful_remembrance_patriarch_varnava_rosic Prayerful remembrance of Patriarch Varnava Rosić] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Vičentij Krdžić]] | title = [[Metropolija Skopje|Skopski metropolit]] | years = 1920&ndash;1930 | after = [[Josif Cvijović]] }} {{succession box | before = [[Dimitrij Pavlović]] | title = [[patriarh]] | years = 1930&ndash;1937 | after = [[Gavrilo Dožić]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1937]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] g38e1oz0mkql21vimbnf1vv1glmumnn 6660644 6660643 2026-04-17T07:08:32Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6660644 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rosič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Varnava | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Petar Rosić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Barnaba v Beogradu 1932 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjska]]-[[Sremski Karlovci|Sremskokarlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[12. april]] [[1930]] | appointed = | term = | term_start = [[12. maj]] [[1930]] | quashed = | term_end = [[23. julij]] [[1937]] | predecessor = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] | opposed = | successor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (imenovan tudi Gavrilo V.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[6. junij]] [[1905]]<br>[[Sankt Peterburg]] | ordained_by = [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]] [[Anton Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg |publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> | consecration = [[23. april]] [[1910]]<br>''Stolnica sv. Jurija v [[Carigrad]]u'' | consecrated_by = ''5 metropolitov:''<br>Filaret (Didomitice)<br>Dorotej (Sosgatople)<br>Polikarp (Eleason)<br>Sofronij (Pryconya)<br>Atim (Sarandeclesia v Carigradu)<ref>Orthodoxwiki pripominja, da je bila "Lazareva subota" (="Lazarjeva sobota"), to je pri katoličanih "Cvetna nedelja", ter našteva posvečevalce: "He was consecrated by metropolitans: Philaretos of Didomitice, Dorotheos of Sosgatople, Polycarp of Eleason, Sophronios of Pryconya and Anthim of Sarandeclesia in Constantinople at the Cathedral Church of Saint George, which was [[Lazarus Saturday]]".</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[11. september]] [[1880]] |birth_place= [[Pljevlja]], [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]] | birth_name = Peter |death_date= {{dda|1937|07|23|1880|09|11}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Đorđe Rosić<br>Krsmana Pejatović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Glavinić|glaviniški škof]] (1910-1913)|[[Škofija Velež-Debar|veleško-debarski škof]] (1913—1920)|[[Metropolija Skopje|skopski metropolit]] (1920–1930)}} | education = | alma_mater = [[Duhovna akademija, Sankt Peterburg|Duhovna akademija v Sankt Peterburgu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Varnava Rosić''' – ali '''patriarh Varnava<ref>Varnava - na Slovenskem izgovarjamo izvirno Barnaba, sveti apostol Barnaba</ref>,''' se je rodil kot '''Petar Rosić''' ({{lang-sr|Петар Росић/Petar Rosić}}) *[[29. avgust]] [[1880]] [[Pljevlja]] ([[Otomanski imperij]], †[[23. julij]] [[1937]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. 40. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1930 - 1937. == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === Peter se je rodil v [[Pljevlja|Pljevlji]] v [[Črna gora|Črni gori]] 11. septembra 1880. Njegova starša – oče Đorđe Rosić in mati Krsmana Pejatović – sta bila kmečkega porekla. Krstili so ga v tamkajšnjem ''Samostanu Svete Trojice''. Osnovno šolo je obiskoval v domači Plevlji, bogoslovno-učiteljsko pa dokončal v [[Prizren]]u leta 1899,<ref>Härtel, s. 387</ref> ko je postal štipendist ruskega sinoda. Študij je nadaljeval na peterburški bogoslovni akademiji in si 1905 zaslužil naziv ''bogoslovni pripravnik''. 30. aprila 1905 se je zamenišil pod imenom Barnaba (srbsko in rusko ''Varnava''), ter mu je njegov [[rektor]] in [[škof]] Sergij podelil [[tonzura|tonzuro]]. Za [[diakon]]a ga je posvetil 6. maja, a [[duhovniško posvečenje|za duhovnika]] 6. junija istega leta [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]]<ref>Uradni naziv pravoslavnega škofa Antonija Vadkovskega (*1846, škofoval 1898-1912) je bil "metropolit Sankt Peterburga in Ladoge"</ref>[[Antonij Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg|publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref>. Tako je v [[Ruski imperij|ruskem]] [[Sankt Peterburg]]u 1905 končal ''Duhovno akademijo'' z naslovom [[duhovnik]]-[[jeromonah]]. === Cerkvene službe === [[File:Postavuvanje temeli za crkva.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] postavlja <ref>ob njem stoji [[Nikola Pašić|Pašić]]</ref> - [[metropolit]] [[Varnava Rosić|Varnava]] pa blagoslavlja temeljni kamen za [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkev]] v [[Bitolj|Bitolju]]<ref>Prestolonaslednik Aleksander I. Karađorđević postavlja temeljni kamen, ob njem stoji Nikola Pašić, metropolit Varnava Rosić pa blagoslavlja temeljni kamen za Srbsko pravoslavno cerkev sredi mestnega parka v makedonskem Bitolju, ki so ga Srbi pred kratkim zasedli; po nekaterih so to "politične cerkve", ki naj bi krepile srbsko narodnostno zavest</ref>]]</center> 1905 je Varnava odpotoval v [[Carigrad]], kjer je deloval kot [[kaplan]]-[[duhovnik]] na srbskem veleposlaništvu v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]]. Pisal je članke v ''Carigrajski list'' v srbščini, vodil srbsko šolo in sodeloval s carigrajskim patriarhatom. 21. marca 1910 ga je Carigrajski patriarhat izvolil za [[škof]]a veleško-debarske [[škofija|škofije]]. Zdel se jim je v prizadevanjih za obnovitev krščanstva v nekdanjih turških krajih bolj primeren od [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] - ohridsko-bitolskega škofa. 23. aprila 1910 ga je na Lazarjevo soboto pet metropolitov posvetilo za škofa v ''Stolnici sv. Jurija v [[Carigrad]]u''.<ref>Friedrich Heyer: Die orientalische Frage im kirchlichen Lebenskreis: das Einwirken der. S. 271</ref> V [[Makedonija|Makedoniji]] se je med [[Balkanski vojni|Balkanskima vojnama]] strinjal z upravljanjem osvojenih ozemelj. Po priključitvi [[Makedonija|Makedonije]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] so bili izgnani bolgarski in grški pravoslavni duhovniki; Varnava je takrat postal upravitelj tudi [[Bitola|bitoljske]] in [[Ohrid|ohridske]] ter dela [[Strumica|strumiške]] škofije ter širil srbstvo ter gradil nove cerkve in skrbel za popravilo dotrajalih.<ref name="Memoari II">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila%20II%20deo.pdf MEMOARI PATRIJARHA SPRSKOG GAVRILA II]</ref> V [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko moral umakniti skozi [[Albanija|Albanijo]] na otok [[Krf]]. Odpotoval je v [[Rusija|Rusijo]] kot odposlanec, ki je bil navzoč tudi pri volitvah novega ruskega patriarha. V političnem življenju so si tam ravno takrat sledile ena za drugo korenite spremembe. Tako je osebno doživljal [[Oktobrska revolucija|Oktobrsko revolucijo]] - kar se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin in je to v svojih govorih in poslanicah poslej večkrat omenjal. Tudi po koncu vojne - od 1919 do 1920 – je vladika Varnava upravljal vse pravoslavne škofije v južni Srbiji, današnji [[Makedonija|Makedoniji]]. 1920 je nastala enotna srbska patriarhija in takrat je bil izvoljen za skopskega metropolita 17. novembra 1920, a 30. novembra 1920 je začel službo kot cerkveni poglavar nad vsemi temi kraji. == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija Pavlovića]] – ko ga je smrt po hudi bolezni pokosila 1937. Njegovo delo pa je nadaljeval [[Gavrilo Dožić]], ki je vodil SPC v hudih letih 2. svetovne vojne in komunistične revolucije. | align = left | image1 = Димитрије (Павловић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] je bil zadnji pravoslavni beograjski metropolit in prvi [[patriarh]] združene [[SPC]] | image2 = Patrijarh Varnava.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = [[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] ob posvetitvi nove cerkve [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] [[27. januar|27. januarja]] [[1931]] v [[Pančevo|Pančevem]]. V njegovem času je [[pravoslavje]] doživelo nov polet. Med drugim je bilo tridesetih let uresničenih samo v Beogradu 12 cerkvenih gradenj. | image3 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime</ref> ([[1938]] do [[1950]]) – je SPC zapeljal v mirnejše vode }} === Nastanek SPC in njen prvi patriarh === V Makedoniji je bil na osrednjem cerkvenem položaju deset let. 12. aprila 1930 pa je bil izvoljen za srbskega patriarha.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= KONKORDAT I SMRT PATRIJARHA VARNAVE |publisher=Svetosavlje|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012 |accessdate=6. november 2024}}</ref> Združitev pravoslavnih cerkva z območja novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] - s šesterimi različnimi pravnimi sistemi - je bila dogovorjena na štirih zborovanjih od 1918 do 1920. Regent [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je imel veliko vlogo pri tem združevanju.<ref name="Ujedinjenje">{{Cite web |title=Ujedinjenje Srpske Pravoslavne Crkve 1920. godine |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|access-date=2011-09-19 |archivedate=2012-01-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120120175952/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|deadurl=yes}}</ref> === Po desetletju drugi patriarh SPC === 25. aprila 1930 je bil na Lazarjevo soboto izvoljen za 40. [[patriarh]]a [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki pa je pod tem nazivom obstajala šele eno desetletje. Te volitve je opravil glede na predpise ''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve''<ref>''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve'' - sr: ''Sveti arhijerejski sabor Srpske pravoslavne Crkve''</ref>, ki ni imel lahkega dela.<ref>{{Cite book|last=Милановић|first=Јасмина|authorlink= |title=DELFA ИВАНИЋ, УСПОМЕНЕ|year=2012|url= |publisher=ИНСТИТУТ ЗА САВРЕМЕНУ ИСТОРИЈУ|pages=251|location=Београд|isbn=978-86-7403-172-8}}</ref> V njegovem času se je gradilo veliko cerkvenih objektov zlasti po Beogradu – usodno pa je bilo, da je umrl ravno sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], in tako verjetno ni mogel odločilno vplivati na potek dogodkov. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> === Delovanje === [[File:Совещание заграничных русских архиереев под председательством сербского патриарха Варнавы в Сремских Карловцах.jpg|thumb|240px|right|<center>Srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1935]]) <ref>Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil izdelan »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935</ref><ref>Spodnja vrsta od leve→desno: 1.Metropolit Teofil (Paškovski, severnoameriška metropolija, ZDA) 2.Metropolit Evlogij (Georgijevski, Zahodnoevropski eksarhat carigrajskega patriarhata, Francija) 3.Srbski patriarh Barnaba 4.Metropolit Anastasij (Gribanovsky, Jugoslavija) 5.Škof Dimitrij Voznesenski, Kitajska). Stojijo od leve→desno: 1.? 2.Protoprezbiter Peter Belovidov (Jugoslavija) 3.Nadškof Hermogen (Maksimov, Jugoslavija) 4.? 5.Nadškof Serafim (Lukjanov, Francija) 6.morda S.V. Trojica 7.Nadškof Teofan (Gavrilov, Jugoslavija) 8.morda T.A. Ametisti 9.Škof Janez (Bulin, Estonija) 10. morda V.A. Mayevsky</ref>]] Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika. Sodeloval je s kraljem [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrom]] najprej pri poenotenju šesterih različnih pravnih cerkvenih ureditev, ki jih je v novo državo prinesla ne le pravoslavna, ampak tudi katoliška Cerkev in vse druge verske skupnosti, ki so se prostirale skozi zgodovino na različnih področjih. Po uvedbi [[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarske diktature]] pa je podpiral [[Jugoslavija|jugoslovanski]] nacionalizem, v katerem je pravzaprav gledal "razširjeni srbski svet". Onadva sta se dobro poznala; imela prijateljske odnose in sta tesno sodelovala tako v državnih kot v cerkvenih zadevah, kjer je samodržni kralj imel glavno besedo. Atentat v [[Marseille|Marseju]] 1934 je sicer podrl pomembno patriarhovo podporo, vendar ga je streznil od vsiljevanega jugoslovanstva o enem narodu v treh plemenih, kar je dražilo prav vse [[Jugoslavija|jugoslovanske]] narode in narodnosti. Trezni rodoljubi so slutili nevarnost ne le za obstoj mlade večnarodnostne države, ampak tudi za sam obstoj [[krščanstvo|krščanstva]], ki pa ni znalo najti skupnega jezika in to se je usodno pokazalo zlasti v [[konkordatna kriza|konkordatni krizi]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Njegovo delovanje pa je zajelo tudi bratsko [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno Cerkev]]; precej ruskim vernikom, duhovnikom in škofom je namreč upelo pobegniti iz [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunističnega]] "raja" - in zanje je bilo treba primerno poskrbeti duhovno in gmotno. Izredno lepo je uspelo v tem pogledu srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] 1935. Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] raztreseni po [[Evropa|Evropoi]], so izdelali glede na izredne razmere »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935. Za ruske vernike so omogočili postavljanje tako imenovanih "ruskih cerkva", ki po pravilu niso bile velike, ampak so bile izredno lepo okrašene. Taka "[[Ruska cerkev, Zrenjanin|Ruska cerkev]]" je postavljena v Velikem Bečkereku nedaleč od [[Zrenjaninska stolnica|Zrenjaninske stolnice]] - Cerkve svetega Janeza Nepomuka; podobna pa je zrasla tudi v Beogradu v neposredni bližini [[Cerkev svetega Marka, Beograd|Cerkve sv. Marka]]. Varnava je bil kot [[škof]] leta 1917 odposlanec [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in [[Kraljevina Srbija|države]] na zborovanju [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] v [[Moskva|Moskvi]], ki je obnovilo ruski pravoslavni patriarhat in izvolilo [[Tihon, ruski patriarh|Tihona]] za [[patriarh]]a. Tako je bil nepredvideni očividec dogodkov [[Oktobrska revolucija|Oktobrskega prevrata]] – kar se mu neizbrisno vtisnilo v spomin. Zato je toliko bolje razumel stisko beguncev, ki so si z begom rešili golo življenje. V svoji Božični poslanici 1935 piše: {| |- ! ''Božićna poslanica 1935. godine''<ref> Glasnik SPC, broj 36 od 6. januara 1935, s. 645.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref><ref>Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd. </ref> ! ''Božična poslanica leta 1935'' |- | <blockquote>„Nemoćan je ljudski jezik. On ne može, ne ume izraziti kolikih je razmera svirepost, kojom ti neodgovorni upravljači muče i razapinju pitomi ruski narod. Šta je to mračni srednji vek? Tada cela Evropa ako je imala trideset miliona stanovnika. Šta je to feudalizam? Šta je to zloglasna inkvizicija u Španiji, u Francuskoj, u Engleskoj, u Nemačkoj? Sve su to bile sitnice, minijaturne, blede slike jednog prolaznog zla u poređenju sa današnjim paklenim postupanjem, totalnim i sistematskim utamanjivanjem ruskog naroda, koji broji sto pedeset miliona.“ </blockquote> | <blockquote>»Človeški jezik je nemočen. Ne more, ne zna izraziti razsežnosti podle krutosti, s katero ti neodgovorni upravljavci mučijo in križajo pohlevno rusko ljudstvo. Kaj je v primeri s tem ''mračni [[srednji vek]]?'' Vsa [[Evropa]] je takrat štela trideset milijonov prebivalcev. Kaj je [[fevdalizem]]? Kaj je ''zloglasna [[inkvizicija]]'' v [[Kraljevina Španija|Španiji]], [[Francosko kraljestvo|Franciji]], [[Anglija|Angliji]], [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemčiji]]? Vse to so bile malenkosti, pomanjšane, blede podobe minljivega zla v primerjavi z današnjim ''peklenskim divjanjem, popolnim in načrtnim ubijanjem ter iztrebljanjem sto petdesetmilijonskega [[Rusi|ruskega]] ljudstva.«'' </blockquote> |} Kot najboljše sredstvo zoper brezboštvo in versko ravnodušnost je patriarh Varnava poudarjal zvestobo verskim izročilom. Tako spodbuja vernike v božični poslanici naslednje leto: {| |- ! ''Патријарх Варнава у Божићној посланици 1936.''<ref>{{Cite web|url=https://srbin.info/pocetna/aktuelno/patrijarh-varnava-1936-o-komunizmu-ili-cemo-biti-srbi-ili-otpadnici/|title=ПАТРИЈАРХ ВАРНАВА 1936. О КОМУНИЗМУ: Или ћемо бити Срби или отпадници|last=Repac|first=Lidija|date=11. januar 2019|website=СРБИН.инфо|language=sr-RS|access-date=10. september 2021}}</ref> ! ''Patriarh Barnaba v Božični poslanici 1936'' |- | <blockquote>"Или ћемо бити Срби свјесни своје прошлости и аманета наших отаца и прадједова или - отпадници нације, интернационалисте, тј. припадници некакве магле, грађани бјелосвјетски, рушиоци живота и свега, без националног поноса, без вјере, без морала". </blockquote> | <blockquote>»Ali bomo Srbi v svesti si svoje preteklosti in zapuščine očetov in pradedov ali pa – odpadniki naroda, internacionalisti, torej pripadniki nekakšne megle, belosvetski državljani, uničevalci življenja in vsega, brez narodnostnega ponosa, brez vere, brez nravnosti«. </blockquote> |} === [[Konkordatna kriza]] === [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči celo za Cerkev dokaj ugoden sporazum s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]] ne računajoč s tem, da ga bo samodržec začel že od začetka kršiti v več važnih točkah. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta bili deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"''.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. 1935 je bil kljub oviram podpisan tudi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Samo podpisovanje ni naletelo na nasprotovanje ali zunanje nemire. Težave so pa nastale, ko je bilo treba predložiti podpisano listino na odobritev ali ratifikacijo v [[Skupščina|Skupščini]]. To je naletelo v nekaterih visokih krogih in pri patriarhu na hud odpor. Tedaj je sam patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] nenadoma zbolel. Pravoslavno vodstvo, ki je menilo, da odslej [[Srbska pravoslavna Cerkev]] kot izrazito »jugoslovansko usmerjena« ne bo več uživala nekaterih privilegijev, se ni hotelo pomiriti s tem, da bi postali katoličani njim enaki. Predsednik vlade Stojadinović je osebno zbranim arhirejem v "Patrijaršiji" pojasnil, da konkordat ne bo na škodo [[SPC]]; da ne bi bilo nesporazumov, so v besedilo izrečno dodali stavek, da se ugodnosti (zlasti gmotne), ki jih s konkordatom pridobiva Katoliška Cerkev, nanašajo tudi na pravoslavno, muslimansko in vse druge priznane veroizpovedi v državi; dobil pa je vtis, da bi bilo bolje, ko ne bi bil ničesar razlagal, saj je zbor škofov jasno pokazal, da ga ne mara niti poslušati niti upoštevati in je dobil vtis, ko da govori gluhim ušesom.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Za Novo leto 1937 je hotel patriarh torej izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja proti vojski satanski“; v njej je bilo še več podobnih sovražnih izjav zoper [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]] na splošno in zoper kakršenkoli [[konkordat]] posebej. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so razširile govorice, da je bil zastrupljen. 19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; istega dne je bil sklican shod, ki naj bi bil namenjen za molitve za zdravje bolnega patriarha. Shod od "Saborne cerkve" do "Stare cerkve Sv. Sava" je bil kot tak sicer dovoljen, vendar so oblasti prepovedale mimohod poleg Skupščine, kjer se je ravno takrat glasovalo glede konkordata. Organizatorji pa so hoteli ravno v to smer in tako se je shod sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v tako imenovano ''Krvavo procesijo'' (''Krvavo litijo'') Tega večera je bil konkordat v skupšini sicer izglasovan, vendar zaradi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] nikoli ratificiran.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref><ref>[https://sh.wikipedia.org/wiki/Konkordatska_kriza Konkordatska kriza]</ref> Žal je patriarh hudo zbolel ravno v najusodnejšem trenutku, in tako ni mogel več vplivati na usodne dogodke. On bi bil namreč edina avtoriteta, ki bi lahko mirila in brzdala razgrete duhove nestrpnosti, ki so že ušli iz ''[[Pandora|Pandorine]] skrinjice''.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Nasprotniki so tako dosegli svoj cilj: konkordat je bil sicer izglasovan, vendar se ga nihče ni upal zaradi bojevitega nasprotovanja SPC ratificirati.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> [[Zgodovinar]] [[Noel Malcolm|Malcolm]] pravi o tistih časih: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so s hudimi demonstracijama uspeli preprečiti sklepanje [[konkordat]]a med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Noel Malcolm: Kratka povijest Bosne |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> == Bolezen, smrt in spomin == === Zastrupljen? === Patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] je torej nenadoma zbolel, v noči po izglasovanju konkordata pa je umrl; tako je že med procesijo za njegovo ozdravljenje burila duhove govorica, češ da je bil zastrupljen. Glede tega piše v svojih „Spominih“ soudeleženec [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], takratni predsednik vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]], ki ugotavlja, da razen ožjega kroga k patriarhu nihče ni imel pristopa. Najprej opere sum s sebe, notranjega ministra [[Anton Korošec|Korošca]] in sploh s takratne vlade, ki da ji je usoda ugrabila patriarha Varnava ravno takrat, ko bi ji bil najbolj potreben. Kljub drugačnemu splošnemu vtisu po njegovih javnih nastopih Stojadinović še vedno goji prepričanje, da izobraženi cerkveni dostojanstvenik le ni mogel biti tako primitiven, da bi verjel v dnevne čenče zoper konkordat: „On je osebno namreč zelo dobro vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar neugodnega za državne koristi, najmanj pa je z njim ogrožena [[Srbska pravoslavna Cerkev|Pravoslavna Cerkev]].“ Vlada torej ne bi mogla imeti razlogov za njegovo zastrupitev. O možnem osumljencu piše nadalje - vendar o tem še danes ni soglasja:<ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref> {| |- ! Dve verzije o trovanju patrijarha Varnava Rosića<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> ! Dve različici o zastrupitvi patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]] |- | <blockquote>Nama su bile poznate od mnogih verzija o trovanju patrijarha Varnave, dve. Jednu od njih nam je pričao pokojni Ljubomir Šćepanović, sveštenik, čovek veoma skroman i tih, ali čvrsta karaktera i veoma blizak pokojnom patrijarhu Varnavi kod koga je vršio nadzor nad ekonomskim poslovima njegovim. On je kazivao da je sumnja padala na dvojicu ruskih emigranata, jednoga jeromonaha, zvao se Arsenije, i jednoga koji je bio kuvar patrijarhov. Posle smrti patrijarha Varnave nestalo ih je obadvojice… </blockquote> | <blockquote>Nam (tj. vladi) sta nam bili od številnih različic o zastrupitvi patriarha Barnaba znani dve. Eno od njih nam je povedal pokojni Ljubomir Šćepanović, duhovnik, zelo skromen in tih človek, a močnega značaja in zelo blizu pokojnemu patriarhu Varnavu, kjer je nadzoroval njegove gospodarske zadeve. Povedal je, da ''je sum padel na [[Rusi|ruska]] emigranta, enega jeromonaha po imenu Arsenij, in enega, ki je bil patriarhov kuhar. Po smrti patriarha Barnaba sta oba izginila...''<br> </blockquote> |} Drugi osumljenec je bil glede na govorice ''[[Boško Bogdanović|Bogdanović]]'', politik ter temeljit poznavalec zgodovine in klasičnih jezikov, ki mu je bil Varnava boter, medtem ko je on bil patriarhov svetovalec pri mnogih zgodovinskih in cerkvenih vprašanjih. Verjetno je bil ta izobraženec zaradi dobrih zvez s [[Anton Korošec|Korošcem]] – saj je bil njegov pomočnik, ko je bil Korošec prosvetni minister, tudi osumljen, da je zastrupil patriarha. Med nemško okupacijo Srbije je bil Bogdanović predsednik upravnega odbora Kolarčeve nadarbine (zadužbine) v Beogradu. O tem sumu, ki ga je globoko užalil in prizadel, je ves potrt takrat potožil pred neko sejo tega upravnega odbora on sam. Prisegal je in se rotil, da je vse peklenska in hudobna izmišljotina njegovih nasprotnikov, ki jih ni imel malo. Namignil je, da bo o tem pisal in povedal vse, kar ve, ko bo konec vojne. Kot tesen sodelavec patriarha Varnave iz časa, ko sta skupaj delovala v južni Srbiji (tj. v [[Makedonija|Makedoniji]]), je imel Bogdanović bogato arhivsko gradivo, vendar je kmalu po koncu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] umrl nekje v Avstriji in odnesel skrivnosti s seboj. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Med številnimi [[teorija zarote|teorijami zarote]] ena domneva, „da so patriarha zastrupili Nemci“<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu|title= Nemci otrovali patrijarha Varnavu?|publisher=Telegraf.rs|author=I.M.|place=Beograd|language=sr|date=13. avgust 2012|accessdate=7. november 2024}}</ref>; to je kaj malo verjetno, saj je bil Rosić ne le antikomunist, ampak tudi znan antisemit in fanatičen [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] občudovalec.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu|title=Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu?|publisher=antenam.net|author=Antena M|place=Podogorica|language=cg|date=6. oktober 2019|accessdate=9. april 2024}}</ref> Druga taka teorija vpleta – seveda zopet brez slehernega dokaza – celo [[jezuiti|jezuite]], ki so vedno pri roki kot dežurni krivci za vse vrste zarot; ta članek pa je med drugim tako površen, da je patriarhovo smrt prestavil celo za nekaj dni.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/istorija/krvava-litija-i-konkordat-sa-vatikanom/|title= КРВАВА ЛИТИЈА И КОНКОРДАТ СА ВАТИКАНОМ|publisher=Видовдан|author=Sivi Vuk|place=Beograd|language=sr|date=25. avgust 2021 |accessdate=23. marec 2025}}</ref> Vsekakor ni treba dvomiti, da so [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] pozorno spremljale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na žiškega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]]; ali in koliko pa so bile vmešane, vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> === Smrt === [[File:Patriarch Varnava Rosić resting place (church Saint Sava, Belgrade).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Varnava Rosić|Varnavov]] grob je v [[Stara cerkev sv. Sava, Vračar|Stari Cerkvi sv. Sava na Vračarju]]]]</center> Istega večera - po nekaterih virih ravno med samim glasovanjem v skupščini - po drugih ponoči, od 23. na 24. julij 1937, je patriarh Varnava umrl; kot blisk se je takrat razširila do danes nedokazana trditev, da je bil zastrupljen.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana|title= SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana |publisher=Kurir.rs|author=Momčilo Petrović|place=Beograd|date=28. februar 2021 |accessdate=4. november 2024}}</ref> Resnična ali izmišljena - prikazana kot "teorija zarote" - ta smrt najvišjega poglavarja sestrinske Cerkve še danes buri duhove.<ref>{{cite web |url=https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |title=MISTERIJA TRAJE DO DANAS Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom |publisher=Lepote Srbije |author= |place= |date=6. november 2024 |accessdate=7. november 2024 |archive-date=2024-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241201030548/https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |url-status=dead }}</ref> === Spomin === ==== Njegova rojstna hiša in spomenik ==== Patrijarhova rojstna hiša v [[Pljevlja|Pljevlji]] je bila v zasebni lasti in prepuščena zobu časa; lastnik jo je spomladi 2019 porušil. Tam ima patriarh Varnava tudi svoj trg, kjer mu nameravajo postaviti še spomenik.<ref>[http://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B5%D1%82%D0%B0.480.html:790607-Srusen-dom-patrijarha-Varnave Вечерње новости (2019): Срушен дом патријарха Варнаве]</ref><ref>[https://www.in4s.net/pljevlja-srusena-rodna-kuca-patrijarha-srpskog-varnave-rosica/ ИН4С (2019): Пљевља: Срушена родна кућа патријарха српског Варнаве Росића]</ref><ref>{{Cite web |url=https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |title=Analitika (2019): Pljevlja: Porušena kuća u kojoj je rođen srpski patrijarh Varnava |access-date=20. september 2019 |archive-date=20. september 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190920171142/https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |url-status= }}</ref> ==== Odlikovanja ==== * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje Karadžordževe zvezde ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:LBN Order of Merit of Lebanon 1st class BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje za zasluge I. reda; Republika [[Libanon]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1935/10/19?pageIndex=00005 „Време”, 19. окт. 1935]</ref> * [[File:St.AlexanderOrder-ribbon.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje sv. Aleksandra ''Veliki križ''; [[Kraljevina Bolgarija]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1936/12/01?pageIndex=00005 „Политика”, 1. дец. 1936]</ref> == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarh Varnava Rosič === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * Васовић Милорад : Историја Пљеваља — Патријарх српски Варнава * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *{{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241—255}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Hildegard Pank: ''Grenzerfahrungen. Eine Annäherung an die serbische Performerin Marina Abramović''. GRIN Verlag, Halle (Saale) 2013, 6 str. *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Varnava Rosić}} {{DEFAULTSORT:Rosić, Varnava}} ;{{ikona sh}} *[https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat Đoko Slijepčević: ''Konkordat i smrt patrijarha Varnave.'' Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd.] *[https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu Vladimir Jovanović: ''Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu? '' (AntenaM 6.10.2019)] *[https://www.antenam.net/drustvo/religija/292612-patrijarhu-simpatizeru-hitlera-i-antisemiti-gradice-spomenik-u-pljevljima Vladimir Jovanović: ''Patrijarhu simpatizeru Hitlera i antisemiti – gradiće spomenik u Pljevljima'' (Antena M 13.07.2023.)] *[https://www.academia.edu/107520455/Vjerski_liberalizam_i_jugoslavenstvo_patrijarha_Varnave_i_konkordatska_kriza_1930_1938 Nikola Žutić: ''Vjerski liberalizam i jugoslavenstvo patrijarha Varnave i konkordatska kriza 1930-1938''] *[https://pouke.org/forums/topic/20271-smrt-patrijarha-varnave-jo%C5%A1-tajna/ B. SUBAŠIĆ | 24. jul 2012. ''Smrt patrijarha Varnave još tajna''] *[https://www.nedeljnikafera.net/intervju-istoricar-bojan-draskovic-smrt-patrijarha-varnave/ Intervju - istoričar Bojan Drašković: ''SMRT PATRIJARHA VARNAVE'' Piše: Vladan Dinić] *[https://www.citajfilter.com/2020/01/%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%98%D0%B5%D1%82%D0%B0-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B5-%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%98%D0%B5%D0%B2%D1%83/?script=lat Čitaj Filter. Istorijska razglednica: ''Posjeta patrijarha Varnave Sarajevu-budući svetitelji u litiji pored Vijećnice'' 26/01/2020] *[https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest Lepote Srbije ''MISTERIJA TRAJE DO DANAS. Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom''] *[https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana (Kurir.rs) Momčilo Petrović: ''SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana''] *[https://borbazaistinu.rs/nasilna-smrt-patrijarha-varnave-rosica-i-patrijarha-gavrila-dozica/ (Борба за истину) ''Насилна смрт патријарха Варнаве Росића и патријарха Гаврила Дожића''] *[https://jadovno.com/smrt-patrijarha-varnave-jos-tajna/ (Јадовно 1941) Интервјуи, репортаже, писма - Various ''Смрт патријарха Варнаве још тајна'' Извор: БИГ] *[https://religija.republika.rs/aktuelno-iz-spc/vesti/23116/patrijarh-varnava-pomen-knjigaa 24.07.2024 Saša Tošić: ''SVETLOST BESMRTNIH. Pomen patrijarhu Varnavi i promocija knjige posvećene njegovom duhovnom nasleđu'' (SPC)] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1337499/sumnje-smrt-istaknutih-srba-sta-spaja-sudbine-cara-dusana-patrijarha-varnave-krcuna-milosevica (Novosti) SUMNJE U SMRT ISTAKNUTIH SRBA: ''Šta spaja sudbine cara Dušana, patrijarha Varnave, Krcuna i Miloševića'' Piše: Dr Čedomir Antić (Iz knjige "Ubistva u srpskoj istoriji" u izdanju "Vukotić media") 01. 03. 2024.] *[https://jadovno.com/trovanje-patriarha-varnave/?lng=lat (Novosti) ''Trovanje patrijarha Varnave'' 17 septembra, 2017] * [https://redportal.pink.rs/cooltura/101403/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-preminuo-u-trenutku-glasnja-o-konkordatu-sa-vatikanom Misteriozna smrt srpskog patrijarha – Preminuo u trenutku glasanja o konkordatu (Redportal-pink)] * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] *[http://www.nspm.rs/hronika/vecernje-novosti-dvojica-patrijarha-spc-otrovani.html?alphabet=l Večernje novosti: Dvojica patrijarha SPC otrovani?] *[https://zurnal.me/lazhi-o-antisemitizmu-spts/?script=lat Filip Dragović: ''Laži o antisemitizmu SPC''] *[https://nova.rs/zabava/vlasta-pamtim-litije-patrijarha-varnave-protiv-kralja/ Pero Jovović: ''Vlasta Velisavljević - Pamtim litije patrijarha Varnave protiv kralja''] * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu Nemci otrovali patrijarha Varnavu?] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140414034655/http://www.pravoslavlje.spc.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Патријарх Варнава — свенародни човек („Православље”, бр. 979—980, 1. јануар 2008)] * [https://web.archive.org/web/20160406043554/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1937/07/24 Умро је патријарх српски Варнава („Политика”, 24. јул 1937)] * [http://www.cirilica-beograd.rs/%D0%B4%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B8-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D1%83/286-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%BE%D1%82%D0%B8%D0%B2-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B8%D0%BB%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%BE-%D1%98%D0%B5-%D1%83%D0%B1%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BD-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B0 Посланица против конкордата или Зашто је убијен патријарх Варнава? (7. октобар 2015)] *[https://www.youtube.com/watch?v=aNkfX99N8e0 Предавање — Милован Балабан — „Патријарх Варнава — живот и мучеништво”] *[https://www.rts.rs/lat/radio/radio-beograd-2/4628205/petar-grujicic-smrt-patrijarha-varnave.html (Radio Bg2 petak, 17. dec 2021) Petar Grujičić: ''Smrt patrijarha Varnave. Iz života patrijarha Varnave''] * {{cite web|author=Ђоко Слијепчевић|title=Конкордат и смрт патријарха Варнаве|year=2008|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/istorija/delo/12206}} ;{{ikona hr}} * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] ;{{ikona en}} * [http://www.spc.rs/eng/prayerful_remembrance_patriarch_varnava_rosic Prayerful remembrance of Patriarch Varnava Rosić] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Vičentij Krdžić]] | title = [[Metropolija Skopje|Skopski metropolit]] | years = 1920&ndash;1930 | after = [[Josif Cvijović]] }} {{succession box | before = [[Dimitrij Pavlović]] | title = [[patriarh]] | years = 1930&ndash;1937 | after = [[Gavrilo Dožić]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1937]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] l5gpcxq5ygp655xyaw96n8mr123aulm 0 575412 6660595 6659614 2026-04-17T01:30:57Z ~2026-13659-49 255600 /* V */ 6660595 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] * [[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Graški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kozarica]] *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] 0aofvyp89r6b9xkmhwdef31uefpmby0 0 581124 6660439 6659882 2026-04-16T17:48:58Z Doncsecz~slwiki 9581 popr 6660439 wikitext text/x-wiki {{Infobox language family | name = Aragonščina | altname = Aragonés, Idioma aragonés | region = [[Španija]] ([[Aragonija]]) | familycolor = Indo-European | fam2 = [[italski jeziki]] | fam3 = [[latino-faliskijski jeziki]] | fam4 = [[latinščina]] | fam5 = [[romanski jeziki]] | fam6 = [[italo-zahodni jeziki]] | fam7 = [[zahodni romanski jeziki]] | fam8 = [[ibero-romanski jeziki]] | fam9 = [[zahodnoiberski jeziki]] | iso1 = an | iso2 = arg | iso3 = arg | glotto = arag1245 | glottoname = Aragonese | map = File:Bariedaz lingüisticas d'Aragón.png | mapcaption = Območja aragonščine (sivo) }} '''Aragonščina''' je [[romanski jeziki|romanski jezik]], ki spada v skupino [[ibero-romanski jeziki|ibero-romanskih jezikov]]. Nekoč je bila jezik vse [[Aragonija|Aragonije]]. [[Španščina|Kastiljska španščina]] jo je postopoma izrinila od 15. stoletja. Danes govori aragonsko približno 80 tisoč ljudi (25 tisoč aktivnih in 30-50 tisoč pasivnih govorcev), čeprav večina prebivalstva Aragonije brez težave lahko razume aragonščino. Nekateri jo še danes imajo za špansko narečje, vendar se v več pogledih razlikuje od kastiljščine ter je bolj podobna [[katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]]. == Glasoslovje == V aragonščini se [[latinščina|latinski]] odprti ''e'' in ''o'' glasovi diftongizirajo ter nastanejo ''ue'' ali ''ie'' dvoglasniki. Iz latinščine je ohranila glas ''f'' v začetku zlogov kot tudi glasoslovne zveze ''cl-'' in ''pl-''. Sistem naglaševanja se je oblikoval verjetno pod vplivom [[francoščina|francoščine]], medtem ko je naglaševanje v kastiljščini bolj arhaično. Naglas v aragonščini pride na predzadnji slog npr. v besedah, ki se končujejo na samoglasnike. V kastiljščini naglas pride na tisti zlog, ki je pred predzadnjim zlogom. == Oblikoslovje == Aragonska slovnica kaže enakosti s katalonsko in okcitansko slovnico. Določni člen ima več oblik v aragonščini, odvisno od različnih aragonskih narečij. '''V ednini:''' ''o/lo/ro, a/la/ra, l’''<br /> '''V množini:''' ''os/los/ros, as/las/ras'' V knjižni aragonščini uporabijo oblike ''(l)o, (l)a, l’, (l)os, (l)as.'' Določni člen se takrat uveljavi s soglasnikom ''l-'', kolikor se predlog končuje na samoglasnik ali pa je samostalnik v začetku besede, pred katero stoji določni člen. Npr. ''o libro'' (knjiga), ''en os libros'' (v knjigah), ''ta lo libro/t’o libro'' (h knjigi). Množina se tvori s soglasnikom ''s,'' medtem ko besede, ki imajo na koncu ''-s'' imajo v množini obrazilo ''-es,'' npr. ''españols'' (Španci), ''aragoneses'' (Aragonci). Samostalniki, ki se končujejo v ednini na ''t,'' imajo na koncu ''z'' v množini, npr. ''ziudat'' (mesto), ''ziudaz'' (mesta). Aragonščina se razlikuje od kastiljščine in katalonščine v imperfektu, kjer sklonilo ''-ba'' ostane v drugi in tretji osebi glagolske sklanjatve. Npr. ''tenebat'' (latinščina), ''teniba'' (aragonščina), ''tenía'' (kastiljščina), ''tenia'' (katalonščina). == Besedoslovje == Aragonsko besedišče se v veliki meri razlikuje od kastiljskega ter je bolj podobno katalonskemu in [[italijanščina|italijanskemu]] besednemu zakladu. Poleg tega je aragonščina ohranila mnogo [[arabščina|arabskih]] tujk, ki manjkajo v kastiljščini. == Položaj == Aragonščina je začela propadati v 18. stoletju. Leta 1707 španski kralj [[Filip V. Španski|Filip V.]] je prepovedal njeno rabo v šolah. Od leta 1978, po demokratizaciji Španije so nastali novi zakoni in odredbe za zaščito aragonščine. Leta 2009 so priznali aragonščino kot zgodovinski jezik in materinščino Aragonije, ki ima pravico do rabe tudi v uradih. 15. julija 2006 so ustanovili društvo ''Academia de l’Aragonés'' (Akademija aragonščine), ki je še ni priznala vlada avtonomne skupnosti Aragonije. Akademija si prizadeva standardizirati sodobno aragonščino deloma na podlagi pogovornih narečij. Druga ustanova, ki se ukvarja z oživitvijo in zaščito aragonščine, je Aragonski jezikovni svet ''(Consello d’a Fabla Aragonesa).'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.academiadelaragones.org/ Academia de l'Aragonés] *[http://www.consello.org/ Consello d'a Fabla Aragonesa] *[http://www.fablans.org/ Ligallo de Fablans de l'Aragonés] *[http://www.nogara-religada.org/ A.C. Nogará] *[http://sites.google.com/site/sociedat/ Sociedat de Lingüistica Aragonesa] *[http://www.charrando.com/ Aragonés] [[Kategorija:Iberoromanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Španije]] {{normativna kontrola}} 3252tjqufhqfpzpzid7hfu2s2em2dkr 0 583383 6660354 6660045 2026-04-16T14:39:36Z Ljuba24b 92351 6660354 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Peć | native_name = | settlement_type = mesto in občina | image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = Peja from Veljak Peak -2014 m alt.JPG |caption1 = View of Peja |image2 = Muzeu etnologjik (Konaku i Tahir Beut), Pejë 4.jpg |caption2 = Etnografski muzej |image3 = KM36 - Manastir Pecka Patrijarsija.jpg |caption3 = [[Pećka patriarhija]] }} | image_flag = Flag of Peja.png | image_seal = [[File:Stema_e_Komunës_Pejë.svg|55px]] | pushpin_map = Kosovo | coordinates = {{coord|42|39|37|N|20|17|30|E|type:adm1st_region:RS-KM|display=inline}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Kosovo]] | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Peć | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Peć | established_title = | established_date = | government_type = Županov svet | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Gazmend Muhaxheri | leader_title1 = Svet | leader_name1 = Občinski svet Peći | unit_pref = Metric | area_blank1_title = | area_blank1_km2 = | area_blank2_title = | area_blank2_km2 = | elevation_m = 516 | population_as_of = 2024 | population_blank1_title = Etnična pripadnost | population_blank1 = {{ubl|91,22% [[Albanci]]|8,78% Drugi}} | population_demonym = Pećan/Pećanka | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 30000 | area_code_type = Area code | area_code = +383 (0) 39 | website = {{URL|https://kk.rks-gov.net/peje/|kk.rks-gov.net/peje/}} | area_footnotes = <ref>{{cite web |publisher=Prime Minister Office of Kosovo |title=Komisioni për majten e territorit të Republikës së Kosovës |url=https://kryeministri-ks.net/wp-content/uploads/2018/03/Raport_Faktografik_Matja_e_territorit_te_Republikes_se_Kosoves_032017.pdf |access-date=3 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200922113615/https://kryeministri-ks.net/wp-content/uploads/2018/03/Raport_Faktografik_Matja_e_territorit_te_Republikes_se_Kosoves_032017.pdf |archive-date=22 September 2020 |page=52 |language=sq |url-status=usurped}}</ref> | total_type = Občina | area_total_km2 = 602,63 | population_total = 82.661 | population_urban = 41.171 | population_footnotes = <ref>{{cite web |title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024|url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf|access-date=2 August 2024}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_rank = 5. | area_rank = 3. }} '''Peć''' je četrto najbolj naseljeno mesto na [[Kosova|Kosovu]] in sedež občine Peć in okrožja Peć. Je v regiji Rugova na vzhodnem delu [[Prokletije|Prokletij]] ob Pećki Bistrici ({{lang-sq|Lumbardhi i Pejës}}) v zahodnem delu Kosova. V srednjem veku je bilo mesto pod bizantinsko, bolgarsko in srbsko oblastjo. Po vključitvi v srbsko ozemlje je leta 1346 postalo sedež srbske pravoslavne cerkve. [[Pećka patriarhija]] je na Unescovem seznamu svetovne dediščine kot del srednjeveških spomenikov na Kosovu.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/724-002bis Unesco]</ref> Pod osmansko oblastjo je mesto postalo središče okrožja z mošejami in civilno arhitekturo. Od konca 19. stoletja do danes je mesto prizorišče nacionalističnih teženj in zahtev tako etničnih Albancev kot Srbov, kar pogosto povzroča napete medetnične odnose in konflikte. Po popisu prebivalstva iz leta 2011 ima mesto Peć 48.962 prebivalcev, občina pa 96.450 prebivalcev. Občina pokriva površino 602 km², vključno z mestom Peć in 95 vasmi; razdeljena je na 28 teritorialnih skupnosti. == Etimologija == Etimologija imena mesta izhaja iz južnoslovanske besede za jamo, Pećina. Povezava se nanaša na bližnje jame, ki so bile blizu mesta.<ref name=":0">{{cite book |last1=Everett-Heath |first1=John |title=The Concise Dictionary of World Place-Names |date=2005 |publisher=Oxford University Press |location=United Kingdom |isbn=978-0198605379 |page=408 |url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/408/mode/2up?q=pe%C4%87 |access-date=2 May 2024}}</ref> V času osmanske vladavine je bilo znano kot osmansko turško ''İpek'' (ايپك). Albansko ime je dokončna oblika ''Peja'', nedoločena pa ''Pejë''. Srbsko ime mesta je Peć. Druga imena mesta vključujejo latinsko ''Pescium'' in grško ''Episkion'' (Επισκιον), kar pomeni 'škofovsko mesto'. Znano je bilo tudi kot ''Siparant''. == Zgodovina == === Zgodnji razvoj === [[File:Patrikana_e_Pejës.jpg|thumb|left|[[Pećka patriarhija]] je bila sedež srbske pravoslavne cerkve od 14. stoletja, ko je bil njegov status nadgrajen v patriarhat]] Mesto stoji na strateškem položaju ob Pećki Bistrici, pritoku [[Beli Drim|Belega Drima]] vzhodno od Prokletij. Srednjeveško mesto je bilo verjetno zgrajeno na ruševinah Siparanta, rimskega municipija (mesta ali kraja).<ref name="PakVrišer1980">{{citation|author1=Mirko Pak|author2=Igor Vrišer|title=Urban and industrial geography|url=https://books.google.com/books?id=4WoLAQAAIAAJ|year=1980|publisher=Inštitut za geografija univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani|quote=Prema tome, od gore spomenutih cinjenica mozemo pretpostaviti da je stara Pec bila municipij i da se u dardansko-rimsko doba nazivala Siparant, odnosno Slparantum.}}</ref> Na tem območju je največ izkopanih stel na celotnem Kosovu. Po slovanskih naseljih v 6. stoletju sta se [[Bizantinsko cesarstvo]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] borila za nadzor nad območjem, dokler ni končno padlo pod popolno [[Raška|srbsko oblast]]. Med letoma 1180 in 1190 je srbski veliki knez [[Štefan Nemanja]] priključil Peć z okoliško župo (okrožjem) Hvosno Bizantinskemu cesarstvu in s tem vzpostavil srbsko oblast nad mestom Peć za naslednjih 300 let.<ref>{{citation|author1=John V. A. Fine|author2=John Van Antwerp Fine|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC|year=1994|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5|page=7}}</ref> Leta 1220 je srbski kralj [[Štefan Prvokronani]] podaril Peć in več okoliških vasi svojemu novo ustanovljenemu [[Samostan Žiča|samostanu Žiča]].<ref>[http://ia331403.us.archive.org/GnuBook/GnuBookImages.php?zip=/0/items/monumentaserbica00mikluoft/monumentaserbica00mikluoft_jp2.zip&file=monumentaserbica00mikluoft_jp2/monumentaserbica00mikluoft_0029.jp2&scale=4] {{dead link|date=January 2016}}</ref> Ker je bila Žiča sedež srbskega nadškofa, je Peć prišla pod neposredno oblast srbskih nadškofov in kasneje patriarhov, ki so v mestu zgradili svoje rezidence in številne cerkve, začenši s cerkvijo svetih apostolov, ki jo je zgradil nadškof sveti Arsenije I. Sremac. Potem ko so [[Kumani]] v 1290-ih požgali samostan Žiča, je bil sedež srbskega nadškofa prenesen na varnejšo lokacijo, v Pećko patriarhijo.<ref name="Pavlowitch">{{cite book |last1=Pavlowitch |first1=Stevan |title=Serbia: The History Behind the Name |date=2002 |publisher=C. Hurst & Co. Publishers |location=London |isbn=9781850654773 |page=11}}</ref><ref>{{cite book |last1=McAllester |first1=Matthew |title=Beyond the Mountains of the Damned: The War Inside Kosovo |url=https://archive.org/details/beyondmountainso0000mcal |date=2003 |publisher=NYU Press |location=New York and London |isbn=9780814756614 |page=[https://archive.org/details/beyondmountainso0000mcal/page/n65 52]}}</ref> Mesto je postalo pomembno versko središče srednjeveške Srbije pod srbskim cesarjem [[Stefan Dušan|Stefanom Dušanom]], ki ga je leta 1346 razglasil za sedež [[Srbska pravoslavna cerkev|srbske pravoslavne cerkve]].<ref>{{cite book |last1=Vrousalis |first1=Nicholas |last2=Bechev |first2=Dimitar |last3=Anastasakis |first3=Othon |title=Greece in the Balkans Memory, Conflict and Exchange |date=2009 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |location=UK |isbn=9781527556652 |page=14}}</ref> Ostalo je sedež srbske pravoslavne cerkve do ukinitve srbskega patriarhata v Peći leta 1766.<ref name="Orthodox2014">{{cite book |last1=Aleksov |first1=Bojan |title=CHAPTER 4. Orthodox Christianity and Nationalism in Nineteenth-Century Southeastern Europe |date=2014 |publisher=Fordham University Press |isbn=9780823256099 |pages=65–100 |doi=10.1515/9780823256099-005 |s2cid=234380509 |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9780823256099-005/html |access-date=30 May 2022}}</ref> ==== Osmansko cesarstvo ==== [[File:Ura e Zallçit.jpg|thumb|left|Most Zallç iz osmanskega obdobja]] Mesto je prešlo pod osmansko oblast po zavzetju leta 1455.<ref>{{cite book|title=Prilozi za orijentalnu filologiju: Revue de philologie orientale, Volume 37|year=1988|publisher=Orijentalni institut u Sarajevu|location=Sarajevo|url=https://books.google.com/books?id=c05pAAAAMAAJ|access-date=1 August 2011|page=174|quote=Poslije pada juznih dijelova Despotovine pod osmansku vlast 1455. godine, oba sjedista srpske patrijarsije, Peć i Ziča više nisu bili pod srpskom vlašću}}</ref> V turščini je bilo mesto znano kot ''İpek''. Mesto je postalo središče [[sandžak]]a Ipek, ki ga je kot prvi sandžakbeg (lokalni vladar) upravljal Albanec Mahmud Paša Dukagjini.<ref>{{cite book|last=Altimari|first=Francesco|title=Albanci|year=1984|publisher=Cankarjeva založba|url=https://books.google.com/books?id=HNJBAAAAYAAJ|author2=Janez Stanič|access-date=1 August 2011|page=41|language=sl|quote=Z zavzetjem Peči je bil ustanovjjen du- kagjinski sandžak s sedežem v Peči, za sandžakbega pa postavljen Mahmut paša Dukagjini.}}</ref> Sandžak Dukagjin je imel štiri ''[[kaza|kaze]]'': Peć, Gjakovica, Gusinje in Berane. V 15. in 16. stoletju so pravoslavni Albanci predstavljali večino prebivalstva regije, medtem ko so južni Slovani predstavljali manjšino. Slovani so prišli v času srbske vladavine na Kosovo skozi srednji vek iz regij severno od Kosova ali kot sloj vladajočega razreda. V osmanskih ''defterjih'' tistega časa je obstajala oznaka za nove priseljence v regijo; v regiji Peć in Suhogërla so bili novi priseljenci prisotni v približno tretjini vasi, njihova antroponomija pa kaže, da so imeli le 4 od teh 180 novih priseljencev albanska imena, medtem ko so imeli ostali značilno slovanska imena. To kaže, da je do prihoda slovanskega elementa na severovzhod Skadrskega sandžaka prišlo v 15. in 16. stoletju, odsotnost tega trenda v preostalem delu Skadrskega sandžaka pa kaže, da so ti slovanski prebivalci prihajali iz slovansko naseljenih območij zunaj same Peći. Leta 1582 so osmanski katastrski zapisi pokazali, da je bilo 23 vasi v ''nahiji'' Ipek naseljenih z albansko večino zaradi prevlade albanske antroponomije med njenimi prebivalci; 85 vasi je imelo mešano albansko-slovansko antroponomijo, preostale pa so vsebovale skoraj izključno slovansko antroponomijo. Vasi z določeno večino albanskega prebivalstva so bile Osak (Usak), Kramor, Ljepovač, Trakagjin, Strelec, Romaniça, Sredna Çirna Goi, Nivokas, Temshenica, Trepova pole, Novasel, Dobri Lipari, Boshanica, Brestovac, Bač (Beč), Tokina pole, Novasel (še en Novasel), Dujak, Dobroši i Madh, Vraniq, Mrač ali Çirna Potok, Dolina Çirna Goi in Preloniça. Dokumentacija Albancev v Peći konec 15. stoletja, kar sovpada z začetkom osmanske oblasti na Kosovu, predpostavlja, da so bili Albanci iz Peći zgodnji prebivalci regije.<ref name=“Pulaha1974”>{{cite book |last1=Pulaha |first1=Selami |title=Defter i Sanxhakut të Shkodrës 1485 |date=1974 |publisher=Academy of Sciences of Albania |pages=34, 40 |url=https://docs.google.com/file/d/0B3ma9plMXxAEZi1PZTVXMXV1NFE/edit}}</ref> Do ''defterja'' iz leta 1582 je bilo mesto precej islamizirano. Obstaja več primerov, kjer imajo muslimanski prebivalci mešanico islamske in albanske antroponomije (kot je na primer razširjena družina Deda: Rizvan Deda, Haxhi Deda, Ali Deda). Muslimanske soseske vključujejo Xhamia Sherif, Sinan Vojvoda, Piri bej, Ahmed Bej, Hysein, Hasan Çelebi, Mustafa bej, Mahmud Kadi, Orman, Kapishniça, Mesxhidi Haxhi Mahmud, Bali bej in Çeribash. Krščanske soseske so bile Gjura Papuxhi, Nikolla (zapuščena), Nikolla Vukman (zapuščena), Andrija (zapuščen) in Olivir. Prebivalci obeh krščanskih sosesk, Olivir in Gjura Papuxhi, so imeli mešanico značilno albanske in slovanske/pravoslavne antroponomije.<ref name=“Pulaha1984”>{{cite book |last1=Pulaha |first1=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=68-69, 71, 504–507 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |access-date=2025-05-05 |archive-date=2022-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1560 je Albanec Pjeter Bogdani, morda prednik samega nadškofa Pjeterja Bogdanija, sprožil upor proti Osmanskemu cesarstvu na območju Peći. O uporu ni veliko znanega, razen tega, da je Bogdani oropal karavano, ubil nekaj trgovcev in bil kasneje ujet in usmrčen. V tem obdobju je imelo mesto Peć večinsko muslimansko prebivalstvo, osmanski davčni register iz leta 1582 navaja 158 gospodinjstev, od katerih je bilo le 15 krščanskih. Evlija Čelebi je v 1660-ih potoval po Kosovu in zapisal, da mesto in gore ležijo v Albaniji.<ref>[http://www.albanianhistory.net/1660_Chelebi/index.html A journey through Kosova]'At the base of the fortress flows the ..... river, which originates in the mountains of Peja (4) in Albania, joins the Llap river, and flows down until it joins the Morava. In these regions, this fortress is called Mitrovica of Kosova. There is also a fortress called Mitrovica of Srem, (5) but it is in ruins.'</ref> Po poročilu Pjetra Bogdanija iz leta 1681 je imelo mesto večinoma 1000 muslimanskih albanskih gospodinjstev in 100 krščanskih srbskih gospodinjstev.<ref>{{cite book |last1=Malcolm |first1=Noel |title=Rebels, Believers, Survivors: Studies in the History of the Albanians |date=2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780192599230 |page=143 |url=https://books.google.com/books?id=ti7wDwAAQBAJ}}</ref> Leta 1835 je albansko prebivalstvo, ki so ga podpirali drugi albanski uporniki iz Skadra, prevzelo mesto od Osmanov. V mestu je imela sedež albanska nacionalistična organizacija Pećka liga, ustanovljena leta 1899. Organizacija, ki jo je vodil Hadži Zeka, je prevzela značaj prejšnje Prizrenske lige, da bi branila pravice osmanskih Albancev in si prizadevala za avtonomni status znotraj cesarstva. Po oboroženem spopadu z osmanskim vojsko leta 1900 je organizacija prenehala delovati. === Sodobno obdobje === [[File:Peć, 1920.jpg|thumb|Peć leta 1920]] Osmanska oblast se je končala v [[prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] 1912–13, ko je Črna gora 28. oktobra 1912 prevzela nadzor nad mestom. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto 8. januarja 1916 zavzela [[Avstro-Ogrska]]. Peć so 13. oktobra 1918 zavzele srbske sile pod poveljstvom Koste Pećanca in s seboj vzele približno 2000 avstro-ogrskih vojnih ujetnikov.<ref>{{cite book |last1=Tasić |first1=Dmitar |title=Paramilitarism in the Balkans: The Cases of Yugoslavia, Bulgaria, and Albania, 1917-1924 |date=2020 |publisher=Oxford University Press |location=United Kingdom |isbn=978-0-19-885832-4 |page=37}}</ref> Po prvi svetovni vojni je mesto postalo del Jugoslavije (sprva uradno imenovane [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Med letoma 1931 in 1941 je bilo mesto del Zetske banovine. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Peć okupirala italijanska marionetna država Albanija. Po kapitulaciji Italije v zadnjih mesecih leta 1943 so albanske paravojaške enote v Peći in njeni okolici pobile več sto Srbov.<ref>{{cite book |last1=Antonijević |first1=Nenad |title=Албански злочини над Србима на Косову и Метохији у Другом светском рату, документа |date=2009 |publisher=Muzej žrtava genocida |isbn=9788690632992 |page=42 |url=http://www.muzejgenocida.rs/images/izdanja/Antonijevic,%20Nenad,%20Albanski%20zlocini.pdf}}</ref> Po vojni je Peć ponovno postala del Jugoslavije kot del Avtonomne regije Kosovo in Metohija (1945–1963), avtonomne enote znotraj Socialistične republike Srbije. Odnosi med Srbi in Albanci, ki so bili večinsko prebivalstvo, so bili v 20. stoletju pogosto napeti. Vrhunec so dosegli v vojni na Kosovu leta 1999, med katero je mesto utrpelo veliko škodo in množične poboje.<ref>{{cite news|last=Mcgeary |first=Johanna |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,991342-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20081203000824/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,991342-1,00.html |url-status=dead |archive-date=December 3, 2008 |title=Crimes Of War |publisher=Time |date=1999-06-28 |access-date=2016-01-13}}</ref> V Peći se je zgodil pokol v Panda Baru, storilci pokola pa so ostali neznani, dokler srbska vlada ni priznala, da je bil pokol tajna operacija srbskih obveščevalcev, čeprav so tiskovne agencije lažno poročale, da ga je zagrešila OVK.<ref>{{Cite book |last=Everts |first=Daan W. |url=https://books.google.com/books?id=mkrhDwAAQBAJ&pg=PT50 |title=Peacekeeping in Albania and Kosovo: Conflict Response and International Intervention in the Western Balkans, 1997 - 2002 |date=2020-06-25 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-449-3 |language=en}}</ref> Več kot 80 odstotkov od skupno 5280 hiš v mestu je bilo močno poškodovanih (1590) ali uničenih (2774). Nadaljnjo škodo je mesto utrpelo v nasilnih medetničnih nemirih leta 2004. == Geografija == [[File:Spring Shtypeq.jpg|thumb|Pogled na Prokletije v bližini mesta Peć, v regiji Rugova]] Peć je v zahodnem Kosovu v bližini kanjona ali soteske Rugova. Rugova je gorata regija, do katere se vstopa skozi severozahodni del mesta Peć. Je tretja regija Prokletij. Leta 2013 je postala narodni park. Rugova je znana po svojem naravnem okolju in dostopu do gora. Mesto je približno 85 km zahodno od [[Priština|Prištine]], 250 km severno od [[Tirana|Tirane]] v Albaniji, 150 km severozahodno od [[Skopje|Skopja]] v Severni Makedoniji in približno 180 km vzhodno od [[Podgorica|Podgorice]] v Črni gori. === Hidrologija === [[File:Peja in the evening.jpg|thumb|Skozi mesto teče reka Pećka Bistrica]] Regija Peć je bogata z vodnimi viri. Reki Beli Drim in Pećka Bistrica tečeta skozi občino Peć.<ref>{{Cite web |title=Draft – Plani Zhvillimor Komunal i Pejës 2019 - 2027+ |url=https://kk.rks-gov.net/peje/wp-content/uploads/sites/24/2019/08/Draft_PZHK_Peja_27062019.pdf}}</ref> == Podnebje == Peć ima oceansko podnebje (''Cfb'') po Köppnovi podnebni klasifikaciji s povprečno letno temperaturo 9,0 °C. Najtoplejši mesec v Peći je avgust s povprečno temperaturo 19,7 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo -1,9 °C. == Turizem == Peć hitro razvija pomembno turistično infrastrukturo. Informacije o ''Poti kulturnih spomenikov'' najdete v turistični informacijski pisarni, pa tudi zemljevide in znamenitosti v kanjonu Rugova in okoliških gorah. Smučanje je na voljo v bližnjem smučarskem centru Bogë. Ena najbolj vznemirljivih novih znamenitosti je pot Vrh Balkana. Pot poteka skozi 3 države z razgledi na gore in jo lahko spremljajo lokalni vodniki in turistične agencije. Banja v Peći je naselje v občini Istog na Kosovu. Mnogim je znano pod imenom Ilixhe. Je turistično-zdravstveni center s storitvami v Istogu in regiji, visoko razvito infrastrukturo in vsemi storitvami, potrebnimi za zdravo življenje. Mesto je doživelo razcvet turizma z novim zip–line in dvema feratama, zgrajenima med letoma 2013 in 2016. V mestu deluje več turističnih agencij, med katerimi je glavna Balkan Natural Adventure s celotno paleto storitev. V neposredni bližini mesta Peć ležita slap Beli Drim in jama Bukurošja e Fjetur. Oba sta v Prokletijah in sta naravni turistični znamenitosti. {{Multiple image | image1 = Burimi i Drinit të Bardhë, Pejë.jpg | image2 = Radavc Shpella.jpg | caption1 = Slap Beli Drim velja za izvir reke Beli Drim | image3 = BogëKosovë.jpg | caption3 = Smučarski center v Bogëju, Rugova. Regija Rugova je znana po svojih smučiščih | caption2 = Jama Bukurošja e Fjetur je ena redkih jam na Kosovu | direction = horizontal | total_width = 750 | align = center | width = | caption_align = center }} == Arhitektura == Arhitektura v Peći kaže različne arhitekturne sloge, od srednjeveške srbske, osmanske, jugoslovanske in sodobne arhitekture. Zaradi tega je veliko cerkva, mošej in stavb, ki so znamenitosti mesta in so bile zgrajene pod zgoraj omenjenimi vplivi. Med pomembne arhitekturne značilnosti Peći spadajo: * Dom Tahir-bega, ki izvira iz 18. stoletja, je spomenik kulturne dediščine v Peći na Kosovu. Etnografski muzej v Peći je trenutno v dvorcu Tahir-bega.<ref>{{Cite web |title=Muzeu i Pejës artefakte vepra artizanale në Muzeun Etnografik |url=https://www.atdheu.com/muzeu-pejes.html |access-date=2024-06-17 |website=www.atdheu.com}}</ref> * [[Bajraklijska mošeja]], mošeja, zgrajena v osmanskem obdobju, v središču Pečke čaršije. Med drugo svetovno vojno je bila uničena in nato obnovljena. * Hamam v Peći, kopališče iz osmanskega obdobja * Bazar v Peći, tržnica iz osmanskega obdobja v središču mesta. Med drugo svetovno vojno in vojno na Kosovu je bila uničena. V celoti je bila obnovljena. {{Multiple image | image1 = Muzeu etnologjik (Konaku i Tahir Beut), Pejë 4.jpg | image2 = Bajrakli Xhami.JPG | caption1 = Dom Tahir-bega v Peći je danes etnološki muzej | image3 = Turkish public bath.JPG | caption3 = Pećki hamam je osmanska kopel, zgrajena v 15. stoletju | caption2 = [[Bajraklijska mošeja]] je glavna mošeja v središču Pečke čaršije in je bila zgrajena leta 1471 | direction = horizontal | total_width = 1000 | align = center | width = | caption_align = center | image4 = Qarshia e gjate.JPG | caption4 = Pećka čaršija je tržnica v središču mesta Peč }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Pejë}} * [http://www.pejatourism.org/en/ Peja Tourism Information] * [http://www.travelkosova.com/harta/Pejë.pdf Landkarte der Großgemeinde Peja/Peć] (PDF; 476 kB) * [https://www.ecoi.net/file_upload/1226_1265199597_1197-en.pdf Bericht der OSZE zur aktuellen Lage in der Großgemeinde (2009, engl.)] (PDF; 419&nbsp;kB) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] tr0k0kne0ndlooc6puxj47jw3r9bapo 0 583746 6660498 6575890 2026-04-16T19:44:17Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Roman_Cologne,_reconstruction.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Maps of the history of Cologne|]]. Odstranjevanje. 6660498 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Bitka pri Strasbourgu | width = | partof = rimsko-germanskih vojn | date = 357 | place = blizu [[Strasbourg]]a (današnja [[Alzacija]], [[Francija]]) | result = Rimska zmaga | combatant1 = [[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Zahodno rimsko cesarstvo]] | combatant2 = [[Alemani]] | commander1 = [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]]<br>Severus (poveljnik konjenice) | commander2 = Hnodomar (ujet)<br>Serapij ((Agenarik) | strength1 = | strength2 = | casualties2 = }} '''Bitka pri Strasbourgu''', znana tudi kot '''Bitka pri Argentoratumu''', se je odvijala leta 357 med [[Zahodno rimsko cesarstvo|zahodnorimsko vojsko]] pod vodstvom cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] in plemensko konfederacijo [[Alemani|Alemanov]], ki jo je vodil skupni vrhovni kralj Chnodomar. Bitka se je zgodila blizu [[Strasbourg]]a, v poročilu Ammiana Marcellina imenovana Argentoratum, v antičnem zemljevidu [[Tabula Peutingeriana]] pa »Argentorate«. Čeprav je bila rimska vojska morda v manjšini, je po težkem boju z Alemani dosegla odločilno zmago. Z zanemarljivimi lastnimi žrtvami so Rimljani Alemane pregnali čez reko in jim povzročili velike izgube. Rimska sila [[comitatenses]], cesarska spremljevalna vojska Julijana, je bila majhna, a zelo kakovostna. Bitko je dobila spretnost rimske pehote, medtem ko se je rimska konjenica sprva slabo odrezala. Bitka je bila vrhunec Julijanovih pohodov v letih 355–57, s katerimi je iz [[Galija|Galije]] izgnal barbarske roparje in obnovil rimsko obrambno linijo utrdb vzdolž Rena, ki je bila v veliki meri uničena med rimsko državljansko vojno 350–351 n. št.. V letih po zmagi pri Strasbourgu je Julijan lahko popravil in nastanil renske utrdbe ter germanskim plemenom onkraj meje uvedel status tributarijev (davkoplačevalcev). == Viri == [[File:Solidus Julian-transparent.png|200px|thumb|alt=Zlati kovanec z upodobitvijo cesarja Julijana|Kovanec, ki prikazuje (spredaj) glavo cesarja |Julijana] (izdanega kot cesar, 361–3) z |diademom in (zadaj) vojaka, ki nosi zastavo in drži klečečega ujetnika za lase ter napis VIRTUS EXERCITUS ROMANORUM ("Hrabrost rimske vojske"). Zlati ''[[solidus]]''. Kovnica [[Sirmij]].]] Daleč najbolj podroben in zanesljiv vir za bitko in Julijanovo galsko kampanjo (355–60) na splošno je ''Res Gestae'' (Zgodovine) [[Amijan Marcelin|Amijana Marcelina]], antičnega zgodovinarja. Amijan je bil grški poklicni vojak, ki se je pridružil vojski pred letom 350 in služil vsaj do leta 363.<ref>Amijan XXXI.16.9</ref> Vpoklican kot ''[[domesticus]]'' (višji častnik), je služil kot štabni častnik pod ''[[magister equitum]]om'' Ursicinusom in nato pod samim Julijanom v njegovi perzijski kampanji. Čeprav ni bil prisoten v Strasbourgu, je imel izkušnje z galske fronte, saj je sodeloval pri zatiranju upora Klavdija Silvana, ''magister equituma'' (vrhovnega poveljnika) v Galiji (355).<ref>Amijan XV.5.22</ref> Vendar pa njegova pripoved razkriva strastno občudovanje Julijana in se občasno spusti na raven hvalnice. Poleg tega je verjetno, da se je Amijan, ker je pisal približno 40 let po dogodku, močno, če ne izključno, zanašal na Julijanove lastne spomine o strasbourški kampanji (za katere vemo, da jih je objavil, vendar so izgubljeni).<ref>Penguin Classics ''Amm'' Notes p450</ref> Tako Amijanovo poročilo verjetno odraža Julijanovo lastno propagando. Poleg tega je Amijanovo poročilo neenakomerne kakovosti, s številnimi vrzelmi in nekaterimi protislovnimi elementi. V delu ''Nova Historia'' [[Bizanc|bizantinskega]] kronista [[Zosim|Zosima]] iz poznega 5. stoletja bitko in Julijanovo galsko kampanjo obravnava za povzetek in Amijanovemu poročilu doda le malo. Vendar je Zosim koristen, ker se je njegovo poročilo o uporu [[Magnencij|Magnencija]] (350–3) ohranilo, za razliko od Amijanovega, ki je bilo vsebovano v 13 izgubljenih knjigah njegove zgodovine. Sodobni retorik Libanius je leta 363 imel Julijanov pogrebni govor, katerega besedilo se je ohranilo. Ta vsebuje nekaj podrobnosti o bitki, ki pri Amijanu manjkajo in jih je domnevno izvedel od članov Julijanovega spremstva. Ker pa je bil njegov govor mišljen kot hvalnica in ne kot zgodovinska pripoved, je njegovo poročilo o Julijanovem pohodu nezanesljivo in v primeru protislovja je treba dati prednost Amijanovi različici. Cesar Julijan je sam objavil spomine o svojih pohodih na Renu, ki so zdaj izgubljeni. Njegovo »Pismo Atenčanom«, poskus upravičevanja upora proti bratrancu in starejšemu cesarju [[Konstancij II.|Konstanciju II.]], vsebuje nekaj podrobnosti o pohodih na Renu. == Alemani == [[File:Alemanni expansion.png|thumb|right|Zemljevid, ki prikazuje obseg ozemlja Alemanske konfederacije v različnih časovnih obdobjih. Plemena Alemanov, ki izvirajo iz območja [[Majna|reke Majna]] in severneje, so se v Julijanovem času naselila v območju ''[[Agri decumates]]'' ([[Črni gozd]]) (rdeč odtenek). To je bilo prej del rimske province [[Gornja Germanija]], vendar so ga Rimljani sredi 3. stoletja izselili]] {{main|Alemani}} V 3. stoletju so se majhna in razdrobljena plemena ''Germania Libera'' (''svobodna Germanija'', tj. Germanija zunaj cesarstva) očitno združila v velike, ohlapne konfederacije: [[Franki|Franke]] (severozahodna Nemčija), [[Alemani|Alemane]] (jugozahodna Nemčija) in [[Burgundi|Burgunde]] (osrednja Nemčija).<ref>Goldsworthy (2000) 178</ref> Čeprav so jih razdvajali notranji spori, so te konfederacije lahko mobilizirale velike sile in so morda predstavljale večjo grožnjo cesarstvu, kot se je prej mislilo. Alemani, ki so bili prvotno iz doline reke [[Majna|Majne]] v osrednji Nemčiji, so kolonizirali ''[[Agri decumates]]'' (približno sodobna zvezna država [[Baden-Württemberg]] v jugozahodni Nemčiji), ko so Rimljani sredi 3. stoletja regijo izpraznili, potem ko je več kot 150 let pripadala rimski provinci [[Gornja Germanija]]. Alemani so ustanovili vrsto majhnih pagov (»kantonov«), večinoma razporejenih vzdolž vzhodnega brega [[Ren]]a (čeprav jih je bilo nekaj tudi v zaledju).<ref>Drinkwater (2007) 223 (zemljevid)</ref> Natančno število in obseg teh pagov nista jasna in sta se verjetno sčasoma spreminjala. Pagi, običajno pari pagov skupaj, so tvorili kraljestva (»regna«), ki so bila po splošnem prepričanju trajna in dedna.<ref>Drinkwater (2007) 122</ref> Skupno germansko prebivalstvo Alemanije je bilo v tem času ocenjeno na pičlih 120.000–150.000 ljudi. To se primerja s približno 10 milijoni prebivalcev rimske Galije.<ref>Drinkwater (2007) 143; Elton (1996) 73</ref> Alemanska družba je bila nasilna bojevniška družba, ki je temeljila na sprtih klanih, odlično gojišče dobrih bojevnikov.<ref>Drinkwater (2007) 121</ref> V času bitke pri Strasbourgu je bila alemanska konfederacija očitno pod vodstvomdveh vrhovnih kraljev, Hnodomarja in Vestralpa.<ref name="XVI.12.1">Amijan XVI.12.1</ref> Hnodomar je bil gonilna sila. Mož izjemne postave, moči in energije so ga Rimljani poimenovali »Gigas« (»Velikan«).<ref>Libanius 143</ref> Bil je mogočen prizor v svoji »bleščeči« čeladi (verjetno z zlatimi lističi) in polnem paradnem oklepu. Amijan ga opisuje kot "zlobnega načrtovalca" invazije na Galijo.<ref>Amijan XVI.12.24</ref> Pod vrhovnim kraljem je bilo še 7 drugih kraljev (''reges''), vključno z Vestralpom, Urijem, Ursicinom, Suomarjem in Hortarjem.<ref>{{Cite book |last=MacDowall |first=Simon |title=Wargaming in History: Goths, Huns and Romans |publisher=Argus Books |year=1990 |isbn=1854860119 |location=Hemel Hempstead |publication-date=1990 |pages=43}}</ref> Možno je, da so bili manjši kralji (''reguli''), ki jih omenja Amijan, vladarji ''pagov''. Pod kraljevim razredom so bili plemiči (Rimljani so jih imenovali ''optimati'') in bojevniki (''armati''). Bojevniki so bili sestavljeni iz profesionalnih vojaških skupin in nabornikov svobodnih mož.<ref>Speidel (2004)</ref> Vsak plemič je lahko poklical povprečno približno 50 bojevnikov.<ref>Drinkwater (2007) 120</ref> == Ozadje: Barbarska invazija na Galijo == [[File:Gaul IVth century AD.svg|thumb|300px|Severovzhodna Galija in renska meja rimskega cesarstva v času Julijana]] [[File:07 constantius2Chrono354.png|thumb|right|Cesar [[Konstancij II.]] (vladal 337–61), Julijanov bratranec in nadrejeni. Eden od treh sinov in naslednikov [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I. Velikega]], preživel je svoja dva brata in leta 350 postal edini cesar. Upodabljen je s [[Svetniški sij|svetniškim sijem]], tako kot večina krščanskih cesarjev tistega obdobja. Portret na rokopisu ''Kronografije iz leta 354'', Rim]] Januarja 350 sta rimskemu cesarstvu skupaj vladala dva sinova [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I. Velikega]], ''[[Avgust (naslov)|Avgusta]]'' (socesarja) [[Konstans]], ki je vladal na Zahodu in [[Konstancij II.]] na Vzhodu (tretjega brata, [[Konstantin II.|Konstantina II.]], so leta 340 odstavili in umorili Konstansovi agenti). Toda v tem mesecu je Konstansa strmoglavil in ubil uzurpator [[Magnencij]], [[laeti]] ( iz Galije, ki je bil poveljnik elitne enote v Konstansovem cesarskem spremstvu ([[comitatenses]]).<ref name=Zos>Zosim II.58</ref> Na vzhodu se je Konstancij proti šahu [[Šapur II.|Šapurjem II.]] (337–350) bojeval v dolgotrajni vojni proti Perzijcem. Vendar je takoj sklenil premirje, da bi se spopadel z Magnencijem. Svoj lasten »comitatenses« je vodil v [[Dieceza Panonija|diecezo Ilirik]], kjer je prevzel tudi poveljstvo nad lokalnim »comitatenses«, s čimer je svojo skupno udarno silo povečal na približno 60.000 mož.<ref>Zosim II.59</ref> Magnencij je zbral vojsko, ki jo je sestavljal galski »comitatenses« (okoli 25.000 mož) in verjetno nekaj [[franki|frankovskih]] in [[Sasi|saških]] »[[foederati]]« (zaveznikov) in vkorakal v Ilirik, da bi se soočil s Konstancijem.<ref>Elton (1996) 231</ref> (Za razlago izraza »comitatus« glej [[comitatenses]]). Franki in Alemani na renski meji so zdaj izkoristili priložnost, ki jo je ponudila odsotnost najboljših rimskih sil v državljanski vojni, da bi zavzeli velik del vzhodne Galije in [[Retija|Retije]].<ref>Amijan XV.5.2</ref> Libanij trdi, da so jih k temu spodbudila Konstancijeva pisma, da bi ustvarili diverzijo v Magnencijevem zaledju.<ref>Libanij 133</ref> Barbari so zavzeli številne rimske utrdbe ob Renu, porušili njihove utrdbe in ustanovili stalne tabore na zahodnem bregu reke, ki so jih uporabljali kot oporišča za plenjenje Galije v štirih letih državljanske vojne (350–3). Poročali so, da je bilo iz Galije ugrabljenih več kot 20.000 rimskih civilistov in prisiljenih delati na poljih Alemanov.<ref>Julijan ''Epistulae ad Athenienses'' 280</ref><ref>Libanius 18.34</ref> To bi posledično okrepilo Alemane pri plenjenju v Galiji, saj bi mnoge osvobodilo cikla žetve. Medtem je bilo v državljanski vojni izbrisanih ogromno število najboljših rimskih vojakov, vključno z večino galskih ''comitatenses'' in morda polovico združenih vzhodnih/ilirskih sil. V bitki pri Mursi v Panoniji (351), eni najbolj krvavih v rimski zgodovini, je Magnencij izgubil približno 24.000 mož (morda dve tretjini svoje vojske). Konstancijeva vojska je, čeprav zmagovita, utrpela še večje žrtve (približno 30.000).<ref>Britannica Online ''Bitka pri Mursi''</ref> Zadnji spopad v bitki pri Mons Seleucusu v Alpah je prinesel nadaljnje velike žrtve. Tako ogromnih izgub prvovrstnih vojakov ni bilo mogoče hitro ali enostavno nadomestiti. Konstancij, ki je bil zdaj nastanjen v [[Milan]]u, je imel spremljevalno vojsko s približno 30.000 možmi, Ilirik in Vzhod pa sta bila oropana svojih ''comitatenses''. Z obnovljenimi perzijskimi napadi je bil Vzhod glavna prednostna naloga za okrepitve, Ilirik pa druga.<ref>Jones (1964)</ref> V danih okoliščinah je Konstancij lahko za galski ''comitatenses'' namenil le približno 13.000 mož, kar je približno polovico njegove prejšnje moči. Za njegovega poveljnika (''[[magister equitum]]'') je bil imenovan general Silvan, rojen [[Frank]]ih. Konstanciju je s svojim lastnim »comitatenses« uspelo pregnati Alemane iz Retije (354) in z zavezniško pogodbo zavezati kralja južne Alemanije Vadomarija]] in Gundomada.<ref>Amijan XV.4</ref> Medtem je Silvan dosegel precejšen napredek pri ponovni vzpostavitvi razmer v Galiji. Toda naslednje leto (355) so Silvana zaradi lažnih obtožb na cesarskem dvoru prisilili, da se je v »Colonia Claudia Ara Agrippinensium« ([[Köln]]) razglasil za cesarja in svoje može povedel v upor proti Konstanciju. Konstancij se je odzval tako, da je v Köln poslal letečo enoto »protectores domestici« (cesarskih štabnih častnikov), vključno s prihodnjim zgodovinarjem Amijanusom, pod poveljstvom Ursicinija. Ti so kmalu načrtovali umor Silvana in preprečili širši upor. Toda pretreseni cesar se je odločil, da potrebuje člana svoje cesarske dinastije ([[Konstantinska dinastija|dinastije Konstantina]], Rimljanom znane kot »Flavijci«, po imenu Konstantina Velikega), ki bi delil breme upravljanja cesarstva. To je bila težka odločitev za paranoičnega vladarja, ki je na vse svoje sorodnike gledal z velikim nezaupanjem in je že usmrtil 2 svoja strica in 7 bratrancev, vključno z Julijanovim polbratom [[Konstancij Gal|Konstancijem Galom]]. Svojega bratranca Julijana je imenoval za »[[Cezar (naslov)|cezarja]]« (namestnika cesarja) za »Tri Galije« (dioceze Galije, Španije in Britanije) in mu dal poveljstvo nad silami v Galiji.<ref name="XV.8.1">Amijan XV.8.1</ref> Imenovanje, čeprav so ga vojaki v Milanu sprejeli z navdušenjem, je bilo na splošno ocenjeno kot neprimerno, saj Julijan, ki je bil star komaj 23 let, ni imel vojaških izkušenj in je do takrat študiral filozofijo v Atenah.<ref>Amijan, XV., 8; XVI., 11</ref><ref>Libanius 132</ref> Toda Konstancijeve lastne družinske čistke mu niso pustile veliko izbire: Julijan je bil njegov edini preživeli odrasli moški bližnji sorodnik. Naloga, s katero se je Julijan soočil ob prevzemu poveljstva je bila zastrašujoča. Državljanska vojna je Galijo pustila v kaotičnem stanju.<ref name="XV.8.1">Amijan XV.8.1</ref> Obrambna linija Rena se je večinoma sesula. Po Amijanovih besedah ​​so bili ''Mogontiacum'' ([[Mainz]]), ''Borbetomagus'' ([[Worms]]), ''Nemetae Vangionum'' ([[Speyer]]), ''Tabernae'' ([[Saverne]]), ''Saliso'' ([[Seltz]]) ​​in ''Argentorate'' ([[Strasbourg]]) vsi v germanskih rokah. Razen večjega utrjenega mesta »Colonia Agrippina« ([[Köln]]) so v rimskih rokah ostale le tri trdnjave na Renu: en sam stolp blizu Kölna in dve utrdbi, v »Rigodunumu« (Remagen) in »Confluentes« ([[Koblenz]]).<ref>Amijan XVI.2.12 in XVI.3.1</ref> Velike barbarske tolpe so se po mili volji potikale in plenile severovzhodno Galijo, segale so vse do [[sena|reke Sene]].<ref>Amijan XVI.2.1–7</ref> Sovražnikove roparske tolpe so bile tako številne in tako velike, da je Silvan veljal za pogumnega moža, ker je zaradi nevarnosti zasede vodil veliko silo (8.000 mož) po gozdnati cesti v osrčju Galije.<ref>Amijan XVI.2.3–4</ref> Poleg tega so bile rimske »limitanei« (obmejne obrambne sile) vzdolž Rena zdesetkane zaradi padca večine njihovih utrdb v roke Germanov, medtem ko so se tiste enote, ki so preživele nedotaknjene, večinoma umaknile z meje, da bi namestile garnizije v galskih mestih. Ciniki na Konstancijevem dvoru v Milanu so šepetali, da je Julijan dobil nemogočo nalogo, da se Konstancij znebi morebitnega tekmeca za prestol.<ref>Amijan XVI.11.13</ref> Vendar pa je vse presenetil, saj se je izkazal za učinkovitega vojaškega vodjo. == Začetek== [[File:Greatpalacemosaic.jpg|thumb|Portret barbara. Mozaični fragment iz [[Velika palača v Konstantinoplu|Velike palače]] v Konstantinoplu. 6. stoletje]] [[File:Chateaux de Saverne.jpg|thumb|right|Pogled na [[Saverne]] (mesto na desni) z vznožja gorovja [[Vogezi]]. Na hribu so ruševine utrdb iz različnih obdobij, vključno s srednjeveškim gradom Chateau de Geroldseck (desno). Mesto, ki so ga Rimljani poznali kot ''Tres Tabernae'' ("Tri gostilne"), je ležalo ob glavni rimski cesti skozi Vogeze iz Alzacije v Galijo. Strasbourg leži približno 30 km od desnega roba slike]] [[File:Sutton Hoo Helmet Replica.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija paradne čelade iz 7. stoletja, najdene v anglosaškem kraljevem grobišču Sutton Hoo. Ta vrsta čelade, ki temelji na poznorimski zasnovi, znani kot "grebenska čelada", je bila pogosto uporabljena pri rimski konjenici od 4. do 6. stoletja.<ref name=Goldsworthy205>Goldsworthy (2005) 205</ref> Ta draga, zelo dekorativna različica, zasnovana za kraljevo družino, je verjetno podobna Hnodomarjevi "bleščeči čeladi", ki jo opisuje Amijan (XVI.12.24). Bodite pozorni na umetne obrvi, brke in ustnice, pritrjene na ščitnik za obraz]] [[File:Istanbul - Ippodromo - Spettatori - Soldati - Base obelisco Teodosio 01.jpg|thumb|right|Rimski vojaki iz poznega 4. stoletja, večinoma barbarskega rodu, kot so upodobljeni (zadnja vrsta) na reliefu na podstavku [[Teodozijev obelisk|Teodozijevega obeliska]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplju]]. Bodite pozorni na ogrlice z polkovnimi obeski in dolge lase, slog, ki so ga uvozili barbarski rekruti, v nasprotju s kratkimi lasmi, ki so jih nosili v principatu.]] Konstancij je Julijanu kot osebno konjeniško spremstvo priskrbel 200 ''scholares'', polk ''[[Katafraktarios (vzhodnorimska vojaška enota)|katafraktarijev]]'' (težko oklepne konjenice) in nekaj konjeniških lokostrelcev (skupaj 360 mož<ref>Julijan ''Ath.'' 287</ref>).<ref>Amijan XVI.2.5</ref> Na poti iz Milana v Galijo je v Tavrinih ([[Torino]]) prejel nesrečno novico, da je [[Köln]], najpomembnejše rimsko mesto in vojaška trdnjava ob Renu, padel v roke Frankov.<ref>Amijan XV.8.19</ref> Zimo 355/356 je s svojimi spremljevalnimi četami preživel v ([[Vienne (naselje)|Vienni]]), nedaleč južno od Lugdunuma ([[Lyon]]). V kampanjski sezoni leta 356 je bila Julijanova prva naloga, da se poveže z glavnim galskim »comitatenses«, ki je prezimil v Remiju ([[Reims]]) pod poveljstvom »[[magister equitum]]«, Ursicinusovega nedavno imenovanega naslednika Marcela. To je vključevalo dolg pohod skozi deželo, polno alemanskih roparskih tolp, od katerih so bile mnoge tako velike ali še večje od Julijanove lastne spremljevalne sile in strokovnjaki za zasede. Na poti je Julijan [[Obleganje Autuna|presenetil in pregnal]] veliko barbarsko silo, ki je obkolila Augustodunum ([[Autun]]) in premagal roparsko tolpo v divjini Morvana.<ref>Amijan XVI.2.6</ref> V Reimsu je Julijan pokazal svojo značilno drznost, ko se je po posvetovanju s svojimi višjimi poveljniki odločil, da se bo z alemanskim problemom spopadel pri viru, tako da bo odkorakal naravnost v [[Alzacija|Alzacijo]] in ponovno vzpostavil rimski nadzor nad regijo.<ref>Amm. XVI.2.8</ref> Na poti pa je njegovo vojsko pri Decem Pagi (današnji Dieuze) [[Bitka pri Durocortorumu|napadla]] velika germanska skupina, ki je zaskočila dve legiji zaščitnice, ki sta v gosti megli izgubili stik s preostalim delom kolone. Rešili so jih polki ''auxilia palatina'', ki so slišali hrup.<ref>Amm. XVI.2.9–10</ref> Julijanova vojska se je odpravila proti Brocomagusu ([[Brumath]]) v Alzaciji in na bojnem polju [[Bitka pri Brumathu|premagala]] drugo germansko skupino.<ref>XVI.2.12–13</ref> Toda po oceni razmer v Alzaciji se je Julijan očitno odločil, da njegova sila ni zadostna, da bi sama premagala Alemane. Namesto tega se je odpravil nazaj v [[Köln]].<ref>Amm. XVI.3.1</ref> Iz [[Metz]]a je svojo vojsko vodil preko Trevirja ([[Trier]]) do rimskega [[Koblenz]]a in od tam vzdolž Rena do Kölna. Julijanovi možje so brez nasprotovanja vstopili v porušeno mesto in se lotili obnove mestnega obzidja. Julijan je nato sklenil mirovno pogodbo s [[Franki]].<ref>Amijan XVI.3</ref> To je imelo pomemben učinek, saj je iz enačbe odstranil polovico nasprotnikov in Julijanu omogočilo, da je svoje vire osredotočil na spopadanje z [[Alemani]]. Za zimo 356/7 si je za svojo zimsko oporišče izbral Senones ([[Sens]]) blizu [[Pariz]]a, večino svojih čet pa je namestil v druga mesta, vključno z glavnino v Reimsu pod Marcelovim poveljstvom, da bi razporedil breme. Vendar je velika skupina Alemanov slišala za njegovo zmanjšano spremstvo in ga oblegala v Sensu. Julijanove sile so se lahko zadržale, dokler se po enem mesecu niso Germani umaknili. Vendar ga je sovražnik tako številčno prekašal, da jih ni mogel zasledovati. Med obleganjem mu Marcel ni priskočil na pomoč. Zaradi te opustitve pomoči, ki jo je Amijan označil za strahopetnost, je Konstancij Marcela odpisal kot »magister equituma« in ga nadomestil Severusom, uglednim častnikom, ki je bil bolj združljiv z Julijanom.<ref>Amijan XVI.4, 7.1</ref> Za kampanjo leta 357 je bil v Konstancijevem štabu v Mediolanumu ([[Milano]]) pripravljen načrt, da bi Alemane v vzhodni Galiji ujeli v kleščah. Julijan bi napredoval proti vzhodu iz Reimsa, medtem ko bi bil večji del Konstancijevega »[[comitatenses]]« v Italiji (25.000 mož) poslan pod vodstvom »[[Magister militum|magister peditum]]« (feldmaršala) Barbacia v Augusto Rauracorum (današnji Augst) v Retiji, od koder naj bi napredoval proti severu, da bi se srečal z Julijanom. Alemanske čete so bile v južnem delu province »Germanija I« ([[Alzacija]]) stisnjene v kot in uničene.<ref>Amijan XVI.11.1–2</ref> Vendar so velike alemanske čete, ignorirajoč grožnjo, ki jo je predstavljal rimski manever, napadle in opustošile bogato dolino reke [[Rhone]], celo poskušale so z napadom zavzeti glavno mesto Lugdunum ([[Lyon]]). Napad je bil odbit, saj se je mestno obzidje izkazalo za premočno, garnizija, domnevno vojaki »limitanei«, pa preveč hrabra. Kljub temu so Germani opustošili veliko območje in zasegliogromno plena.<ref>Amijan XVI.11.4</ref> Vendar so bili Germani zdaj ujeti v notranjosti Galije, saj so jim rimske vojske zaprle pot nazaj proti [[Ren]]u. V Julijanovem sektorju je [[Cezar (naslov)|Cezar]] poslal eskadrilje konjenice v zasedo na treh cestah, ki so uspešno prestregle in uničile vračajoče se barbarske tolpe. Toda v Barbaciovem sektorju je glavnina Germanov lahko nemoteno prečkala pot: Barbaciov načelnik generalštaba Cella je zavrnil nujno prošnjo dveh njegovih konjeniških "tribunov" (poveljnikov polkov) Valentinijana (kasneje cesarja [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]], ki je vladal 364–75) in Bainobauda, naj razporedita svoje eskadre na cesti, za katero so pričakovali, da jo bo uporabil sovražnik.<ref>Amijan XVI.11.6</ref> Bežeča sila je dosegla nekaj otokov v Renu blizu Strasbourga, kamor so roparske tolpe zaradi varnosti premaknile svoje tabore kot odgovor na rimski premik v kleščah. Kljub temu jih je Julijan odločno zasledoval. Čeprav brez čolnov, je njegovim možem uspelo doseči en otok, saj je bila reka zaradi poletne suše na nekaterih mestih prebrodljiva. Celotna plenilska skupina je bila presenečena in pobita, uspeh pa se je ponovil na nekaj drugih otokih. Germani so se zato odzvali na evakuacijo preostalih otokov, svoje dragocenosti, prtljago in plen pa so odpeljali na drugo stran Rena.<ref>Ammianus XVI.11.8–9, 12.5</ref> Julijan je zdaj svojo pozornost usmeril v obnovo trdnjave v Tres Tabernae ([[Saverne]]), ki so jo uničili Alemani. Saverne je ležal ob Mediomatrici ([[Metz]]) ​​– Strasbourg [[rimska cesta|rimski acesti]], ob ustju glavne vstopne poti skozi gorovje [[Vogezi]] v severno Alzacijo, lokacijo z mogočnim razgledom na dolino Rena. Medtem je, verjetno v bližini Strasbourga, predhodnica Barbacijeve vojske naletela na zasedo močne germanske sile, ko se je približevala taboru Julijanovega namestnika Severja, ki je očitno deloval ločeno od Julijana. Predhodnica je v kaosu pobegnila in namesto da bi se spopadla, je Barbacio preostanek svoje vojske pod tesnim zasledovanjem Germanov povedel v nagli umik iz Alzacije in daleč v Retijo, pri čemer je izgubil večino svojih oskrbovalcev, tovornih živali in prtljage. Nato je Barbacio, čigar sodelovanje z Julijanom je bilo v najboljšem primeru nejevoljno, brez Julijanovega dovoljenja v celoti umaknil svojo vojsko z bojišča. Svoje sile je poslal čez Alpe v zimske bivališča v Italiji, čeprav je bila sredi vojne sezone in so bili Alemani daleč od tefada bi bili poraženi ali izgnani iz Alzacije.<ref>Amijan XVI.11.14–15</ref> To je zmanjšalo rimske sile v Alzaciji za dve tretjini in dejansko sabotiralo strategijo klešč. Ni znano ali je Konstancij spodbudil Barbacijeva dejanja, vendar se zdi malo verjetno, da bi »magister« tvegal prekinitev operacij, če ne bi bil prepričan v cesarjevo odobritev. Amijan, čeprav sam dvomi, očitno pripisuje vsaj del Barbacijevega ravnanja strahopetnosti in zlonamernosti.<ref>Amijan, XVI., 11, 7</ref> Hnodomar ni mogel prezreti Julijanove utrdbe Saverna, saj je ogrožala njegov nadzor nad Alzacijo in blokirala njegovo glavno dostopno pot v notranjost Galije. To regijo je po večletni okupaciji začel dojemati kot alemansko ozemlje po pravici osvajanja. Trdil je tudi, da ima Konstancijeva pisma, ki Alemanom podeljujejo pravico do zasedbe teh ozemelj.<ref name="Libanius 139">Libanius 139</ref> Hnodomarja so presenetili in razočarali Julijanovi uspešni pohodi v letih 355–7. Vendar ga je opogumil lasten uspeh proti Barbaciju in obvestilo, ki mu ga je prinesel dezerter, da je Barbacijev umik pustil »cezarja« le s 13.000 možmi.<ref name="A12.2">Amijan XVI.12.2</ref> Ko je z bojišča pregnal dva rimska »magistra« (Barbacija in pred njim Magnencijevega namestnika Decentija), je Hnodomar izgubil tradicionalni strah barbarov pred vnaprej pripravljenimi bitkami z Rimljani.<ref>Amijan XVI.12.5</ref> Alemanski kralji so zdaj ukazali množično mobilizacijo vseh plemen članic konfederacije in zbrali svoje čete v Strasbourgu. Poleg tega so prejeli pravočasno podporo alemanskih kantonov blizu Retije, ki jih je leta 355 pomiril Konstancij. Njihove voditelje so v protirimskem državnem udaru strmoglavili njihovi "optimati". Gundomad je bil ubit, Vadomar pa je bil prisiljen prelomiti pogodbo in svoje bojevnike popeljati k Hnodomarju.<ref>Amijan XVI.12.17</ref> Nazadnje so poklicali na pomoč nekatera nealamanska plemena (verjetno [[Burgundi]]), deloma za opravljene storitve v preteklosti, deloma za plačilo. V Strasbourgu ob Renu (približno 32 km jugovzhodno od Saverna) so po Amijanovih besedah ​​zbrali skupno silo približno 35.000 mož.<ref name="A12.26">Amijan XVI.12.26</ref> Ta številka je morda pretirana, vendar izjemno velikost vojske kaže prisotnost vseh alemanskih kraljev in poročilo ujetega izvidnika, da so Germani za prečkanje Rena pri mostu pri Strasbourgu potrebovali tri cele dni.<ref name="XVI.12.19" /> Njihov cilj je bil, da bi Julijana napeljali v boj in ga s številčno premočjo zdrobili. Julijana so izzvali z ultimatom, naj takoj evakuira Alzacijo.<ref>Amijan XVI.12.3</ref> Julian se je zdaj soočal s skrbno uravnoteženo presojo. Varnejša možnost je bila, da ignorira Hnodomarjev izziv in obdrži svoje sile v utrjenih oporiščih ter po potrebi zahteva in čaka na okrepitve do naslednjega leta. Toda delovanje Barbacija in cesarskega comitatusa v nedavni kampanji je vzbudilo dvom o tem ali bi bile takšne okrepitve zagotovljene in o njihovi vrednosti, če bi bile. Takšen potek bi Galijo izpostavil tudi obsežni germanski invaziji ravno takrat, ko bi bila žetev. Lahko pa bi se sam boril proti Hnodomarju. Vojska sama je zahtevala takojšnje ukrepanje, zavrnitev pa bi zmanjšala moralo in spodbudila upor, nevarnost, ki rimskemu generalu ni nikoli nehala sedeti za vratom. Bitka v tem trenutku je ponujala možnost odločilne zmage, saj so bile alemanske sile tokrat skoncentrirane in niso bile razdeljene na številne različne skupine. Ta argument je odločno zagovarjal prefekt Florentius, ''[[pretorijanski prefekt]] Galliarum'' (generalni guverner Galije), ki je imel ključno nalogo zagotavljanja rekrutov, plač in oskrbe vojske.<ref>Amijan XVI.12.14</ref> Rimljani so skoraj vedno zmagovali v bitkah z barbari zaradi njihove boljše opreme, organizacije in usposabljanja.<ref>Elton (1996) 80</ref> Toda v tem primeru je bila to očitno zelo tvegana možnost zaradi ogromne številčne premoči Germanov. Julijan se je odločil, da se bo z Alemani spopadel le s silami, ki jih je imel na voljo. == Rimski bojni vrstni red == Sestavo Julijanove vojske pri Strasbourgu je mogoče le delno rekonstruirati. Amijan v svojem poročilu o sami bitki navaja imena le petih polkov. Toda na drugih točkah Amijanove pripovedi o Julijanovih pohodih v Galiji in tudi v Zosimovi zgodovini so v njegovem »comitatusu« omenjeni tudi drugi regimenti, ki so bili zelo verjetno tudi v Strasbourgu. »Comitatus« je v tem času verjetno vseboval le tri vrste regimentov (polkov), vse najvišje stopnje, palatini: konjenico »vexillationes« in pehoto »legiones« ter »auxilia«.<ref>Jones (1964) 97, 125</ref> Glede velikosti poznorimskih vojaških enot je veliko negotovosti. Uradna moč »vexillationes« in »legiones« je bila očitno 800 oziroma 1.200 mož. Vendar je bilo dejansko zabeleženo število vojakov 400 oziroma 800.<ref>Elton (1996) 89</ref> Tukaj se predpostavlja srednja vrednost med tema številkama in sicer 500 za ''vexillationes'' in 1.000 za ''legiones palatinae''. Število polkov ''auxilia palatina'' je sporno. Morda so bili tako veliki kot legije ali pa le polovico manjši.<ref>Goldsworthy (1995) 206</ref> Polovica manjši je bolj verjetna, saj se najbolje ujema z razpoložljivimi dokazi.<ref>Jones (1964) 682. Elton (1996) 90 opomba 3</ref> Tudi če bi bil ''auxilium'' enake velikosti kot legija, bi bilo razlikovanje med obema vrstama enot malo smiselno. Viri navajajo naslednje enote za Julijanov ''comitatus'': {| class = wikitable |+ '''Enote, potrjene v Julijanovem ''comitatus'', 355-60'''<br/><small>Zvezdica označuje enoto, ki jo je Amijan določil v Strasbourgu</small> ! Pehota<br/>'''Legiones''' (1.000 mož) !! Pehota<br/>'''Auxilia palatina''' (500 mož) !! Konjenica<br/> '''Vexillationes''' (500 mož) |- | Ioviani<ref name=Zos/> [[File:Scutum Iovianorum seniorum.svg|30px]]<br/>Herculiani<ref name=Zos/> [[File:Herculiani shield pattern.svg|30px]]<br/>Primani*<ref name="XVI.12.49">Amijan XVI.12.49</ref><br/>Mesiaci (1)<ref name="XX.1.3">Ammianus XX.1.3</ref><br/>Moesiaci (2)<ref name="XX.1.3">Ammianus XX.1.3</ref> |Batavi*<ref name="XVI.12.45">Amijan XVI.12.45</ref><br/>Reges*<ref name="XVI.12.45">Amijan XVI.12.45</ref> [[File:Regii scutum.svg|25px]]<br/>Cornuti*<ref name="XVI.12.43">Ammianus XVI.12.43</ref> [[File:Cornuti scutum.svg|25px]]<br/>Brachiati*<ref name="XVI.12.43">Ammianus XVI.12.43</ref><br/> Celtae<ref name="A4.2">Ammianus XX.4.2</ref><br/> Heruli<ref name="A4.2"/> [[File:Heruli seniores shield pattern.svg|30px]]<br/> Petulantes<ref name="A4.2"/> [[File:Petulantes seniores shield pattern.svg|30px]] |''Navadna''<br/>Equites [[Laeti|Gentiles]]<ref>Ammianus XVI.4.1</ref><br/>Equites scutarii*<ref>Ammianus XVI.4.1, 12.2</ref><br/>''Težka''<br/>[[Katafraktarios (vzhodnorimska vojaška enota)|Equites katafrakti]] (1)*<ref name="A12.63"/><br/>Equites [[Katafraktarios (vzhodnorimska vojaška enota)|Equites katafrakti]] (2)*<ref name="A12.63"/><br/>''Lahka''<br/>Equites Dalmatae<ref name=Zos/><br/>Equites sagittarii*<ref name="Ammianus XVI.12.7" /> |- |Skupaj pehota 5.000 |Skupaj pehota 3.500 |Skupaj konjenica 3.000 |} Legije ''Ioviani'' in ''Herculiani'' ter ''equites Dalmatae'' viri ne omenjajo kot pod Julijanom, temveč kot del galskega ''comitatus'' uzurpatorja [[Magnencij]]a. Verjetno jih je podedoval Julijan. Če so bile vse te enote prisotne v Strasbourgu, je skupno število pehote manjkalo 1.500 oziroma 3.500, če je Severus poveljeval dodatnim 2.000 možem. Verjetno v naših virih manjkajo imena številnih ''auxilia'' polkov (in morda legije). Če je tako, je vsaj ena od teh enot verjetno ''sagittarii'' (lokostrelska) enota, saj bi bil ''[[Comitatenses|comitatus]]'' nepopoln brez lokostrelskih zmogljivosti. Na splošno je najverjetnejši scenarij ta, da je Julijanova sila v Strasbourgu sestavljalo 5–6 ''legionov'' in 10–14 ''pomožnih enot'' pehote ter 6 ''veksilacijskih enot'' konjenice. Kar zadeva konjenico, Amijan v svojem poročilu o bitki omenja le ''[[Katafrakt|katafrakte]]''. Vendar je skoraj gotovo, da so bili le del njegove sile. V celotni pozni vojski je bilo le 15 % konjeniških polkov težko oklepljenih ''katafraktov''.<ref name=Elton106/> Ti so bili primerni za udarni napad. V Strasbourgu sta bila ubita dva ''tribuna'' (poveljnika polkov) katafraktov.<ref name="A12.63"/> Tako sta se spopadla vsaj dva ''veksilacijska enota'' katafraktov (1.000 konjenikov). Drugje v Amijanovih in Zosimovih delih je navedeno, da je imel Julijan pod svojim poveljstvom polk »poganov« in polk »skutarjev«. Obe sta bili običajni (poloklopljeni) enoti, ki sta predstavljali večino (61 %) konjenice vojske in sta bili najbolj primerni za boj od blizu. Omenjajo se tudi lahke (neoklopljene) enote »dalmatski jezdeci« (kopjaši) in »strelci na konju« (konjenki lokostrelci). Lahka konjenica je bila uporabljena za nadlegovanje in zasledovanje. Najverjetnejši scenarij je, da so bile vse te enote prisotne v Strasbourgu, z dvema »veksilacijama«, ki sta bili vključeni v boj težke, navadne in lahke konjenice. Zato je verjetno, da so katafrakti predstavljali približno tretjino Julijanove konjenice v Strasbourgu, kar je nenavadno visok delež. Poleg tega je imel Julijan osebno spremstvo 200 izbranih konjenikov.<ref>Amijan XVI.12.28</ref> To je bil verjetno odred ene od Konstancijevih ''scholae palatinae'' (elitnih konjeniških eskader, domnevno 500 mož, ki so služile kot cesarska konjeniška straža). Kar zadeva bojno linijo, nam Amijan poda nekaj informacij. Poroča, da sta desni bok vsake linije, sprednji in rezervni, držala dva polka ''auxilia'', središče rezervne linije pa je držala legija ''Primani''. Možen vrstni red bitke, ki ustreza razpoložljivim dokazom, je prikazan na diagramu bitke. == Primerjava nasprotnikov == === Rimljani === Po Amijanovih besedah ​​je dezerter obvestil Hnodomarja, da ima Julijan pri Savernih 13.000 mož. Vendar to pušča možnost, da je morda poklical še več mož, da se mu pridružijo v bitki. Možno je, da je bila Severjeva divizija dodatna, saj je navedeno, da so Severjevi možje, medtem ko je bil Julijan pri Savernih, zasedli ločen tabor blizu Barbacijeve vojske.<ref>Amijan XVI.11.14</ref> Libanij namiguje, da je imel Julijan pod svojim poveljstvom 15.000 mož.<ref name="Libanius 138">Libanius 138</ref> Če je to res, je dodatnih 2.000 mož morda predstavljalo Severjeva divizija. Julijan je morda lahko poklical tudi nekaj enot »limitanei«, da se pridružijo njegovemu »comitatusu« za kampanjo. Zosimus navaja, da je Julijan ob prihodu v Galijo začel veliko rekrutacijsko akcijo.<ref>Zosim III.67</ref> Cilj te akcije bi bil predvsem ponovna vzpostavitev ''limitanei'' polkov, ki so se v letih anarhije večinoma razpustili. Julijanova sila je torej lahko štela nekaj več kot 15.000 mož. Julijanov ''comitatus'', čeprav polovico manjši kot običajno, je bil visoke kakovosti, saj je vseboval nekatere najboljše polke v poznorimski vojski, z izjemnim bojnim slovesom.<ref name="XVI.12.43">Ammianus XVI.12.43</ref> Vsi so bili ''palatini'' (vrhunski polki). Precejšen delež njegovih čet je bil barbarskega, večinoma germanskega rodu. Analiza znanih imen častnikov in mož v pehotnih polkih »auxilia palatina« kaže, da je bilo med 33 % in 50 % vojakov barbarskega rodu (vojaki rimskega rodu so bili večinoma Galo-Rimljani).<ref>Elton (1996) 148, 151</ref> Med rekruti germanskega rodu je bilo verjetno veliko Alemanov. Malo je dokazov, da bi to vplivalo na njihovo zvestobo. Nasprotno, zgodovina Julijanove galske kampanje kaže, da so bile njegove barbarske čete izjemno zveste in zanesljive. Res je, da je bilo nekaj posameznih primerov germanskih dezerterjev, ki so prebežali k sovražniku, vendar so bili ti večinoma motivirani iz osebnih razlogov, ne pa iz etnične solidarnosti.<ref name="A12.2" /> Edini zabeležen primer slednjega je bil častnik, ki je domnevno opozoril člane svojega plemena, da Julijan načrtuje pohod proti njim. V veliki večini primerov je jasno, da je polkovna zvestoba prevladala nad etnično. To dokazuje izjemna živahnost Julijanovih čet, da so se spopadle s sovražnikom in odločnost, s katero so se bojevale (3 od 4 "tribunov", ubitih v Strasbourgu, so imeli barbarska imena).<ref name="A12.63">Amijan XVI.12.63</ref> Kar zadeva usposabljanje, so bile rimske čete poklicni profesionalci, ki so bili nenehno urjeni v formacijskih manevrih in bojnih tehnikah.<ref>Elton (1996) 235. Goldsworthy (2005) 93</ref> Njihova najpomembnejša prednost v odločni bitki je bila formacijska vaja: sposobnost, da v rednih intervalih zadržijo svoj položaj v enoti in zamenjajo padle tovariše, tako da enota ohrani svojo obliko in koherenco med premikanjem ali spopadom. Konjenica Julijanove vojske je bila ocenjena na 3.000 mož (6 ''vexillationes'' – eskadronov – po približno 500 mož).<ref name=Elton106>Elton (1996) 106</ref> To predstavlja približno 20 % celotne sile, kar je v skladu s pozno rimsko vojsko kot celoto. Rimska konjenica je bila očitno boljša od Hnodomarjeve po oklepu in urjenju, pa tudi po specializaciji. Rimska konjenica je bila očitno boljša od Hnodomarjeve po oklepu in urjenju, pa tudi po specializaciji. Rimljani niso uporabljali le lahke, neoklepne konjenice, kot so jo uporabljali Germani, temveč tudi poloklepno (z prsnim oklepom) in težko oklepno konjenico. Lahko konjenico so sestavljali en polk ''equites Dalmatae'', razreda kopjašev, ki je bil očitno uveden šele v 3. stoletju in polk konjeniških lokostrelcev (''equites sagittarii''). To so bili hitri, okretni konjeniki, specializirani za nadlegovalne napade, zasledovanje in zasede. Težko oklepljeni konji so se imenovali ''[[katafrakt]]i'' ali ''[[Klibanarios (vzhodnorimska vojaška enota)|clibanarii]]'' (ta izraza sta bila verjetno zamenljiva in nista nakazovala bistvene razlike v opremi). Ti so bili od vratu do pet pokriti z luskastim oklepom in/ali lamelarnim členkastim oklepom in oboroženi s ''contusom'', dolgim ​​težkim kopjem in mečem. Ker Aminij navaja vsaj dva polka ''katafraktov'', sta verjetno sestavljala približno tretjino rimske konjenice (1.000).<ref name="A12.63"/> Na rimski strani Ammianus potrjuje en ''vexillatio'' ''equites sagittarii'' (konjeniških lokostrelcev) v Strasbourgu.<ref name="Ammianus XVI.12.7">Ammianus XVI.12.7</ref> Prav tako je verjetno, da je sodeloval vsaj en polk pešcev lokostrelcev, verjetno ''auxilium'' sagittarii (lokostrelcev). Tako je bilo na rimski strani verjetno okoli 1.000 lokostrelcev v namenskih enotah. Poleg tega je bilo v številnih navadnih pehotnih enotah verjetno tudi nekaj lokostrelcev.<ref name=Goldsworthy205>Goldsworthy (2005) 205</ref> === Alemani === Amijan ocenjuje, da je alamanska vojska štela okoli 35.000 mož. To se ujema z dvema drugima številkama, ki ju navaja za alemanske vojske drugje v svoji zgodovini: leta 378 vojska 40.000 mož in leta 366 vojska, razdeljena na tri dele, z eno divizijo 10.000 mož.<ref name=Elton73/> Kljub temu več zgodovinarjev meni, da je Amijanova številka nerealno visoka. Nedavno je bilo predlagano, da so Alemani v Strasbourgu v resnici šteli le okoli 15.000 mož, kar je približno toliko kot Rimljani. Ta izračun temelji na predpostavki, da je povprečna zabeležena velikost alamanskih roparskih tolp (800 mož) predstavljala največjo možno število ''pagusa''.<ref name="Drinkwater 2007 239">Drinkwater (2007) 239</ref> Zaradi različnih razlogov se zdi srednja številka med tema dvema skrajnostma (približno 25.000 mož) najverjetnejši scenarij.{{refn|group=Note|name=cnotea|'''Število Alamanov:''' Največ 800 bojevnikov na ''pagusa'' se zdi nizko v kontekstu ocene celotnega prebivalstva za Alemanijo, ki, če jo delimo s približno 20 ''pagi'', znaša 6.000–7.500 oseb oziroma 1.200–1.500 bojevnikov na ''pagusa'' (če predpostavimo, da je bilo konzervativnih 20 % prebivalstva aktivnih bojevnikov).<ref name=Elton73>Elton (1996) 73</ref> Če vzamemo srednjo vrednost 1.350 bojevnikov, dobimo največ 27.000 bojevnikov. Vendar je nerealno, da bi bili vsi prisotni v Strasbourgu, saj ne bi bilo nikogar, ki bi varoval njihov domači "pagi" ali upošteval bolezen, odsotnost ali disidentstvo. Tudi v kontekstu polnega nabora, ki so ga očitno odredili alamanski kralji, se zdi verjetno, da bi bila odsotna približno tretjina, tako da bi na bojnem polju ostalo približno 18.000. K temu pa je treba dodati še nealamanske zaveznike, katerih število ni znano, Drinkwater pa domneva, da jih je bilo približno 5.000. To bi pomenilo, da je bilo Hnodomarjevih efektivnih vojakov približno 23.000.}} Drug možen pokazatelj Hnodomarjevega števila je velikost sil, ki jih je rimska vlada ocenila kot potrebne za spopadanje z alemansko grožnjo v Galiji: 40.000 (Julijanovih 15.000 plus Barbacijevih 25.000). Ob predpostavki, da bi si rimski vojaški načrtovalci prizadevali za 2 : 1 premoč, da bi zagotovili uspeh, bi to pomenilo, da je bila alemanska moč v Alzaciji približno 20.000. Na podlagi teh kazalnikov bi se zdela verjetna srednja vrednost med nedavno oceno in Amijanovo številko 25.000. Omeniti je treba tudi trditev nemškega zgodovinarja iz 19. stoletja Hansa Delbrücka, da so bili Alemani v Strasbourgu močno v manjšini, saj so imeli le 6.000–10.000 mož.<ref>Delbrück II.2.2</ref> Vendar to stališče ne najde podpore v razpoložljivih dokazih: # Na bojišču je bilo preštetih 6.000 Alemanov, kar je verjetno točna številka, glede na rimski običaj štetja sovražnikov mrtvih po bitki.{{potreben citat|datum=april 2009}} Poleg tega se je precejšnje število utopilo, ko so poskušali pobegniti čez Ren (približno 2.000, če je Libaniusova številka 8.000 mrtvih Alemanov točna). Če je torej Delbrückova ocena pravilna, so bili praktično vsi Alemani ubiti, kar se zdi malo verjetno: vsem alemanskim kraljem (in posledično njihovim spremstvom) razen Hnodomarju je uspelo pobegniti. # Amijan iz svoje pripovedi jasno pove, da je Hnodomar zbral nenavadno močno vojsko. Zato je bilo v Strasbourgu prisotnih vseh osem takratnih alamanskih kraljev in nealamanskih zaveznikov. # Hnodomar verjetno ne bi tvegal odločilne bitke proti Rimljanom z manjvredno silo. Pravzaprav bi proti poveljniku, za katerega je vedel, da je sposoben, najverjetneje potreboval precejšnjo številčno prednost. V tem primeru so bili Rimljani številčno v manjšini za približno 1,5 proti 1, namesto za 3 proti 1, kot namiguje Amijan. Hnodomarjeva vojska je bila precej manj kakovostna kot Julijanova. Njegovi najboljši bojevniki so bili profesionalni spremljevalci »regales« (kraljevega razreda, ki so ga Germani imenovali »darovalci prstanov«), organizirani v bojne čete. Bili so dobro opremljeni z oklepom in meči, kot se spodobi za status njihovih gospodarjev. Večina njegovih mož pa je bila začasnih vojakov, lahko opremljenih in pogosto neizkušenih, tako kot večina takratnih germanskih sil, ki so se zanašale na lahko opremo in hitrost. Na strani Alemanov je malo dokazov o formacijskih manevrih. Profesionalni vojaki »regales« so morda imeli nekaj sposobnosti za to, še posebej ker so bile germanske vojske že zelo dobro seznanjene z rimskim načinom vojskovanja. Amijan v svojem poročilu omenja »globus« (množico) najboljših bojevnikov, ki so se zbrali sredi bitke in prebili rimsko linijo.<ref name="XVI.12.49">Amijan XVI.12.49</ref> Poleg tega jih je verjetno več v preteklosti služilo v rimski vojski.<ref>Drinkwater (2007) »Služba«</ref> Toda večino Hnodomarjevih mož so sestavljali začasni vojaki, katerih oprema in izkušnje so bile omejene. Po Amijanovih besedah ​​so se morali zanašati na koncentriran frontalni napad, da bi se poskušali prebiti s številčno močjo in v zadnji fazi bitke, dolgotrajnem boju na blizu, se z Rimljani niso mogli kosati.<ref>Amijan XVI.12.43; 49–51</ref> Velikost Hnodomarjeve konjenice ni znana, vendar je verjetno predstavljala majhen delež celotne konjenice, saj gozdnata zemlja Alemanov ni bila primerna za obsežne konjeniške operacije.<ref name=Elton58>Elton (1996) 58</ref> Večina alemanskih konjenikov je bila plemičev in njihovih vazalov, saj so si le oni lahko privoščili bojnega konja. Hnodomarjeva konjenica verjetno ni presegla skupno 1.750 konj, če predpostavimo, da je bil konjeniški element podoben 7-odstotnemu konjeniškemu elementu v zgodnji rimski državljanski legiji, saj je bila tudi slednja rekrutirana izključno iz najbogatejših slojev. Amijan molči o lokostrelcih na alamanski strani. Germani skoraj zagotovo niso imeli konjeniških lokostrelcev, saj se je ta vrsta razvila na vzhodu, njihovi dolgi loki pa so v vsakem primeru neprimerni za uporabo na konju. Kar zadeva pehoto, je bila lokostrelska sposobnost renskih Germanov tradicionalno zanemarljiva zaradi komentarja pisca iz 6. stoletja Agathiasa, da Franki niso znali uporabljati lokov.<ref>Elton (1996) 64</ref> Vendar to nasprotuje arheološkim najdbam in samemga Amijana v drugih delih svojega dela.<ref>Amijan XXVII.1.3; XXXI.10.8</ref> [[Tisa|Tisini]] dolgi [[Lok (orožje)|loki]] so se v severni Evropi uporabljali že stoletja; domneva se, da so se v 4. stoletju razširili v ''Germania libera''.<ref>Raddatz (1967)</ref> === Oprema === [[File:Late Roman soldier re-enactor depicting an infantry officer.jpg|thumb|Upodobitelj iz [https://magister-militum.co.uk/ Magister Militum, upodobljen kot skupina za upodobitev Magister Militum], ki nosi tipično opremo rimskega vojaka iz 4. stoletja, ki predstavlja častnika ''ioviani seniores'', kot so bili videti v času bitke pri Strasbourgu. Bodite pozorni na debel, okrasni pas, ki označuje državno ali vojaško zaposlitev. Njegov oklep je izdelan iz kositrnih lusk (luskasti [[oklep]]) in nosi okrogel ščit, običajno oznako lahkega strelca ali častnika (redna pehota nosi ovalne različice), okrasni trakovi iz blaga (pteruges) pod oklepom pa še dodatno utrjujejo njegov status. Nosi tudi grebenasto čelado, v tem primeru opremljeno s pernatim grbom, ki označuje pomembnega vojaka, kar je oblika, ki je verjetno prevzeta iz perzijskih primerkov iz 3. stoletja, da bi nadomestila okrogle čelade iz prejšnjega obdobja. Nosi sulico za suvanje in dolg, dekorativen meč za boj od blizu.]] Rimska vojaška oprema se je množično proizvajala v državnih ''fabricae'' ("tovarnah"), ki so združevale napredno tehnologijo kovanja in spretne obrtnike.<ref>Elton (1996) 116</ref> Rimsko orožje je bilo večinoma izdelano iz jekla, kot je ''noriško jeklo - chalybs Noricus'', ki je bilo boljše od nekaljenega železa.<ref>Ovid ''Metamorfoze''</ref> V ''Germania libera'' so bile tehnologija kovanja, zmogljivosti in osebje bolj omejene, čeprav obstajajo dokazi, da sta se proizvodnja in standardizacija opreme od časa rimskega [[principat]]a močno izboljšali. Izdelava jekla je bila znana tudi v ''Germania libera'' (uporabljali so [[Spatha|spathe]]in meče podobne rapirjem, iz prožnega jekla).<ref>Raddatz (1967) 9–10</ref> Toda alemanska proizvodnja sofisticiranih kovaških izdelkov, kot so kovinski oklepi, čelade in meči, je bila v veliko manjšem obsegu kot rimska.<ref name=Elton69>Elton (1996) 69</ref> Preprosto orožje, kot so sekire in noži, je bilo pogosto izdelano iz nekaljenega železa. Na splošno je bila oprema rimskih vojakov v 4. stoletju boljša od sovražnikove, čeprav verjetno ne v enaki meri kot v prejšnjih stoletjih.<ref>Mattingly (2006) 248</ref> Za osebno zaščito je večina rimskih vojakov poleg ščitov nosila tudi kovinski telesni oklep (običajno v obliki verižne srajce) in čelade.<ref name=Elton107>Elton (1996) 107</ref> Nasprotno pa so bili med Alamani kovinski oklep in čelade verjetno v lasti le članov družbene elite. Večina alemanskih pešcev je imela le ščite in nobenega kovinskega oklepa ali čelad.<ref name=Elton69>Elton (1996) 69</ref> Od ročnega orožja je večina rimskih pešcev nosila sulico za suvanje (''hasta'') in meč (''[[spatha]]'').<ref name=Elton107>Elton (1996) 107</ref> Med Alemani so bila sulice univerzalno orožje; meči so bili verjetno manj pogosti.<ref>Elton (1996) 67</ref> Plemiči (''optimati'') in profesionalni bojevniki-vazalski spremljevalci ''darilcev prstanov'' so jih zagotovo imeli.<ref>Speidel (2004) 175</ref> Za nižje range položaj ni gotov. Amijan iz poročila o bitki nakazuje, da so mnogi v alemanskih vrstah nosili meče.<ref>Amijan XVI.12.44 in 46</ref> Tisti, ki jih niso imeli, so bili oboroženi s ''seax'' ''(dolgimi [[nož]]i, nekateri so dosegli dolžino kratkih mečev)'', pa tudi s [[sulica|sulico]] in/ali [[Bojna sekira|bojno sekiro]]. Za orožje kratkega dosega za metanje je imel rimski pehotnik verjetno bodisi dolgo sulico za metanje bodisi dve ali tri kratke sulice (''lanceae'') in pol ducata ''plumbatae'''' (utežene puščice) z efektivnim dosegom približno 30 m.<ref name=Goldsworthy205>Goldsworthy (2005) 205</ref> Amijan govori o različnih izstrelkih, ki so jih Alemani metali v bitki: ''spicula'' (vrsta dolge sulice tipa ''pilum'', znane tudi kot angon), ''verruta missilia'' (kratke sulice za metanje) in ''ferratae arundines'' (verjetno puščice in franciscas: metalne sekire).<ref>Amijan XVI.12.46. Elton (1996) 65</ref> Na splošno se zdi, da je razlika v sposobnosti metanja izstrelkov med tekmeci majhna. Amijan navaja, da so morali rimski pehotni polki večino časa držati ščite nad glavo zaradi količine izstrelkov, ki so padali nanje.<ref>Amijan XVI.12.44</ref> Standardni rimski lok je bil ukrivljeni kompozitni lok, relativno kompaktno, a močno orožje.<ref>Goldsworthy (1995) 137</ref> Peši lokostrelci so običajno tvorili zadnjo vrsto rimske bojne linije in streljali čez glave svoje pehote, medtem ko so bili z njo zaščiteni pred sovražnikom. == Bitka == === Napredovanje na bojišče === Sezona bojnih pohodov je bila že precej napredovala, saj je Julijan precej časa posvetil obnovi Saverna. Vendar je bilo še vedno poletje, saj je bilo vreme vroče in pšenica je dozorela na poljih.<ref>Ammianus XVI.12.11, 19</ref> Zato je bil verjetno avgust. Rekonstrukcija urnika za dan bitke je zaradi dvoumnih izjav pri Amijanu (ki so morda nastale zaradi napak pri prepisovanju rokopisa) okvirna. Zdi se, da se je Julijanova vojska odpravila ob zori in očitno prispela v vidno polje barbarskih jarkov (''vallum'') pred Strasbourgom okoli poldneva, po 21 rimskih miljah dolgem pohodu.<ref>Ammianus XVI.12.</ref> (Protislovna izjava v Julijanovem govoru nakazuje, da je bila vojska še vedno daleč od cilja in da se je soočala z nočnim pohodom, da bi ga dosegla. Vendar to ni združljivo z vsemi drugimi razpoložljivimi podatki in bi ga zato verjetno morali zanemariti). Izhodišče je bil verjetno Saverne, saj je to zadnja navedena lokacija Julijanove vojske in je ležala na rimski cesti dosledno oddaljena od Strasbourga. Na koncu pohoda je Julijan imel govor zbrani vojski. Njegovo besedilo bi lahko razumeli kot namig, da je Julijan že imel zgrajen utrjen pohodni tabor (v skladu s standardno rimsko vojaško prakso) ali pa da je to preprosto predlagal. Kakor koli že, zdi se, da je Julijan zaskrbljen, da bi bili njegovi možje po 6-urnem pohodu na vročem soncu morda preveč utrujeni za boj, pozval, naj se spopad preloži na naslednji dan. Toda njegovi častniki in možje tega niso hoteli sprejeti in so zahtevali, da jih takoj popeljejo proti sovražniku. Julijan, ki se je ponašal s tem, da deluje s soglasjem, je popustil.<ref>Amijan XVI.12.8–13</ref> Ker pa Amijan navaja, da sta se bitka in poznejše zasledovanje končala po sončnem zahodu, se zdi malo verjetno, da bi se vojska dejansko spopadla opoldne takoj po pohodu brez nekaj ur počitka in osvežitve (in če je bil zgrajen tabor, nekaj ur, porabljenih za to nalogo). Zato se zdi bolj verjetno, da se je bitka začela pozno popoldne.<ref>Amijan XVI.12.62</ref> Hnodomar, ki so ga opazovalci opozorili, da je rimska vojska blizu, je svojo vojsko premaknil naprej iz njene baze pred porušenim obzidjem Strasbourga na izbrano bojišče v bližini.<ref name="XVI.12.19">Amijan XVI.12.19</ref> Bojišče je bil položno nagnjen hrib nekaj milj od Rena, deloma polja z zrelo pšenico.<ref name="XVI.12.19">Amijan XVI.12.19</ref> Libanij trdi, da je bil na eni strani "dvignjen vodotok" (verjetno [[Akvadukt (most)|akvadukt]] ali kanal), zgrajen čez močvirje.<ref name="Libanius 140">Libanius 140</ref> Vendar se to zdi nezdružljivo z Amijanovom izjavo, da se je bitka odvijala na višjem terenu (saj voda komajda teče navzgor) in je morda popačena podrobnost iz še ene Julijanove bitke. Ena vodilnih teorij pravi, da se je bitka zgodila v bližini vasi Oberhausbergen, 3 km severozahodno od Strasbourga.<ref>Drinkwater (2007) 237</ref> Zahodni rob bojišča je bil določen z rimsko cesto Metz-Strasbourg, na njeni drugi strani pa je bilo razbito, gozdnato zemljišče, neprehodno za konjenico.<ref name="Goldsworthy176" /> === Bojne vrste === [[File:Battle of Argentoratum1.svg|thumb|600px|Rekonstruiran začetni vrstni red bojnih enot pri Strasbourgu. Na rimski strani legije držijo sredino, ''auxilia'' pa krila. Bodite pozorni na Julijanov položaj z njegovim 200-glavim konjeniškim spremstvom (verjetno ''scholares'') med obema rimskima linijama in Severjevo ločeno divizijo na levem krilu. (Rimska postavitev temelji na 15.000-glavi sili). Na nemški strani so čete razporejene v kontingente iz vsakega ''paga'', pri čemer je vsak par ''pagskih'' kontingentov podrejen kralju. Bodite pozorni na pehoto, skrito v gozdnatem območju (levo) in razpršeno med konjenico (desno)]] <br/> Germanska vojska je čakala na Rimljane, verjetno razporejene na vrhu hriba, da bi Hnodomarjevim možem dala prednost na pobočju.<ref>Elton (1996) 81</ref> Germansko levo krilo sta držala Hnodomar in njegova konjenica. Hnodomar je s svojim načrtom pokazal, da se dobro zaveda grožnje, ki jo predstavlja rimska težka konjenica. Med svojo konjenico je razporedil lahko oboroženo pehoto. To je bilo enostavno skriti v stoječem žitu. Namen je bil, da bi pešci v metežu premagali katafrakte tako, da bi se plazili po tleh in zabadali konje v nezaščiten trebuh. Konjenike, ki so se razjahali, obtežene z oklepom, so nato zlahka vrženi na tla.<ref>Amijan XVI.12.22</ref> Germansko desno krilo je blokiralo cesto do Strasbourga, medtem ko se je v gozdovih onkraj ceste po ukazu Hnodomarja v zasedi skrivala precejšnja sila bojevnikov.<ref name="Goldsworthy176" /> Desno krilo je bilo pod poveljstvom njegovega nečaka Serapija (germansko tudi Agenarik, ki mu je grško ime dal njegov helenofilski oče alemanski kralj Mederic). Čeprav je bil Serapij še najstnik, se je že izkazal za vojaškega voditelja, vreden svojega strica.<ref name="XVI.12.19">Amijan XVI.12.19</ref><ref name=Goldsworthy176>Goldsworthy (2000) 176</ref> Preostanek linije je bil verjetno razdeljen na enote ''pagi'' pod petimi večjimi kralji in desetimi manjšimi kralji.<ref name="A12.26"/> Julijan je svojo pehoto razporedil v dve vrsti, široko razmaknjeni, vsaka več vrst globoko. To je bila standardna rimska postavitev: zadnje čete so bile rezerve, ki so lahko posredovale, če bi sovražnik grozil s prebojem na kateri koli točki in izkoristile priložnosti, ko so se te pojavile. Med bitko so pešaki lokostrelci (''sagittarii'') tvorili zadnjo vrsto prve vrste, da bi streljali čez glave lastne pehote.<ref>[[Arrian]] ''Vrstni red v boju proti Alanom''</ref> Toda na začetku so bili lokostrelci včasih nameščeni pred glavno linijo, da bi lahko s svojimi izstrelki motili sovražnikove vrste. To je bilo še posebej verjetno, če so bile rimske lokostrelske sile veliko močnejše od Hnodomarjevih, kar jim je dalo konkurenčno prednost v izmenjavi izstrelkov na dolge razdalje. Vendar Amijan ne navaja ali se je to zgodilo tudi v tem primeru. Na desnem krilu je bila postavljena celotna konjenica. Najverjetneje je bila lahka konjenica nameščena spredaj, da bi nadlegovala sovražnika, preden bi težka konjenica sprožila svoj udarni napad.<ref name=Elton106/> Julijan, ki je bil umaknjen z levega boka frontne črte, je pod Severjem postavil ločen oddelek, da bi se soočil z gozdom onkraj ceste, očitno z ukazom, naj napreduje vanje, verjetno za presenetljiv napad na germansko desno krilo.<ref name=Goldsworthy176>Goldsworthy (2000) 176</ref><ref>Ammianus XVI.12</ref> Julijan sam se je s svojim spremstvom 200 "scholarjev" verjetno postavil v vrzel med rimskimi linijami, kar mu je omogočilo bližnji, a relativno zaščiten pogled na dogajanje.<ref name="Goldsworthy176" /> Julijanovo največje upanje za hitro zmago je bilo v preboju konjenice. Germanska konjenica ni bila le verjetno manjša od njegove, ampak jo bila zaradi pomanjkanja oklepa ranljiva pred njegovimi oklepnimi polki, zlasti katafrakti. Če bi jim uspelo premagati sovražno konjenico, bi se lahko njegova eskadrona obrnila in napadla germanske linije na boku ali zadaj, bitka pa bi bila praktično dobljena. Julijanova konjenica bi si tako prizadevala izvesti šokanten napad, pri čemer bi se pognala naprej v klinasti formaciji s katafrakti, ki bi tvorili osnovo kopja, konvencionalno oklepno konjenico na obeh straneh in lahkimi polki na skrajni desni, pripravljenimi blokirati bočne napadalce in zasledovati bežečo sovražno konjenico. Začetni trk bi razbil sovražnikovo formacijo, nato pa bi lahko Germane v nastalem spopadu premagali. Če se konjenica ne bi uspela prebiti, bi se moral Julijan zanesti na boj izčrpavanja pešcev, v katerem bi skoraj neizogibno prevladali boljši rimski oklep, usposabljanje in formacijska disciplina. === Spopad === [[File:Battle of Argentoratum5.svg|thumb|600px|Spopad pehote]] Takoj ko sta se obe vojski razvrstili, se je iz germanskih vrst dvignil krik, ki je glasno zahteval, da se Hnodomar in njegovo spremstvo poveljnikov spustijo s konj in vodijo glavnino germanskih pešcev s fronte. Hnodomar in poglavarji so takoj ubogali.<ref>Amijan XVI.12.34-5</ref> S tem je Hnodomar izgubil kakršen koli strateški nadzor nad bitko, saj ujet v središču dogajanja ni mogel vedeti, kaj se dogaja v drugih sektorjih. Julijan pa je ves čas (s svojim spremstvom) ohranjal ločen položaj in se je tako lahko odzival na dogodke po vsem bojišču, kot je bil začetni poraz njegove konjenice. Ni jasno, kje točno je bil Julijan nameščen, vendar je bilo verjetno v vrzeli med dvema rimskima linijama.<ref name=Goldsworthy176>Goldsworthy (2000) 176</ref> Glavnemu rimskemu napadu so verjetno predhodili nadležni napadi lahke konjenice. Konjeniki lokostrelci so izvedli tisto, kar so Rimljani poznali kot "partski napad": prijahali so na doseg sovražnika, izstrelili rafal puščic in se nato naglo umaknili, pri čemer so izkoristili razdaljo puščic, da bi se izognili zasledovanju. To se je lahko ponovilo večkrat, kar je povzročilo znatne žrtve in v idealnem primeru sovražnika zvabilo v prezgodnji in neorganiziran napad. Vendar pa bi bila v tem primeru germanska konjenica preprečena pri napadu, saj njihova razpršena pehotna podpora ne bi mogla slediti – najverjetneje so rimsko konjenico čakali na mestu ali pa so se počasi premikali naprej. Rimska težka konjenica je zdaj napadla germanske konjenike. V nastalem metežu se je Hnodomarjeva strategija obrestovala. Razpršeni pešci so povzročili kaos, podrli konje katafraktov in nato na tleh ubili njihove jezdece. Zaradi teh taktik in poškodbe enega od njihovih "tribunov" so katafrakti zapadli v paniko in zbežali z bojišča. V svojem nepremišljenem begu so trčili v rimsko pehoto na desni, ki pa je zaradi spretnosti tam postavljenih okrepljenih "auxilia palatina" polkov "Cornuti" in "Brachiati" uspela ohraniti formacijo. Katafrakti so se zatekli za pehotne vrste, kjer jih je zbral osebni poseg samega Julijana.<ref>Amijan XVI.12.37-8</ref> Zosim trdi, da je en polk katafraktov zavrnil vrniti v boj in da jih je Julijan po bitki za kazen prisilil, da so nosili ženska oblačila.<ref>Zosim III.68</ref>{{refn|group=Note|name=cnoteb|'''Rimska vojaška disciplina'''. Ta mila sankcija za prekršek, ki bi po rimski tradiciji upravičil [[zdesetkanje (rimska vojska)|zdesetkanje]], je bila verjetno posledica Julijanovega hudega pomanjkanja vojakov in zagotovo ne zato, ker bi bil Julijan popustljiv poveljnik: kot cesar je 6 let pozneje med svojim perzijskim pohodom zaradi strahopetnosti zdesetkal še en konjeniški polk.<ref>Amijan</ref>}} Amijan ne opisuje delovanja preostale konjenice, vendar bi se morali umakniti s katafrakti, čeprav ni jasno ali so jim sledili za pehotne linije ali pa so se, bolj verjetno, ustavili, da bi pokrili rimsko desno krilo. Jasno pa je, da germanska konjenica ni mogla izkoristiti njihovega uspeha, da bi obšla rimsko desno krilo. Kljub temu je Hnodomar prevaral Julijanovo najboljšo možnost dobiti bitko. Ohrabreni z uspehom svoje konjenice so pešci v germanski frontni liniji glasno zavpili in stekli proti rimski liniji, ki je bila oblikovana kot pregrada prepletenih ščitov. V središču so germanski pešci večkrat napadli rimski ščitni zid v upanju, da ga bodo prebili s številčno premočjo in surovo močjo. Toda strnjene vrste rimske fronte, ščiti, zbrani skupaj »kot v 'testudu'«, so jih dolgo zadrževali in povzročili hude izgube Germanom, ki so se nepremišljeno metali na njihova ostra kopja. Nato je skupina germanskih poglavarjev in njihovih najboljših bojevnikov oblikovala gosto maso ('globus') in, ko so jih germanske sprednje vrste spustile skozi, napadla Rimljane. To je bila verjetno formacija, ki so jo uporabljali tudi Rimljani, znana kot »svinja« ('caput porcinum'), leteči klin, ki so ga na zunanji strani varovali oklepni bojevniki. Z obupanimi napori jim je uspelo prebiti luknjo skozi središče rimske frontne črte.<ref>Ammianus XVI.12.46–50</ref> To je bilo za Rimljane potencialno katastrofalno. Toda kljub temu, da je bila prerezana na dva dela, se rimska frontna linija očitno ni sesula: izkušenim frontnim polkom je uspelo ohraniti svoja ločena krila v formaciji. Medtem je Severus na rimskem levem krilu moral posumiti na pripravljeno zasedo in se je po Amijanovih besedah ​​​​zadržal pred prodorom v gozd.<ref name="A12.17">Amijan XVI.12.27</ref> Libanij temu nasprotuje in trdi, da so Rimljani napadli sovražnika in ga pregnali iz skrivališč.<ref name="Libanius 140" /> Toda Amijanova različica je bolj verjetna, saj Rimljanom ne bi koristilo, če bi prodrli naravnost v pripravljeno past. Amijan ne poroča o nadaljnjih akcijah na tem področju. Vendar je verjetno, da so skriti Germani sčasoma izgubili potrpljenje, napredovali iz gozda in napadli Severusovo divizijo, a so jih Severusovre vrhunske čete premagale.<ref name="Goldsworthy176 offig">Goldsworthy (2000) sl. na str. 176</ref> Medtem je veliko število Germanov vdrlo skozi odprtino v rimski fronti in napadlo središče rimske zadnje linije. Ta položaj je držala elitna legija Primani z batavskimi kohortami, ki je ustavila germanski napad in nato izvedla protinapad ter premagala prebojno silo.<ref name="XVI.12.49">Amijan XVI.12.49</ref> Odprtino v fronti so domnevno zapolnili bodisi ločeni krili fronte, ki sta se ponovno povezali, bodisi Primani, ki so napredovali iz zadnje linije (Amijan ne navaja, katere). Sprednja linija, ki jo je na levem boku razširilo levo krilo zadnje linije (in domnevno Severusova zmagovita divizija), je začela potiskati Germane nazaj in jih postopoma obkolila s bokov. Na tej točki so bili Germani zaradi pomanjkanja napredka in velikih izgub že izčrpani in demoralizirani. Masa njihove vojske je bila zdaj ujeta v vedno tesnejšem rimskem polmesecu, vojaki na robovih pa so bili metodično zmanjšani, tisti na sredini pa so bili tesno skupaj in se niso mogli premakniti. Končno se je po neusmiljenem pritisku Rimljanov germanska linija zrušila: ko se je v njihovih vrstah razširila panika, so Germane prekinili formacijo in bežali, da bi si rešili življenje.<ref>Ammianus XVI.12.50-1</ref> Mnogi niso tekli dovolj hitro: rimska konjenica in pehota jih je zasledovala vse do Rena, mnogi so bili med tekom posekani. Veliko število jih je poskušalo preplavati reko, a mnogi so se utopili, zadeli so jih rimski izstrelki ali pa jih je obtežil oklep.<ref>Ammianus XVI.55-6</ref> Aminij poroča, da je na bojišču in med zasledovanjem na kopnem umrlo 6.000 Germanov.<ref name="A12.63"/> (Libanij navaja številko 8.000).<ref name="Libanius 141">Libanius 141</ref> Na tisoče drugih se je utopilo, ko so poskušali prečkati reko. Zato je verjetno, da je približno tretjina germanske vojske izgubila življenje. Vendar se zdi, da je večina pobegnila, vključno z osmimi "regesi" ob Hnodomarju. Rimljani so izgubili le 243 mož, vključno s štirimi "tribuni" (poveljniki polkov), od katerih sta bila dva poveljnika "katafraktov".<ref name="A12.63"/> Hnodomar sam in njegovo spremstvo sta poskušala pobegniti na konjih, v upanju, da bosta dosegla nekaj čolnov, pripravljenih prav za takšno nujno situacijo, blizu porušene rimske utrdbe Concordia ([[Lauterbourg]]), približno 40 km nižje od [[Strasbourg]]a. Vendar jih je v gozdu na bregu Rena obkolila rimska konjeniška eskadra in so se predali. Hnodomarja so pripeljali pred Julijana, katerega je prosil za usmiljenje in so ga poslali na dvor [[Konstancij II.|Konstancija]] v Milanu. Kmalu zatem je umrl zaradi bolezni v taborišču za barbarske ujetnike v Rimu.<ref>Amijan XVI.12.58–61; 65-6</ref> == Posledice == [[File:Bingen above.jpg|thumb|right|Reka [[Ren]], ki je v 4. stoletju predstavljala mejo rimskega cesarstva z barbarsko Germanijo (desni breg), ki prikazuje Bingen ob Renu (v ospredju) na obeh bregovih pritoka reke Nahe. Rimsko utrdbo na tem strateškem mestu je Julijan popravil leta 359 n. št.]] Po bitki so Julijana njegove čete razglasile za »[[Avgust (naslov)|avgusta]]« (socesarja), vendar je ta naziv odločno zavrnil, saj mu ga je lahko zakonito podelil le vladajoči »avgust« Konstancij.<ref>Amijan XVI.12.64</ref> Glede na morilski odnos slednjega do potencialnih tekmecev je Julianova previdnost razumljiva, čeprav mu pri Konstanciju ni prinesla nobenih zaslug. Takoj po bitki je sledila energična kampanja "etničnega čiščenja", saj so bile vse alemanske družine, ki so se naselile v [[Alzacija|Alzaciji]] na osvojeni zemlji, zbrane in izgnane z cesarskega ozemlja.<ref>Ammianus XVII.11.2</ref> Bitka je bila prelomnica v Julijanovem prizadevanju za obnovitev renske meje. Do takrat je bil Julijan prisiljen voditi kampanjo večinoma znotraj Galije, kjer so barbarske tolpe imele pobudo, se igrale mačke in miši z njegovimi silami in povzročale ogromno gospodarsko škodo vitalni regiji cesarstva. Zdaj je Julijan lahko vojno prenesel na ozemlje sovražnika, vsako leto je vdrl v dežele onkraj [[Ren]]a, jih uničeval in teroriziral plemena, da so sprejela status tributarjev. Hkrati je lahko dosegel resen napredek pri popravljanju porušene rimske linije utrdb. Po Edward Luttwakovem mnenju se je lahko vrnil k tradicionalni strategiji "obrambe na meji", potem ko so ga okoliščine tri leta prisilile k obrambi v globini svojega ozemlja. Še istega leta 357 je Julijan po bitki vdrl na alemansko ozemlje onkraj Rena. Potem, ko je opustošil dežele daleč naokoli, se je lotil obnove utrdbe v "[[Agri decumates]]" ([[Črni gozd]]), ki jo je prvotno zgradil Trajan v začetku 2. stoletja. Nato je zaskrbljenim barbarom odobril 10-mesečno premirje.<ref>Amijan XVII.1</ref> Leta 358 je Julijan najprej usmeril svojo pozornost na [[franki|frankovska]] plemena, prečkal spodnji Ren in prisilil plemeni [[Salijski Franki|Salijcev]] in [[Hamavi|Hamavi]] (obe del frankovske plemenske zveze), da sta se predali in postali "tributarii" (plačniki davkov).<ref>Amijan XVII.8</ref> Nato je obnovil tri pomembne utrdbe na spodnjem toku reke [[Meuse]].<ref>Amijan XVII.9</ref> Nazadnje je svojo pozornost ponovno usmeril na Alemane, prečkal Ren pri [[Mainz]]u in prisilil k podreditvi nova vrhovna kralja Hortarija in Surmarija.<ref>Amijan XVII.10</ref> Leta 359 je Julijan obnovil sedem utrdb in mestna obzidja na srednjem Renu, vključno z Bonno ([[Bonn]]) in Bingijem (Bingen am Rhein), s čimer je svoje nove tributarije Alemane zavezal, da zagotovijo potrebne zaloge in delovno silo. Nato je prečkal Ren, korakal skozi ozemlje pritokov in opustošil dežele drugih kraljev, ki so se borili pri Strasbourgu, vključno z Vestralpom. Vsi so bili prisiljeni podrediti se in vrniti na tisoče rimskih civilistov, ki so jih ugrabili in zasužnjili v letih lahkega plenjenja.<ref>Ammianus XVIII.2</ref> Do leta 360 je bila Galija dovolj varna, da je Julijanu omogočila, da je v [[Rimska Britanija|Britanijo]] poslal okrepitve približno 3.000 mož pod poveljstvom ''magister armorum'' Lupicina, ki je utrpela hudo kopensko in morsko invazijo [[Pikti|Piktov]] iz ''[[Kaledonija|Kaledonije]]'' (Škotska) in [[Škoti|Škotov]] iz ''Hibernije'' ([[Irska]]).<ref name="XX.1.3" /> Hkrati pa je Julijan prejel zahtevo Konstancija, ki ni vedel za britansko odpravo, naj na vzhod pošlje 4 polke ''auxilia palatina'' in izbrane eskadrone konjenice (približno 2.500 mož) pod poveljstvom Lupicina kot okrepitve za vojno proti Perzijcem. To je sprožilo upor Julijanovih vojakov, ki so ga ponovno razglasili za »avgusta«. Ponovno je zavrnil, toda tokrat so vojaki vztrajali in jasno dali vedeti, da se bodo uprli, če bo zavrnil in se odpravili proti Konstanciju z njim ali brez njega. Julijan, zaskrbljen, a tudi na skrivaj zadovoljen, je sprejel naziv in Konstanciju napisal opravičilno pismo, v katerem je pojasnil, zakaj se mu je zdelo potrebno, da se ukloni željam svojih vojakov in ga prosil za potrditev. Konstancij je to zavrnil in odgovoril z zahtevo, da se Julijan vrne v status »cezarja«.<ref>Amijan XX.4–9</ref> Julijan je ukaz prezrl, a da bi dokazal svojo dobro vero in hkrati zaposlil svoje uporniške čete, je prečkal Ren in napadel pleme Atuari frankovske konfederacije.<ref>Amijan XX.10</ref> Leta 361 pa se je Julijan odločil soočiti se s Konstancijem in cesarja sta se odpravila drug proti drugemu, da bi rešila zadevo. Toda cesarstvo je zaradi nenadne smrti starejšega cesarja v Mali Aziji prihranilo še eno državljansko vojno. Kot edini cesar (361–3) je Julijan, tako kot mnogi rimski voditelji pred njim (npr. [[Kras]], [[Trajan]], [[Septimij Sever]]) podlegel "sindromu [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]": želji, da bi posnemal makedonskega generala in osvojil perzijski imperij. Na čelu ogromne 65.000 glave vojske je napadel [[Mezopotamija|Mezopotamijo]].<ref>Amijan XXIV</ref> Toda kampanja je bila katastrofa: Julijan je izgubil življenje in njegova vojska se je bila prisiljena umakniti z velikimi izgubami.<ref>Amijan XXV</ref> Čeprav je večina teh vojakov prihajala iz vzhodnega "[[comitatenses]]" in iz cesarjeve lastne spremljevalne vojske, sta bila "comitatenses" Ilirika in Galije nedvomno oropana vojakov, da bi zapolnil vrzeli. Posledica tega je bila, da so leta 366 Galijo ponovno preplavile horde Alemanov in Julijanovo mukotrpno delo obnove je bilo razveljavljeno. To je Julijanovega naslednika, [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]], prisililo, da je leta porabil za praktično ponovitev Julijanovega galskega pohoda.<ref>Amijan XXVII, XXVIII</ref> == Opombe == {{sklici|group=Note}} == Viri== {{sklici|3}} == Reference == === Antične === * [[Ammianus Marcellinus]] ''Res Gestae'' (late 4th century) * [[Libanius]] ''Funeral Oration for Julian'' (363 AD) * [[Zosimus (historian)|Zosimus]] ''Nova Historia'' (late 5th century) === Moderne === * Drinkwater, J. F. (2007) ''The Alamanni and Rome (213–496)'' * Elton, Hugh (1996), ''Roman Warfare 350–425'' * Goldsworthy, Adrian (2000), ''Roman Warfare'' * Jones, A. H. M. (1964), ''Later Roman Empire'' * Raddatz, K. (1967), ''Die Bewaffnung der Germanen in der jüngeren römischen Kaiserzeit'' '''[German]''' * Speidel, M. (2004), ''Ancient Germanic warriors, warrior styles from Trajan's column to Icelandic sagas'' {{Alemani}} [[Kategorija:Vojaška zgodovina Germanov]] [[Kategorija:Konstantinska dinastija]] [[Kategorija:Bitke Rimskega cesarstva]] fge41xhytfkv47ppukqxze8gmciqm6e 0 585679 6660521 6659933 2026-04-16T20:33:08Z Sporti 5955 /* vrh */ slika z WD 6660521 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Jakob Omrzel | image = <!-- WD --> | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|CTF}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2023–2024 | amateurteam1 = Adria Mobil Juniors | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2025– | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{cite web |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. Pri komaj 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju. ==Kariera== V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | 47 |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| Dirka ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]] | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" colspan=2 width=160px|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | |} == Profesionalne zmage (1) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=260px|Dirka ! scope="col" width=80px| Opomba ! scope="col" width=115px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2025 | align=center|1. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] f2hnfgbxfjaxl8p8vcugt2hxqzajn7d 0 588866 6660696 6550062 2026-04-17T09:16:28Z Erardo Galbi 166658 6660696 wikitext text/x-wiki  {{Infobox frazione | name = Prosnid | official_name = | native_name = Prossenicco | image_skyline = | imagesize = | image_alt = Prossenicco,_panorama.jpg | image_caption = Veduta naselja Prosnid | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{koord novi|46|13|31|N|13|24|13|E|region:iT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = Prosnid | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | area_footnotes = | area_total_km2 = | population_footnotes = <ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> | population_total = 35 | population_as_of = 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Prosnidjeni | elevation_footnotes = | elevation_m = 552 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Sveti Lenart]] | day = 6. november | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = | footnotes = |comune=[[Tipana]]}} '''Prosnid''' ('''''Prossenicco''''' v italijanščini, ''Prasanèc''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.friul.net/diz_toponomastico/diz_toponomastico.php?lingua=fr&mostra=195|title=Dizionario toponomastico del Friuli.|accessdate=2025-08-22|archive-date=2015-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150605040812/http://www.friul.net/diz_toponomastico/diz_toponomastico.php?lingua=fr&mostra=195|url-status=dead}}</ref> ali ''Prosenic''<ref>{{Navedi knjigo|title=Problemi di toponomastica friulana|year=1977|publisher=Società filologica friulana|location=Udine|volume=2|page=173}}</ref> v [[Furlanščina|furlanščini]]) je naselje s 14 prebivalci v občini [[Tipana]], na vzhodnem delu [[Pokrajina Videm|Videmske pokrajine]], ki ustreza okrožju [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]]. == Fizična geografija == === Ozemlje === Kraj Prosnid, ki leži v bližini italijansko-slovenske meje, s povprečno nadmorsko višino 552 metrov (538/576 m), se nahaja na polovici vzpona na goro Ostri Kras (747 m), na levi orografski strani hudourniške doline Legrade, v zgornjem porečju reke [[Nadiža|Nadiže]]. Gorsko ozemlje, na katerem leži, spada v predalpsko pogorje Julijskih alp. Obzorje Prosnida s treh strani obdaja amfiteater hribov in gora, razporejenih takole: na zahodu je gora Koreda (890 m), Špik (929 m) in Javor (1005 m); na jugu gora Ivanac (1167 m), Vogel (1124 m) in Ljubija (1063 m), na pobočjih katerih stoji nasproti ležeči slovenski kraj [[Robidišče]]; na vzhodu so gore Mija (1241 m) in Krn ''z'' verigo (2244 m); na severovzhodu pa Krasij Vrh/Cima Crassi (1773 m) in [[Stol, Julijske Alpe|Stol]] (1673 m), na skrajnih južnih pobočjih katerega stoji slovenski kraj Logje. Hidrografsko ozemlje Prosnida spada v porečje reke [[Soča|Soče]] in pritokov reke [[Nadiža|Nadiže]], ki izvira v bližini kraja ob sotočju Črnega in Belega potoka. === Podnebje === [[Slika:Gelicidio_Prossenicco_2014.jpg|sličica|Ledeni dež februarja 2014]] Prosnid ima predalpsko-celinsko podnebje, na katerega vpliva njegova posebna geografska lega. Pravzaprav se nahaja v središču velike kotline, ki jo tvori zgornji tok reke [[Nadiža|Nadiže]], na zahodu, jugu in vzhodu pa ga ščitijo reliefi z višino približno 1000–1200 metrov, ki ovirajo, vendar ne povsem preprečujejo blažilnega vpliva [[Jadransko morje|Jadrana]]; nasprotno, na severovzhodu nanj vplivajo hladnejše zračne mase. S toplotnega vidika so zime ostre in zmerno snežne, poletja pa niso prevroča s pogostimi nevihtami. Opazna količina padavin, okoli 2500 mm na leto<ref>[http://www.protezionecivile.fvg.it/ProtCiv/default.aspx/336-piovosita.htm Piovosità del Friuli-Venezia Giulia.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121130023902/http://www.protezionecivile.fvg.it/ProtCiv/default.aspx/336-piovosita.htm|date=30 novembre 2012}}</ref>, je posledica zaščite Julijskih predalp pred vlažnimi južnimi vetrovi, zlasti [[Lebič|jugozahodnim]]. Učinek kotline, ki zadržuje hladen zrak v spodnjih plasteh, določa nižjo mejo sneženja v primerjavi z reliefi, ki se dvigajo nad ravnino, in spodbuja pojav [[Žled|zmrzali]]. Med katastrofalnimi vremenskimi dogodki, ki so občasno prizadeli in osamili gorsko vas, so bile izjemne snežne padavine konec februarja 1909, ki so povzročile plaz, ki je naslednjega 2. marca odnesel hišo in hlev ter povzročil sedem žrtev; snežne padavine od 13. do 15. februarja 1952, s skoraj dvema metroma debele snežne odeje na tleh in snežnih plazov; poplave od 20. do 21. junija 1958, ki so povzročile nastanek jezera Sv. Luigi zaradi zajezitve toka Lerade, ki jo je povzročil obsežen zemeljski plaz; ledenega dežja od 1. do 4. februarja 2014, ki je uničil več sto hektarjev gozdov. == Izvor imena == Toponim je slovanskega izvora. Izhaja iz izraza '''''Proso''''' z lokativno pripono ''–ik'', s splošnim pomenom »kraj, kjer se je pridelovalo proso«. Navedbe v starih listinah: ''Prosenich'' (1170, 1363, 1578), ''Pressinico'' (1329), ''Prosonoch'' (1422), ''Prossenicco'' (1635, 1925, 1998), ''Persenico'' (1805). == Zgodovina == V zgodnjem srednjem veku, konec 6. stoletja, so Slovenci, ki so se uveljavili kot kneževina Karantanija (današnja Koroška), zaradi pritiska nemških kolonistov vstopili v dolino Soče. Od tu so se nekatere družine med 7. in 8. stoletjem naselile v [[Nadiške doline|Nadiških dolinah]] in v zgornji [[Ter (reka)|Terski dolini]]. Začetke Prosnida lahko izsledimo v tem zgodovinskem obdobju, ko so se na teh območjih začela oblikovati slovanska naselja. V času [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] je bil kraj, tako kot sosednje ozemlje, fevdalna posest bavarskih plemičev Mosburških, od katerih se zgodovina spominja Burkarda in Bertolda. Od njih je pod takrat že ustanovljeno [[Patrie dal Friûl|patriarhalno državo Oglej]] (1077–1420) prešlo v roke Ulrika, markiza Tuskanskega, ki se je po begu s svojo ženo Diemot iz svojih posesti v 12. stoletju naselil v Furlaniji. Prva omemba kraja sega v 2. februar 1170, ko je plemič, ki ni imel moških otrok, podaril vas ''Prosenich'' s pripadajočimi pripadnostmi oglejskemu patriarhu ([[Ulrik II. Trebinjski|Ulriku II. Trebinjskemu]]) skupaj z drugimi posestmi na tem območju (vključno z vasjo Subid, Porčinj /''Porcini'' /Porzûs, ''Luoÿe'' /Longo in [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|grad Gornji Ahten (Attems)]]). Kraj je v tem obdobju cerkveno pripadal višjemu arhidiakonatu [[Oglejski patriarhat|oglejske škofije]], verniki pa so se sklicevali na vikarijat Ahten iz Pieve pri Nemah. Leta 1211 je bila ''vas Porsinico'' navedena kot kraj pod Gastaldijo Taržizem (''Tricesimo''), enim od organizacijskih subjektov patriarhalne države. Po njenem razpadu je leta 1420 postala del [[Beneška republika|Beneške republike]], ki se je za svojo periferno upravo opirala na že obstoječi fevdalni sistem. Med 13. in 15. stoletjem obstajajo dokazi o prisotnosti fevdalnih posesti družine Černjejskih (''Cergneu''), veje rodbine Savorgnanskih, na ozemlju Prosnida. Na eni od teh posesti (plemkinje ''Lucije de Zergneo'') je komisija moških iz Prosnida od patriarhalnega vikarja Guarneria d'Artegna pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve v čast svetnikom Leonardu, [[Marjeta Antiohijska|Marjeti]] in [[Janez Krstnik|Janezu]] (13. aprila 1448). 26. marca 1511 je vas prizadel katastrofalen potres, ki je opustošil Furlanijo in katerega žarišče je bilo v predalpskem območju med [[Humin|Huminom]] in [[Občina Idrija|Idrijo]]. Leta 1518 so se furlanski kmetje, ki niso več želeli nositi bremena davkov lokalnega plemstva, združili v razredno organizacijo Contadinanza, da bi omejili izkoriščanje zemljiških lastnikov. Prosnid je bil vključen med podeželske skupnosti Prve četrti na tej strani Tilmenta, ene od osmih četrti Contadinanza, na katere je bila razdeljena beneška Furlanija. Beneška republika je 27. marca 1647 prodala jurisdikcijo Prosnida in drugih vasi videmskim grofom Antonini. Takrat je bil Prosnid skupaj s Plestiščami del pašne skupnosti, ki se je raztezala do vzhodnega grebena Zuffine. Spori s sosednjimi skupnostmi glede lastništva pašnikov niso bili redki: največji se je zgodil leta 1749, ko se je skupnost Prosnid znašla v sporu s skupnostjo Longo glede lastništva zemljišč na gori Ljubija. Leta 1750 je bila jurisdikcija nad vasjo prodana bergamskim grofom Zanchi-Locatelli, ki so jo obdržali do padca Benetk leta 1797. Z Napoleonovim prihodom je bil fevdalizem odpravljen in Prosnid je postal del kantona Faedis v departmaju Passariano (Persenico in Monti). Z restavracijo je postal del Kraljevine Lombardija-Benecija (okrožje Faedis v pokrajini Furlanija) do leta 1866, ko je s plebiscitom 21. in 22. oktobra postal del Kraljevine Italije (občina Plestišča, pokrajina Videm). V 19. stoletju je cerkev sv. Leonarda prejela krstni kamen (29. avgusta 1806), postala zakramentalna cerkev (9. oktobra 1836), bila razširjena (1850–1853) in jo je posvetil videmski nadškof Giovanni Maria Berengo (25. septembra 1889). Kamniti zvonik (gradnja se je začela leta 1893) je bil dokončan leta 1898. Od leta 1874 je bila kaplanija župnije Ahten. Čeprav se je mesto nahajalo blizu meje med Kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko, med prvo svetovno vojno ni utrpelo večje škode. Po 26. oktobru 1917, je predhodnica XV. brigade Steinove skupine (50. avstro-ogrska divizija), ki se je spustila z gore Mija čez prelaz Pradolino, zasedla Prosnid. Med avstrijsko okupacijo so bili, tako kot v mnogih drugih krajih v Furlaniji, krajevni zvonovi zaseženi za pridobivanje brona za izdelavo vojaškega materiala. Po koncu prve svetovne vojne se je mesto vrnilo Kraljevini Italiji in se znašlo na meji med pokrajinama Videm in Gorica. V letih fašizma je bila po eni strani vzpostavljena cestna povezava z Ahtenom in izboljšane higienske in sanitarne razmere z gradnjo javnih fontan (1928), po drugi strani pa opazno spodbujana sovražnost do vsega slovanskega. V tem obdobju so bile prepovedane pridige v slovenščini, slovanski napisi križevega pota v cerkvi pa so bili odstranjeni. Leta 1931 je občina Plestišča, katere občinski sedež je bil že leta 1884 preseljen v vas Tipana, spremenila ime v občino Tipana (kraljevi odlok št. 1382 z dne 15. oktobra 1931). Na srečo druga svetovna vojna Prosnidu ni povzročila posebne škode: partizanske organizacije so delovale predvsem v vznožju in na prvih gorskih grebenih, s čimer so mestu prizanesli požare in plenjenje, ki so v povračilne ukrepe prizadeli mesta Subid, Forame in Porčinj. S pariško pogodbo leta 1947 se je Prosnid znašel ob železni zavesi, na meji med Italijansko republiko in Jugoslovansko republiko, prisilno izoliran od stika z dolino Kobarida. V letih 1950–51 je bil zgrajen šolski kompleks Julia, leta 1955 pa je bila ustanovljena župnija Prosnid, ki se je odcepila od župnije Ahten. Izseljevanje se je po vojni povečalo, še bolj pa po silovitem potresu 6. maja 1976. Čeprav v vasi ni bilo smrtnih žrtev, je močno poškodovalo številne domove in cerkev. Del razseljenega prebivalstva je naslednjo zimo preživel na jadranski obali (predvsem v Gradežu in Lignanu) in se marca 1978 vrnil v montažno vas, zgrajeno v Tezi. Obnova je bila dolgotrajna in je vključevala prilagoditev mestnega urbanističnega načrtovanja standardom potresne varnosti: izboljšave notranjih cest in posodobitev stavbnega fonda pa je izravnala delna izguba prvotne podeželske postavitve vasi. Z odprtjem prenovljene župnijske cerkve leta 1994 so bila popotresna dela zaključena. === Demografski razvoj === Do 17. stoletja je bilo v Prosnidu manj kot 100 prebivalcev. Iz cerkvenih virov vemo, da je imelo mesto leta 1601 v obhajilu 30 duš (skupaj približno 40 ljudi)[1], kar se je v naslednjih stoletjih postopoma povečevalo. Demografska rast se je upočasnila po epidemiji kolere, ki je bila posledica podnebnih anomalij leta 1816. Leta 1817 je v kaplaniji Prosnid umrlo 51 ljudi (429 smrti v župniji Ahten)[2]. Od leta 1871 se trend prebivalstva beleži z nacionalnimi popisi. Po teh podatkih je prebivalstvo doseglo vrhunec okoli leta 1911, ko je imelo stalno prebivalstvo 711 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni je znatno povečanje odseljevanja zaradi omejenega lokalnega zaposlitvenega potenciala povzročilo demografski upad, ki je med letoma 1961 in 1991 dobil značilnosti popolnega propada (-80 %). == Pisni viri == <references /> == Zunanje povezave == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda]] * [[Beneška Slovenija]] * Slovenska jezikovna manjšina. * [[Tipana]] [[Kategorija:Beneška Slovenija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 0p1xag6dz80ovanqo1nkfz81wq8hjpu 6660697 6660696 2026-04-17T09:18:26Z Erardo Galbi 166658 6660697 wikitext text/x-wiki  {{Infobox frazione | name = Prosnid | official_name = | native_name = Prossenicco | image_skyline = | imagesize = | image_alt = Prossenicco,_panorama.jpg | image_caption = Veduta naselja Prosnid | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{koord novi|46|13|31|N|13|24|13|E|region:iT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = Prosnid | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | area_footnotes = | area_total_km2 = | population_footnotes = <ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> | population_total = 35 | population_as_of = 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Prosnidjeni | elevation_footnotes = | elevation_m = 552 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Sveti Lenart]] | day = 6. november | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = | footnotes = | comune = [[Tipana]] }} '''Prosnid''' ({{Jezik-it|Prossenicco}}, {{Jezik-fur|Prasanèc}}<ref>{{Navedi splet|url=http://www.friul.net/diz_toponomastico/diz_toponomastico.php?lingua=fr&mostra=195|title=Dizionario toponomastico del Friuli.|accessdate=2025-08-22|archive-date=2015-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150605040812/http://www.friul.net/diz_toponomastico/diz_toponomastico.php?lingua=fr&mostra=195|url-status=dead}}</ref> ali ''Prosenic''<ref>{{Navedi knjigo|title=Problemi di toponomastica friulana|year=1977|publisher=Società filologica friulana|location=Udine|volume=2|page=173}}</ref>) je naselje s 14 prebivalci v [[Tipana|Občini Tipana]], na vzhodnem delu [[Pokrajina Videm|Videmske pokrajine]], ki ustreza okrožju [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]]. == Fizična geografija == === Ozemlje === Kraj Prosnid, ki leži v bližini italijansko-slovenske meje, s povprečno nadmorsko višino 552 metrov (538/576 m), se nahaja na polovici vzpona na goro Ostri Kras (747 m), na levi orografski strani hudourniške doline Legrade, v zgornjem porečju reke [[Nadiža|Nadiže]]. Gorsko ozemlje, na katerem leži, spada v predalpsko pogorje Julijskih alp. Obzorje Prosnida s treh strani obdaja amfiteater hribov in gora, razporejenih takole: na zahodu je gora Koreda (890 m), Špik (929 m) in Javor (1005 m); na jugu gora Ivanac (1167 m), Vogel (1124 m) in Ljubija (1063 m), na pobočjih katerih stoji nasproti ležeči slovenski kraj [[Robidišče]]; na vzhodu so gore Mija (1241 m) in Krn ''z'' verigo (2244 m); na severovzhodu pa Krasij Vrh/Cima Crassi (1773 m) in [[Stol, Julijske Alpe|Stol]] (1673 m), na skrajnih južnih pobočjih katerega stoji slovenski kraj Logje. Hidrografsko ozemlje Prosnida spada v porečje reke [[Soča|Soče]] in pritokov reke [[Nadiža|Nadiže]], ki izvira v bližini kraja ob sotočju Črnega in Belega potoka. === Podnebje === [[Slika:Gelicidio_Prossenicco_2014.jpg|sličica|Ledeni dež februarja 2014]] Prosnid ima predalpsko-celinsko podnebje, na katerega vpliva njegova posebna geografska lega. Pravzaprav se nahaja v središču velike kotline, ki jo tvori zgornji tok reke [[Nadiža|Nadiže]], na zahodu, jugu in vzhodu pa ga ščitijo reliefi z višino približno 1000–1200 metrov, ki ovirajo, vendar ne povsem preprečujejo blažilnega vpliva [[Jadransko morje|Jadrana]]; nasprotno, na severovzhodu nanj vplivajo hladnejše zračne mase. S toplotnega vidika so zime ostre in zmerno snežne, poletja pa niso prevroča s pogostimi nevihtami. Opazna količina padavin, okoli 2500 mm na leto<ref>[http://www.protezionecivile.fvg.it/ProtCiv/default.aspx/336-piovosita.htm Piovosità del Friuli-Venezia Giulia.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121130023902/http://www.protezionecivile.fvg.it/ProtCiv/default.aspx/336-piovosita.htm|date=30 novembre 2012}}</ref>, je posledica zaščite Julijskih predalp pred vlažnimi južnimi vetrovi, zlasti [[Lebič|jugozahodnim]]. Učinek kotline, ki zadržuje hladen zrak v spodnjih plasteh, določa nižjo mejo sneženja v primerjavi z reliefi, ki se dvigajo nad ravnino, in spodbuja pojav [[Žled|zmrzali]]. Med katastrofalnimi vremenskimi dogodki, ki so občasno prizadeli in osamili gorsko vas, so bile izjemne snežne padavine konec februarja 1909, ki so povzročile plaz, ki je naslednjega 2. marca odnesel hišo in hlev ter povzročil sedem žrtev; snežne padavine od 13. do 15. februarja 1952, s skoraj dvema metroma debele snežne odeje na tleh in snežnih plazov; poplave od 20. do 21. junija 1958, ki so povzročile nastanek jezera Sv. Luigi zaradi zajezitve toka Lerade, ki jo je povzročil obsežen zemeljski plaz; ledenega dežja od 1. do 4. februarja 2014, ki je uničil več sto hektarjev gozdov. == Izvor imena == Toponim je slovanskega izvora. Izhaja iz izraza '''''Proso''''' z lokativno pripono ''–ik'', s splošnim pomenom »kraj, kjer se je pridelovalo proso«. Navedbe v starih listinah: ''Prosenich'' (1170, 1363, 1578), ''Pressinico'' (1329), ''Prosonoch'' (1422), ''Prossenicco'' (1635, 1925, 1998), ''Persenico'' (1805). == Zgodovina == V zgodnjem srednjem veku, konec 6. stoletja, so Slovenci, ki so se uveljavili kot kneževina Karantanija (današnja Koroška), zaradi pritiska nemških kolonistov vstopili v dolino Soče. Od tu so se nekatere družine med 7. in 8. stoletjem naselile v [[Nadiške doline|Nadiških dolinah]] in v zgornji [[Ter (reka)|Terski dolini]]. Začetke Prosnida lahko izsledimo v tem zgodovinskem obdobju, ko so se na teh območjih začela oblikovati slovanska naselja. V času [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] je bil kraj, tako kot sosednje ozemlje, fevdalna posest bavarskih plemičev Mosburških, od katerih se zgodovina spominja Burkarda in Bertolda. Od njih je pod takrat že ustanovljeno [[Patrie dal Friûl|patriarhalno državo Oglej]] (1077–1420) prešlo v roke Ulrika, markiza Tuskanskega, ki se je po begu s svojo ženo Diemot iz svojih posesti v 12. stoletju naselil v Furlaniji. Prva omemba kraja sega v 2. februar 1170, ko je plemič, ki ni imel moških otrok, podaril vas ''Prosenich'' s pripadajočimi pripadnostmi oglejskemu patriarhu ([[Ulrik II. Trebinjski|Ulriku II. Trebinjskemu]]) skupaj z drugimi posestmi na tem območju (vključno z vasjo Subid, Porčinj /''Porcini'' /Porzûs, ''Luoÿe'' /Longo in [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|grad Gornji Ahten (Attems)]]). Kraj je v tem obdobju cerkveno pripadal višjemu arhidiakonatu [[Oglejski patriarhat|oglejske škofije]], verniki pa so se sklicevali na vikarijat Ahten iz Pieve pri Nemah. Leta 1211 je bila ''vas Porsinico'' navedena kot kraj pod Gastaldijo Taržizem (''Tricesimo''), enim od organizacijskih subjektov patriarhalne države. Po njenem razpadu je leta 1420 postala del [[Beneška republika|Beneške republike]], ki se je za svojo periferno upravo opirala na že obstoječi fevdalni sistem. Med 13. in 15. stoletjem obstajajo dokazi o prisotnosti fevdalnih posesti družine Černjejskih (''Cergneu''), veje rodbine Savorgnanskih, na ozemlju Prosnida. Na eni od teh posesti (plemkinje ''Lucije de Zergneo'') je komisija moških iz Prosnida od patriarhalnega vikarja Guarneria d'Artegna pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve v čast svetnikom Leonardu, [[Marjeta Antiohijska|Marjeti]] in [[Janez Krstnik|Janezu]] (13. aprila 1448). 26. marca 1511 je vas prizadel katastrofalen potres, ki je opustošil Furlanijo in katerega žarišče je bilo v predalpskem območju med [[Humin|Huminom]] in [[Občina Idrija|Idrijo]]. Leta 1518 so se furlanski kmetje, ki niso več želeli nositi bremena davkov lokalnega plemstva, združili v razredno organizacijo Contadinanza, da bi omejili izkoriščanje zemljiških lastnikov. Prosnid je bil vključen med podeželske skupnosti Prve četrti na tej strani Tilmenta, ene od osmih četrti Contadinanza, na katere je bila razdeljena beneška Furlanija. Beneška republika je 27. marca 1647 prodala jurisdikcijo Prosnida in drugih vasi videmskim grofom Antonini. Takrat je bil Prosnid skupaj s Plestiščami del pašne skupnosti, ki se je raztezala do vzhodnega grebena Zuffine. Spori s sosednjimi skupnostmi glede lastništva pašnikov niso bili redki: največji se je zgodil leta 1749, ko se je skupnost Prosnid znašla v sporu s skupnostjo Longo glede lastništva zemljišč na gori Ljubija. Leta 1750 je bila jurisdikcija nad vasjo prodana bergamskim grofom Zanchi-Locatelli, ki so jo obdržali do padca Benetk leta 1797. Z Napoleonovim prihodom je bil fevdalizem odpravljen in Prosnid je postal del kantona Faedis v departmaju Passariano (Persenico in Monti). Z restavracijo je postal del Kraljevine Lombardija-Benecija (okrožje Faedis v pokrajini Furlanija) do leta 1866, ko je s plebiscitom 21. in 22. oktobra postal del Kraljevine Italije (občina Plestišča, pokrajina Videm). V 19. stoletju je cerkev sv. Leonarda prejela krstni kamen (29. avgusta 1806), postala zakramentalna cerkev (9. oktobra 1836), bila razširjena (1850–1853) in jo je posvetil videmski nadškof Giovanni Maria Berengo (25. septembra 1889). Kamniti zvonik (gradnja se je začela leta 1893) je bil dokončan leta 1898. Od leta 1874 je bila kaplanija župnije Ahten. Čeprav se je mesto nahajalo blizu meje med Kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko, med prvo svetovno vojno ni utrpelo večje škode. Po 26. oktobru 1917, je predhodnica XV. brigade Steinove skupine (50. avstro-ogrska divizija), ki se je spustila z gore Mija čez prelaz Pradolino, zasedla Prosnid. Med avstrijsko okupacijo so bili, tako kot v mnogih drugih krajih v Furlaniji, krajevni zvonovi zaseženi za pridobivanje brona za izdelavo vojaškega materiala. Po koncu prve svetovne vojne se je mesto vrnilo Kraljevini Italiji in se znašlo na meji med pokrajinama Videm in Gorica. V letih fašizma je bila po eni strani vzpostavljena cestna povezava z Ahtenom in izboljšane higienske in sanitarne razmere z gradnjo javnih fontan (1928), po drugi strani pa opazno spodbujana sovražnost do vsega slovanskega. V tem obdobju so bile prepovedane pridige v slovenščini, slovanski napisi križevega pota v cerkvi pa so bili odstranjeni. Leta 1931 je občina Plestišča, katere občinski sedež je bil že leta 1884 preseljen v vas Tipana, spremenila ime v občino Tipana (kraljevi odlok št. 1382 z dne 15. oktobra 1931). Na srečo druga svetovna vojna Prosnidu ni povzročila posebne škode: partizanske organizacije so delovale predvsem v vznožju in na prvih gorskih grebenih, s čimer so mestu prizanesli požare in plenjenje, ki so v povračilne ukrepe prizadeli mesta Subid, Forame in Porčinj. S pariško pogodbo leta 1947 se je Prosnid znašel ob železni zavesi, na meji med Italijansko republiko in Jugoslovansko republiko, prisilno izoliran od stika z dolino Kobarida. V letih 1950–51 je bil zgrajen šolski kompleks Julia, leta 1955 pa je bila ustanovljena župnija Prosnid, ki se je odcepila od župnije Ahten. Izseljevanje se je po vojni povečalo, še bolj pa po silovitem potresu 6. maja 1976. Čeprav v vasi ni bilo smrtnih žrtev, je močno poškodovalo številne domove in cerkev. Del razseljenega prebivalstva je naslednjo zimo preživel na jadranski obali (predvsem v Gradežu in Lignanu) in se marca 1978 vrnil v montažno vas, zgrajeno v Tezi. Obnova je bila dolgotrajna in je vključevala prilagoditev mestnega urbanističnega načrtovanja standardom potresne varnosti: izboljšave notranjih cest in posodobitev stavbnega fonda pa je izravnala delna izguba prvotne podeželske postavitve vasi. Z odprtjem prenovljene župnijske cerkve leta 1994 so bila popotresna dela zaključena. === Demografski razvoj === Do 17. stoletja je bilo v Prosnidu manj kot 100 prebivalcev. Iz cerkvenih virov vemo, da je imelo mesto leta 1601 v obhajilu 30 duš (skupaj približno 40 ljudi)[1], kar se je v naslednjih stoletjih postopoma povečevalo. Demografska rast se je upočasnila po epidemiji kolere, ki je bila posledica podnebnih anomalij leta 1816. Leta 1817 je v kaplaniji Prosnid umrlo 51 ljudi (429 smrti v župniji Ahten)[2]. Od leta 1871 se trend prebivalstva beleži z nacionalnimi popisi. Po teh podatkih je prebivalstvo doseglo vrhunec okoli leta 1911, ko je imelo stalno prebivalstvo 711 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni je znatno povečanje odseljevanja zaradi omejenega lokalnega zaposlitvenega potenciala povzročilo demografski upad, ki je med letoma 1961 in 1991 dobil značilnosti popolnega propada (-80 %). == Pisni viri == <references /> == Zunanje povezave == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda]] * [[Beneška Slovenija]] * Slovenska jezikovna manjšina. * [[Tipana]] [[Kategorija:Beneška Slovenija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] p02yks9nn6nymi0vc42i8fwg2ibesrx 0 590374 6660618 6526853 2026-04-17T05:36:01Z Stebunik 55592 6660618 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Erika Kirk | image = Erika Kirk, June 2025 (cropped).jpg | caption = Erika Kirk leta 2025 | birth_name = Erika Lane Frantzve | birth_date = {{birth date and age|1988|11|20}} | birth_place = [[Arizona]], [[ZDA]] | death_date = | death_place = | death_cause = | party = [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanka]] | movement = {{flatlist| * [[Conservatism in the United States|konzervativka]] * [[Christian nationalism in the United States|krščanski narodnjak]] * [[Donald Trump|trumpovka]] * [[Turning Point USA|soustanoviteljica ameriškega Turning Pointa]] }} | spouse = {{marriage| [[Charlie Kirk]]|2021-2025}} | children = 2 | education = <!-- Per MOS:INFOEDU, for graduates only unless a consensus is reached --> | awards = | occupation = {{hlist|Politika|političarka| [[Neprofitna organizacija|nevladnik]] dejaven| [[Caritas |dobrodelnica]]}} | years_active = 2012–2025 | organizations = {{flatlist| * [[Turning Point USA|Turning Point ZDA]] * [[Turning Point Action]] }} }} '''Erika Lane Kirk''' (* 20. novembra 1988 kot '''Erika Frantzve Murrell'''<ref>{{cite web|url=https://riddlor.com/charlie-kirk-wife/|title=Charlie Kirk Wife: Erika Frantzve Murrell – A Story of Faith, Family & Influence|publisher=Riddlor.com|author=Cielos Angleo|place=|language=en|date=22. junij 2025 |accessdate=21. september 2025}}</ref> v [[Arizona|Arizoni]]) je ameriška poslovna [[vplivnež|vplivnica]], [[katoličani|katoličanka]], [[ravnatelj]]ica [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]] in [[Karitas|dobrodelnica]]. Leta 2012 je zmagala na [[lepotno tekmovanje|lepotnem tekmovanju]] za "miss Arizone 2012 v [[ZDA]]".<ref name=kold>{{cite web|url=https://www.kold.com/story/16107030/asu-senior-frantzve-wins-miss-arizona-usa-ua-senior-wilenchik-runner-up/|title=ASU senior wins Miss Arizona USA; UA senior runner-up|website=[[KOLD-TV]]|date=November 23, 2011|access-date=September 10, 2025|location=Mesa, Arizona|archive-date=September 13, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250913114827/https://www.kold.com/story/16107030/asu-senior-frantzve-wins-miss-arizona-usa-ua-senior-wilenchik-runner-up/|url-status=live}}</ref> Ustanovila je [[neprofitna organizacija|neprofitno organizacijo]] »Everyday Heroes Like You«, ki podpira premalo priznane dobrodelne organizacije, in vodi podkast ''Midweek Rise Up''.<ref>Vaidyanathan, Vaishnavi (September 10, 2025). "Charlie Kirk family: All on wife Erika Frantzve and children". Hindustan Times. Arhivirano iz izvirnika 10. septembra 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Erika je vdova [[krščanstvo|krščanskega]] [[konservativizem|konservativnega]] soustanovitelja [[Turning Point USA|ameriškega Turning Pointa]] [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], s katerim ima dva otroka. Poročena sta bila od leta 2021 do njegove smrti 10. septembra 2025,<ref>{{Cite web |date=February 11, 2025 |title=Who Is Charlie Kirk's Wife, Erika Frantzve & What Is Their Relationship History? |url=https://www.yahoo.com/lifestyle/charlie-kirk-wife-erika-frantzve-101421725.html |access-date=September 10, 2025 |website=Yahoo Life }}</ref> kmalu zatem pa je bila imenovana za izvršno [[ravnatelj]]ico gibanja [[Turning Point USA]].<ref name="Named CEO">{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo|title=Erika Kirk named CEO of Turning Point USA|first=Michael|last=Williams|date=September 18, 2025|website=CNN|access-date=September 18, 2025|archive-date=September 18, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250918165936/https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo|url-status=live}}</ref> == Življenjepis == [[File:Erika Frantzve, Miss Arizona USA.jpg|thumb|200px|Erika kot zmagovalka na tekmovanju za [[Miss Arizone ZDA|Miss Arizone]] [[2012]]|left]] === Mladost, izobrazba in dejavnosti === Erika Lane Frantzve<ref>{{Cite web |last=Sommerlad |first=Joe |date=September 11, 2025 |title=What we know about Charlie Kirk's family |url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/charlie-kirk-wife-erika-frantzve-family-b2824744.html |access-date=September 11, 2025 |website=[[The Independent]] |language=en}}</ref> se je rodila 20. novembra 1988.<ref>{{Cite news |last=Thakkar |first=Maitreyee |date=September 11, 2025 |title=How Erika Frantzve, former Miss Arizona, met Charlie Kirk and got married; their kids and what do we know about his family |url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/how-erika-frantzve-former-miss-arizona-met-charlie-kirk-and-got-married-their-kids-and-what-do-we-know-about-his-family/articleshow/123820062.cms?from=mdr |access-date=September 11, 2025 |work=[[The Economic Times]] |issn=0013-0389 |archive-date=September 11, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250911130823/https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/how-erika-frantzve-former-miss-arizona-met-charlie-kirk-and-got-married-their-kids-and-what-do-we-know-about-his-family/articleshow/123820062.cms?from=mdr |url-status=live }}</ref>Vzgojena je bila [[krščanstvo|krščansko]] v [[katolištvo|katoliški]] družini, mama pa jo je vodila v javne dobrodelne kuhinje, da bi se tam navajala pomagati ljudem v potrebi. Lepotnih tekmovanj se je začela udeleževati že zgodaj, da bi tako tudi ona prispevala k hišnemu proračunu.<ref name=afm>{{cite web|url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html|title=Erika Frantzve: more than just a pretty face|first=Cassandra|last=Weinman|date=May 2012|magazine=Arizona Foothills Magazine|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911064953/https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html|url-status=live}}</ref> Leta 2006 je ustanovila organizacijo »Everyday Heroes Like You«, ki jo je opisala kot način za "razglašanje in poudarjanje vsakdanjih junakov v naših skupnostih, ki imajo dobrodelno željo, da bi resnično spremenili življenja drugih" z narodnimi načrti.<ref>{{cite web|url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/az-giving/6169--az-giving-spotlight-erika-frantzve-of-everyday-heroes-like-you.html|title=AZ Giving Spotlight: Erika Frantzve of Everyday Heroes Like You|first=Joanna|last=Brathwaite|access-date=September 10, 2025|magazine=Arizona Foothills Magazine|archive-date=September 12, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912155029/https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/az-giving/6169--az-giving-spotlight-erika-frantzve-of-everyday-heroes-like-you.html|url-status=live}}</ref> Kirkova je obiskovala najprej Pripravljalno srednjo šolo Notre Dame v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdalu]],<ref name=evt>{{cite web|url=https://www.eastvalleytribune.com/sports/everyday-heroes-award-east-valley-represented-by-4-student-athletes/article_fa893da2-4c8e-580c-9eaa-a91e5cf1b074.html|title=Everyday heroes award: East Valley represented by 4 student-athletes|first=Les|last=Willsey|date=May 19, 2007|website=EastValley.com|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 13, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250913113839/https://www.eastvalleytribune.com/sports/everyday-heroes-award-east-valley-represented-by-4-student-athletes/article_fa893da2-4c8e-580c-9eaa-a91e5cf1b074.html|url-status=live}}</ref>nato pa državno univerzo Arizona, kjer je študirala politologijo in mednarodne odnose.<ref name=kold /><ref>Walia, Gandharv (10. september 2025). "Charlie Kirk Present Condition and Family: Here's all about wife Erika Frantzve, children, chaotic scenes after attack and Utah Valley University shooting". The Economic Times. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Na Notre Dame je igrala [[košarka|košarko]] in [[odbojka|odbojko]] ter si prislužila nagradi »Matt Arnold Sportsmanship« in »Teammate«.<ref name=evt /> Pozneje je dve leti igrala košarko v ženski ekipi Univerze Regis v [[Denver]]ju v [[Kolorado|Koloradu]].<ref>Weinman, Cassandra (maj 2012). "Erika Frantzve: more than just a pretty face". Arizona Foothills Magazine. Arhivirano iz izvirnika 11. septembra 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Sodelovala je na tekmovanju za Miss Arizona 2012, kjer je zmagala na svoj 23. rojstni dan; nato je zastopala Arizono na tekmovanju za Miss ZDA 2012, vendar se ni uvrstila med zmagovalke.<ref name=afm /> Leta 2017 je obiskovala Univerzo Liberty, kjer je magistrirala iz [[pravo|prava]] in [[doktorat|doktorirala]] iz [[krščanstvo|krščanskega]] [[vodenje|vodenja]].<ref name=netline>{{cite web|url=https://thenetline.com/charlie-kirks-wife/|title=Who is Charlie Kirk's wife? His business savvy partner|first=Kate|last=Marin|date=November 22, 2022|access-date=September 10, 2025|website=The Netline|archive-date=June 19, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250619100509/https://thenetline.com/charlie-kirks-wife/|url-status=live}}</ref><ref name=politico>{{cite web|url=https://www.politico.com/news/2020/12/14/jerry-falwell-trump-liberty-university-444661|title=In final years at Liberty, Falwell spent millions on pro-Trump causes|first=Maggiel|last=Severns|date=December 14, 2020|newspaper=[[Politico]]|access-date=September 10, 2025|archive-date=August 24, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250824120449/https://www.politico.com/news/2020/12/14/jerry-falwell-trump-liberty-university-444661|url-status=live}}</ref> === Služba, javno in osebno življenje === [[File:Erika Kirk & Charlie Kirk, June 2025.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Erika Kirk|Erika]] in [[Charlie Kirk|Charlie]] v skupnem nastopu na zborovanju v [[Teksas]]u [[2025]]<ref>Erika Kirk and Charlie Kirk speaking with attendees at the 2025 Young Women's Leadership Summit at the Gaylord Texan Resort & Convention Center in Grapevine, Texas./Erika Kirk in Charlie Kirk se pogovarjata z udeleženci Vrhunskega srečanja mladih žensk o voditeljicah 2025 v letovišču in kongresnem centru Gaylord Texan v Grapevinu v Teksasu.</ref>]]</center> ==== Službe ==== Leta 2019 je začela oddajati [[podkast]] »Midweek Rise Up«.<ref name=hindustantimes>{{cite web|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/us-news/charlie-kirk-family-all-on-wife-erika-frantzve-and-children-101757530754136.html|title=Charlie Kirk family: All on wife Erika Frantzve and children|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|newspaper=[[Hindustan Times]]|first=Vaishnavi|last=Vaidyanathan|archive-date=September 10, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250910210336/https://www.hindustantimes.com/world-news/us-news/charlie-kirk-family-all-on-wife-erika-frantzve-and-children-101757530754136.html|url-status=live}}</ref> Erika je izvršna [[ravnatelj]]ica blagovne znamke oblačil »Proclaim Streetwear«,<ref name=economic>{{cite web|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/charlie-kirk-present-condition-family-utah-valley-university-shooting-conservative-activist-wife-erika-frantzve-children-turning-point-usa-founder-conservative-commentator-chaotic-scenes-after-attack/articleshow/123816660.cms?from=mdr|title=Charlie Kirk Present Condition and Family: Here's all about wife Erika Frantzve, children, chaotic scenes after attack and Utah Valley University shooting|newspaper=The Economic Times|first=Gandharv|last=Walia|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025}}</ref> in vladnega načrta »[[Sveto pismo]] v 365«<ref>»[[Sveto pismo]] v 365« = »Bible in 365«</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.latintimes.com/who-erika-kirk-charlie-kirks-widow-589415|title=Who Is Erika Kirk, Charlie Kirk's Widow?|first=Alicia|last=Civita|website=The Latin Times|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911030839/https://www.latintimes.com/who-erika-kirk-charlie-kirks-widow-589415|url-status=live}}</ref> Od leta 2025 dela kot nepremičninska posrednica pri skupini Corcoran v [[New York]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/2025/09/10/charlie-kirk-family-wife-erika-frantzve/86081880007/|title=What to know about Charlie Kirk's wife and family|first=Fernando|last=Cervantes Jr.|website=[[USA Today]]|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911040939/https://www.usatoday.com/story/news/politics/2025/09/10/charlie-kirk-family-wife-erika-frantzve/86081880007/|url-status=live}}</ref> ==== Povezanost s Charliejem Kirkom in [[družina]] ==== Erika Frantzve se je spoznala in začela hoditi s [[Charlie Kirk|Charliejem]] v [[New York]]u leta 2019<ref name=abc>{{cite web|url=https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|title=Charlie Kirk's family: What to know about his wife Erika, 2 kids|first=Katie|last=Kindelan|date=September 10, 2025|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911002316/https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|url-status=live}}</ref> in se z njim zaročila decembra 2020.<ref name=netline /> Charlie je soustanovil široko zasnovano ameriško gibanje [[Turning Point USA]], ki se načelno zavzema za uveljavljanje [[krščanstvo|krščanskih]] vrednot, [[politika|politično]] pa zagovarja [[konservativizem|konservativno]] usmerjenost.<ref name=politico /> Poročila sta se 8. maja 2021 v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdaleju]].<ref name=netline /> <ref>{{Cite web |date=July 27, 2021 |title=Who Is Charlie Kirk Married To? Inside Conservative Activist's Wedding Details and Wife |url=https://hollywoodmask.com/entertainment/charlie-kirk-married.html |access-date=March 19, 2022 |publisher=HollywoodMask}}</ref><ref>{{Cite web |last=Munoz |first=Marisol |title=Erika Frantzve: more than just a pretty face |url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html |access-date=September 16, 2024 |website=AZFoothills.com |language=en-US}}</ref> [[Turning Point USA|Turning Point]] je poravnal stroške poročnega sprejema ob istočasnem proslavljanju devete obletnice gibanja v hotelu »Fairmont Scottsdale Princess«.<ref>{{cite web|url=https://tucson.com/news/nation-world/government-politics/article_e5d8d8c0-ed8c-5f22-a906-3dfaea00dabb.html|title=How Trump's MAGA movement helped a 29-year-old activist become a millionaire|date=January 11, 2024|agency=[[Associated Press]]|first=Brian|last=Slodysko|newspaper=[[Arizona Daily Star]]|access-date=September 10, 2025}}</ref> Eriko so pogostoma videvali na Charliejevih zborovanjih.<ref name=abc /> ==== [[Charlie Kirk|Charliejev]] umor in nasledstvo ==== 10. septembra 2025 je bil [[Charlie Kirk]] ustreljen in umorjen med govorom na "Univerzi Utah Valley", kjer je začel svojo turnejo „American Comeback Tour“.<ref>{{Cite web |date=2025-09-10 |title=Conservative activist Charlie Kirk in critical condition after being shot at Utah college event |url=https://apnews.com/article/charlie-kirk-conservative-activist-shot-546165a8151104e0938a5e085be1e8bd |access-date=2025-09-10 |website=AP News |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |author1=Tori B. Powell |author2=Elise Hammond |author3=Maureen Chowdhury |author4=Aditi Sangal |author5=Dalia Faheid |author6=Elizabeth Wolfe |date=2025-09-10 |title=Live updates: Charlie Kirk killed at Utah Valley University event, Trump says |url=https://www.cnn.com/us/live-news/charlie-kirk-shot-utah-09-10-25 |access-date=2025-09-10 |website=CNN |language=en}}</ref> Osumljen je 33-letni [[Tylor Robinson]], ki je za zločin uporabil puško svojega starega očeta modela Mauser 98, ki poteka še iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in je zato neizsledljiva. Takratno orožje namreč še ni imelo registrske številke, kar so ameriške oblasti uvedle šele po umoru predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] 1963<ref>John Kennedy je bil umorjen v [[Teksas|teksaškem]] [[Dallas]]u 22. novembra 1963.</ref>. Policija verjetno ne bi nikoli izsledila niti morilca niti puške, če ga ne bi njegova družina pregovorila, da se je sam prijavil in predal oblastem ter tudi povedal, kam v gozdnatem območju okoli kampusa je po umoru odvrgel v brisačo zavito smrtonosno orožje.<ref>{{cite web|url= https://nypost.com/2025/09/20/us-news/rifle-that-killed-charlie-kirk-was-older-than-serial-numbers/|title= Gun that killed Charlie Kirk is WWI-era rifle that may be untraceable|publisher=New York Post|author=Katherine Donlevy|place=New York|language=en|date=20. september 2025 |accessdate=20. september 2025}}</ref> Sedaj je Erika nenadoma in nasilno postala vdova.<ref>{{cite web|url=https://gazettedirect.com/erika-frantzve-kirk-parents-and-siblings/|title= Erika Frantzve Kirk’s Parents, Siblings & Family: All About Her Ethnicity and Nationality|publisher=gazettedirect|author=Shreeyantra Rai|place=|language=en|date=15. september 2025 |accessdate=21. julij 2025}}</ref> Kljub hudemu [[stres]]u je ostala verna in prisebna ter takoj po tragičnem dogodku imela široko odmeven govor iz sedeža organizacije [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]], v katerem se je zarotila, da bo celostno nadaljevala moževe dejavnosti in da bo gibanje postalo tako mogočno, da kaj takega Amerika še nikoli ni videla.<ref>{{cite news|url=https://www.politico.com/news/2025/09/12/charlie-kirks-widow-says-turning-point-will-carry-on-after-the-assassination-of-her-husband-00562792|title=Charlie Kirk's widow says Turning Point will carry on after the assassination of her husband|first=Sophia|last=Cai|publisher=Politico|date=September 12, 2025|accessdate=September 14, 2025}}</ref> Kljub tej obljubi Erika od prvega srečanja s Charliejem v letu 2018<ref>{{cite news|url=https://www.foxnews.com/us/who-erika-kirk-what-know-about-late-charlie-kirks-widow-from-love-story-his-legacy|title=Who is Erika Kirk?: What to know about the late Charlie Kirk's widow from their love story to his legacy|first=Rachel|last=Wolf|publisher=Fox News|date=September 13, 2025|accessdate=September 14, 2025}}</ref> doslej ni bila soudeležena pri Turning Pointovem vodstvu; ni bila članica upravnega odbora niti članica osebja.<ref>{{cite web|url=https://tpusa.com/team/|title=Our Team|publisher=Turning Point USA|accessdate=September 14, 2025}}</ref> V četrtek, 18. septembra 2025, pa so Eriko izvolili za izvršno [[ravnatelj]]ico [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]].<ref>{{Cite web |last=Williams |first=Michael |date=2025-09-18 |title=Erika Kirk named CEO of Turning Point USA {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo |access-date=2025-09-18 |website=CNN |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Charlie Kirk]] *[[Turning Point USA]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://riddlor.com/charlie-kirk-wife/ Charlie Kirk Wife: Erika Frantzve Murrell – A Story of Faith, Family & Influence © 2025 Riddlor.com By Cielos Angleo] *[https://aboutinsider.com/who-is-erika-frantzve-charlie-kirks-wife-and-former-miss-arizona/ Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s Wife and Former Miss Arizona? Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s Wife and Former Miss Arizona? – About Insider by Kenneth] *[https://www.nbcnewyork.com/news/national-international/charlie-kirks-family-wife-erika-frantzve-kirk/6390093/ Inside Charlie Kirk's family life with wife Erika Frantzve Kirk before his death. Charlie Kirk, the Turning Point USA co-founder who was killed during a speaking engagement in Utah Sept. 10, is survived by his wife Erika Frantzve Kirk and their two young children. By Bentley Maddox l NBCNews] *[https://gazettedirect.com/erika-frantzve-kirk-parents-and-siblings/ Erika Frantzve Kirk’s Parents, Siblings & Family: All About Her Ethnicity and Nationality By Shreeyantra Rai] *[https://thetab.com/2025/09/15/wikipedia-is-planning-to-take-down-erika-kirks-page-and-the-reason-why-is-shockingly-brutal Wikipedia may take down Erika Kirk profile for brutal reason] *[https://nypost.com/us-news/who-is-erika-frantzve/ Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s wife and former Miss Arizona? - New York Post by Anna Young] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1988]] [[Kategorija:Živeče osebe]] [[Kategorija:Lepotna tekmovanja]] [[Kategorija:Katoličani]] [[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški podkasterji]] [[Kategorija:Internetne osebnosti]] [[Kategorija:Turning Point USA]] [[Kategorija:Charlie Kirk]] 0cxxig2fxnxjbs7koo77l003e2gwdip 6660619 6660618 2026-04-17T05:37:56Z Stebunik 55592 /* Charliejev umor in nasledstvo */ 6660619 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Erika Kirk | image = Erika Kirk, June 2025 (cropped).jpg | caption = Erika Kirk leta 2025 | birth_name = Erika Lane Frantzve | birth_date = {{birth date and age|1988|11|20}} | birth_place = [[Arizona]], [[ZDA]] | death_date = | death_place = | death_cause = | party = [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanka]] | movement = {{flatlist| * [[Conservatism in the United States|konzervativka]] * [[Christian nationalism in the United States|krščanski narodnjak]] * [[Donald Trump|trumpovka]] * [[Turning Point USA|soustanoviteljica ameriškega Turning Pointa]] }} | spouse = {{marriage| [[Charlie Kirk]]|2021-2025}} | children = 2 | education = <!-- Per MOS:INFOEDU, for graduates only unless a consensus is reached --> | awards = | occupation = {{hlist|Politika|političarka| [[Neprofitna organizacija|nevladnik]] dejaven| [[Caritas |dobrodelnica]]}} | years_active = 2012–2025 | organizations = {{flatlist| * [[Turning Point USA|Turning Point ZDA]] * [[Turning Point Action]] }} }} '''Erika Lane Kirk''' (* 20. novembra 1988 kot '''Erika Frantzve Murrell'''<ref>{{cite web|url=https://riddlor.com/charlie-kirk-wife/|title=Charlie Kirk Wife: Erika Frantzve Murrell – A Story of Faith, Family & Influence|publisher=Riddlor.com|author=Cielos Angleo|place=|language=en|date=22. junij 2025 |accessdate=21. september 2025}}</ref> v [[Arizona|Arizoni]]) je ameriška poslovna [[vplivnež|vplivnica]], [[katoličani|katoličanka]], [[ravnatelj]]ica [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]] in [[Karitas|dobrodelnica]]. Leta 2012 je zmagala na [[lepotno tekmovanje|lepotnem tekmovanju]] za "miss Arizone 2012 v [[ZDA]]".<ref name=kold>{{cite web|url=https://www.kold.com/story/16107030/asu-senior-frantzve-wins-miss-arizona-usa-ua-senior-wilenchik-runner-up/|title=ASU senior wins Miss Arizona USA; UA senior runner-up|website=[[KOLD-TV]]|date=November 23, 2011|access-date=September 10, 2025|location=Mesa, Arizona|archive-date=September 13, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250913114827/https://www.kold.com/story/16107030/asu-senior-frantzve-wins-miss-arizona-usa-ua-senior-wilenchik-runner-up/|url-status=live}}</ref> Ustanovila je [[neprofitna organizacija|neprofitno organizacijo]] »Everyday Heroes Like You«, ki podpira premalo priznane dobrodelne organizacije, in vodi podkast ''Midweek Rise Up''.<ref>Vaidyanathan, Vaishnavi (September 10, 2025). "Charlie Kirk family: All on wife Erika Frantzve and children". Hindustan Times. Arhivirano iz izvirnika 10. septembra 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Erika je vdova [[krščanstvo|krščanskega]] [[konservativizem|konservativnega]] soustanovitelja [[Turning Point USA|ameriškega Turning Pointa]] [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], s katerim ima dva otroka. Poročena sta bila od leta 2021 do njegove smrti 10. septembra 2025,<ref>{{Cite web |date=February 11, 2025 |title=Who Is Charlie Kirk's Wife, Erika Frantzve & What Is Their Relationship History? |url=https://www.yahoo.com/lifestyle/charlie-kirk-wife-erika-frantzve-101421725.html |access-date=September 10, 2025 |website=Yahoo Life }}</ref> kmalu zatem pa je bila imenovana za izvršno [[ravnatelj]]ico gibanja [[Turning Point USA]].<ref name="Named CEO">{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo|title=Erika Kirk named CEO of Turning Point USA|first=Michael|last=Williams|date=September 18, 2025|website=CNN|access-date=September 18, 2025|archive-date=September 18, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250918165936/https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo|url-status=live}}</ref> == Življenjepis == [[File:Erika Frantzve, Miss Arizona USA.jpg|thumb|200px|Erika kot zmagovalka na tekmovanju za [[Miss Arizone ZDA|Miss Arizone]] [[2012]]|left]] === Mladost, izobrazba in dejavnosti === Erika Lane Frantzve<ref>{{Cite web |last=Sommerlad |first=Joe |date=September 11, 2025 |title=What we know about Charlie Kirk's family |url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/charlie-kirk-wife-erika-frantzve-family-b2824744.html |access-date=September 11, 2025 |website=[[The Independent]] |language=en}}</ref> se je rodila 20. novembra 1988.<ref>{{Cite news |last=Thakkar |first=Maitreyee |date=September 11, 2025 |title=How Erika Frantzve, former Miss Arizona, met Charlie Kirk and got married; their kids and what do we know about his family |url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/how-erika-frantzve-former-miss-arizona-met-charlie-kirk-and-got-married-their-kids-and-what-do-we-know-about-his-family/articleshow/123820062.cms?from=mdr |access-date=September 11, 2025 |work=[[The Economic Times]] |issn=0013-0389 |archive-date=September 11, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250911130823/https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/how-erika-frantzve-former-miss-arizona-met-charlie-kirk-and-got-married-their-kids-and-what-do-we-know-about-his-family/articleshow/123820062.cms?from=mdr |url-status=live }}</ref>Vzgojena je bila [[krščanstvo|krščansko]] v [[katolištvo|katoliški]] družini, mama pa jo je vodila v javne dobrodelne kuhinje, da bi se tam navajala pomagati ljudem v potrebi. Lepotnih tekmovanj se je začela udeleževati že zgodaj, da bi tako tudi ona prispevala k hišnemu proračunu.<ref name=afm>{{cite web|url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html|title=Erika Frantzve: more than just a pretty face|first=Cassandra|last=Weinman|date=May 2012|magazine=Arizona Foothills Magazine|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911064953/https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html|url-status=live}}</ref> Leta 2006 je ustanovila organizacijo »Everyday Heroes Like You«, ki jo je opisala kot način za "razglašanje in poudarjanje vsakdanjih junakov v naših skupnostih, ki imajo dobrodelno željo, da bi resnično spremenili življenja drugih" z narodnimi načrti.<ref>{{cite web|url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/az-giving/6169--az-giving-spotlight-erika-frantzve-of-everyday-heroes-like-you.html|title=AZ Giving Spotlight: Erika Frantzve of Everyday Heroes Like You|first=Joanna|last=Brathwaite|access-date=September 10, 2025|magazine=Arizona Foothills Magazine|archive-date=September 12, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912155029/https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/az-giving/6169--az-giving-spotlight-erika-frantzve-of-everyday-heroes-like-you.html|url-status=live}}</ref> Kirkova je obiskovala najprej Pripravljalno srednjo šolo Notre Dame v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdalu]],<ref name=evt>{{cite web|url=https://www.eastvalleytribune.com/sports/everyday-heroes-award-east-valley-represented-by-4-student-athletes/article_fa893da2-4c8e-580c-9eaa-a91e5cf1b074.html|title=Everyday heroes award: East Valley represented by 4 student-athletes|first=Les|last=Willsey|date=May 19, 2007|website=EastValley.com|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 13, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250913113839/https://www.eastvalleytribune.com/sports/everyday-heroes-award-east-valley-represented-by-4-student-athletes/article_fa893da2-4c8e-580c-9eaa-a91e5cf1b074.html|url-status=live}}</ref>nato pa državno univerzo Arizona, kjer je študirala politologijo in mednarodne odnose.<ref name=kold /><ref>Walia, Gandharv (10. september 2025). "Charlie Kirk Present Condition and Family: Here's all about wife Erika Frantzve, children, chaotic scenes after attack and Utah Valley University shooting". The Economic Times. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Na Notre Dame je igrala [[košarka|košarko]] in [[odbojka|odbojko]] ter si prislužila nagradi »Matt Arnold Sportsmanship« in »Teammate«.<ref name=evt /> Pozneje je dve leti igrala košarko v ženski ekipi Univerze Regis v [[Denver]]ju v [[Kolorado|Koloradu]].<ref>Weinman, Cassandra (maj 2012). "Erika Frantzve: more than just a pretty face". Arizona Foothills Magazine. Arhivirano iz izvirnika 11. septembra 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Sodelovala je na tekmovanju za Miss Arizona 2012, kjer je zmagala na svoj 23. rojstni dan; nato je zastopala Arizono na tekmovanju za Miss ZDA 2012, vendar se ni uvrstila med zmagovalke.<ref name=afm /> Leta 2017 je obiskovala Univerzo Liberty, kjer je magistrirala iz [[pravo|prava]] in [[doktorat|doktorirala]] iz [[krščanstvo|krščanskega]] [[vodenje|vodenja]].<ref name=netline>{{cite web|url=https://thenetline.com/charlie-kirks-wife/|title=Who is Charlie Kirk's wife? His business savvy partner|first=Kate|last=Marin|date=November 22, 2022|access-date=September 10, 2025|website=The Netline|archive-date=June 19, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250619100509/https://thenetline.com/charlie-kirks-wife/|url-status=live}}</ref><ref name=politico>{{cite web|url=https://www.politico.com/news/2020/12/14/jerry-falwell-trump-liberty-university-444661|title=In final years at Liberty, Falwell spent millions on pro-Trump causes|first=Maggiel|last=Severns|date=December 14, 2020|newspaper=[[Politico]]|access-date=September 10, 2025|archive-date=August 24, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250824120449/https://www.politico.com/news/2020/12/14/jerry-falwell-trump-liberty-university-444661|url-status=live}}</ref> === Služba, javno in osebno življenje === [[File:Erika Kirk & Charlie Kirk, June 2025.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Erika Kirk|Erika]] in [[Charlie Kirk|Charlie]] v skupnem nastopu na zborovanju v [[Teksas]]u [[2025]]<ref>Erika Kirk and Charlie Kirk speaking with attendees at the 2025 Young Women's Leadership Summit at the Gaylord Texan Resort & Convention Center in Grapevine, Texas./Erika Kirk in Charlie Kirk se pogovarjata z udeleženci Vrhunskega srečanja mladih žensk o voditeljicah 2025 v letovišču in kongresnem centru Gaylord Texan v Grapevinu v Teksasu.</ref>]]</center> ==== Službe ==== Leta 2019 je začela oddajati [[podkast]] »Midweek Rise Up«.<ref name=hindustantimes>{{cite web|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/us-news/charlie-kirk-family-all-on-wife-erika-frantzve-and-children-101757530754136.html|title=Charlie Kirk family: All on wife Erika Frantzve and children|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|newspaper=[[Hindustan Times]]|first=Vaishnavi|last=Vaidyanathan|archive-date=September 10, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250910210336/https://www.hindustantimes.com/world-news/us-news/charlie-kirk-family-all-on-wife-erika-frantzve-and-children-101757530754136.html|url-status=live}}</ref> Erika je izvršna [[ravnatelj]]ica blagovne znamke oblačil »Proclaim Streetwear«,<ref name=economic>{{cite web|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/charlie-kirk-present-condition-family-utah-valley-university-shooting-conservative-activist-wife-erika-frantzve-children-turning-point-usa-founder-conservative-commentator-chaotic-scenes-after-attack/articleshow/123816660.cms?from=mdr|title=Charlie Kirk Present Condition and Family: Here's all about wife Erika Frantzve, children, chaotic scenes after attack and Utah Valley University shooting|newspaper=The Economic Times|first=Gandharv|last=Walia|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025}}</ref> in vladnega načrta »[[Sveto pismo]] v 365«<ref>»[[Sveto pismo]] v 365« = »Bible in 365«</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.latintimes.com/who-erika-kirk-charlie-kirks-widow-589415|title=Who Is Erika Kirk, Charlie Kirk's Widow?|first=Alicia|last=Civita|website=The Latin Times|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911030839/https://www.latintimes.com/who-erika-kirk-charlie-kirks-widow-589415|url-status=live}}</ref> Od leta 2025 dela kot nepremičninska posrednica pri skupini Corcoran v [[New York]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/2025/09/10/charlie-kirk-family-wife-erika-frantzve/86081880007/|title=What to know about Charlie Kirk's wife and family|first=Fernando|last=Cervantes Jr.|website=[[USA Today]]|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911040939/https://www.usatoday.com/story/news/politics/2025/09/10/charlie-kirk-family-wife-erika-frantzve/86081880007/|url-status=live}}</ref> ==== Povezanost s Charliejem Kirkom in [[družina]] ==== Erika Frantzve se je spoznala in začela hoditi s [[Charlie Kirk|Charliejem]] v [[New York]]u leta 2019<ref name=abc>{{cite web|url=https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|title=Charlie Kirk's family: What to know about his wife Erika, 2 kids|first=Katie|last=Kindelan|date=September 10, 2025|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911002316/https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|url-status=live}}</ref> in se z njim zaročila decembra 2020.<ref name=netline /> Charlie je soustanovil široko zasnovano ameriško gibanje [[Turning Point USA]], ki se načelno zavzema za uveljavljanje [[krščanstvo|krščanskih]] vrednot, [[politika|politično]] pa zagovarja [[konservativizem|konservativno]] usmerjenost.<ref name=politico /> Poročila sta se 8. maja 2021 v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdaleju]].<ref name=netline /> <ref>{{Cite web |date=July 27, 2021 |title=Who Is Charlie Kirk Married To? Inside Conservative Activist's Wedding Details and Wife |url=https://hollywoodmask.com/entertainment/charlie-kirk-married.html |access-date=March 19, 2022 |publisher=HollywoodMask}}</ref><ref>{{Cite web |last=Munoz |first=Marisol |title=Erika Frantzve: more than just a pretty face |url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html |access-date=September 16, 2024 |website=AZFoothills.com |language=en-US}}</ref> [[Turning Point USA|Turning Point]] je poravnal stroške poročnega sprejema ob istočasnem proslavljanju devete obletnice gibanja v hotelu »Fairmont Scottsdale Princess«.<ref>{{cite web|url=https://tucson.com/news/nation-world/government-politics/article_e5d8d8c0-ed8c-5f22-a906-3dfaea00dabb.html|title=How Trump's MAGA movement helped a 29-year-old activist become a millionaire|date=January 11, 2024|agency=[[Associated Press]]|first=Brian|last=Slodysko|newspaper=[[Arizona Daily Star]]|access-date=September 10, 2025}}</ref> Eriko so pogostoma videvali na Charliejevih zborovanjih.<ref name=abc /> ==== [[Charlie Kirk|Charliejev]] umor in nasledstvo ==== 10. septembra 2025 je bil [[Charlie Kirk]] ustreljen in umorjen med govorom na "Univerzi Utah Valley", kjer je začel svojo turnejo „American Comeback Tour“.<ref>{{Cite web |date=2025-09-10 |title=Conservative activist Charlie Kirk in critical condition after being shot at Utah college event |url=https://apnews.com/article/charlie-kirk-conservative-activist-shot-546165a8151104e0938a5e085be1e8bd |access-date=2025-09-10 |website=AP News |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |author1=Tori B. Powell |author2=Elise Hammond |author3=Maureen Chowdhury |author4=Aditi Sangal |author5=Dalia Faheid |author6=Elizabeth Wolfe |date=2025-09-10 |title=Live updates: Charlie Kirk killed at Utah Valley University event, Trump says |url=https://www.cnn.com/us/live-news/charlie-kirk-shot-utah-09-10-25 |access-date=2025-09-10 |website=CNN |language=en}}</ref> Osumljen je 33-letni pripadnik gibanja [[LGBT]] [[Tylor Robinson]], ki je za zločin uporabil puško svojega starega očeta modela Mauser 98, ki poteka še iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in je zato neizsledljiva. Takratno orožje namreč še ni imelo registrske številke, kar so ameriške oblasti uvedle šele po umoru predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] 1963<ref>John Kennedy je bil umorjen v [[Teksas|teksaškem]] [[Dallas]]u 22. novembra 1963.</ref>. Policija verjetno ne bi nikoli izsledila niti morilca niti puške, če ga ne bi njegova družina pregovorila, da se je sam prijavil in predal oblastem ter tudi povedal, kam v gozdnatem območju okoli kampusa je po umoru odvrgel v brisačo zavito smrtonosno orožje.<ref>{{cite web|url= https://nypost.com/2025/09/20/us-news/rifle-that-killed-charlie-kirk-was-older-than-serial-numbers/|title= Gun that killed Charlie Kirk is WWI-era rifle that may be untraceable|publisher=New York Post|author=Katherine Donlevy|place=New York|language=en|date=20. september 2025 |accessdate=20. september 2025}}</ref> Sedaj je Erika nenadoma in nasilno postala vdova.<ref>{{cite web|url=https://gazettedirect.com/erika-frantzve-kirk-parents-and-siblings/|title= Erika Frantzve Kirk’s Parents, Siblings & Family: All About Her Ethnicity and Nationality|publisher=gazettedirect|author=Shreeyantra Rai|place=|language=en|date=15. september 2025 |accessdate=21. julij 2025}}</ref> Kljub hudemu [[stres]]u je ostala verna in prisebna ter takoj po tragičnem dogodku imela široko odmeven govor iz sedeža organizacije [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]], v katerem se je zarotila, da bo celostno nadaljevala moževe dejavnosti in da bo gibanje postalo tako mogočno, da kaj takega Amerika še nikoli ni videla.<ref>{{cite news|url=https://www.politico.com/news/2025/09/12/charlie-kirks-widow-says-turning-point-will-carry-on-after-the-assassination-of-her-husband-00562792|title=Charlie Kirk's widow says Turning Point will carry on after the assassination of her husband|first=Sophia|last=Cai|publisher=Politico|date=September 12, 2025|accessdate=September 14, 2025}}</ref> Kljub tej obljubi Erika od prvega srečanja s Charliejem v letu 2018<ref>{{cite news|url=https://www.foxnews.com/us/who-erika-kirk-what-know-about-late-charlie-kirks-widow-from-love-story-his-legacy|title=Who is Erika Kirk?: What to know about the late Charlie Kirk's widow from their love story to his legacy|first=Rachel|last=Wolf|publisher=Fox News|date=September 13, 2025|accessdate=September 14, 2025}}</ref> doslej ni bila soudeležena pri Turning Pointovem vodstvu; ni bila članica upravnega odbora niti članica osebja.<ref>{{cite web|url=https://tpusa.com/team/|title=Our Team|publisher=Turning Point USA|accessdate=September 14, 2025}}</ref> V četrtek, 18. septembra 2025, pa so Eriko izvolili za izvršno [[ravnatelj]]ico [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]].<ref>{{Cite web |last=Williams |first=Michael |date=2025-09-18 |title=Erika Kirk named CEO of Turning Point USA {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo |access-date=2025-09-18 |website=CNN |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Charlie Kirk]] *[[Turning Point USA]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://riddlor.com/charlie-kirk-wife/ Charlie Kirk Wife: Erika Frantzve Murrell – A Story of Faith, Family & Influence © 2025 Riddlor.com By Cielos Angleo] *[https://aboutinsider.com/who-is-erika-frantzve-charlie-kirks-wife-and-former-miss-arizona/ Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s Wife and Former Miss Arizona? Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s Wife and Former Miss Arizona? – About Insider by Kenneth] *[https://www.nbcnewyork.com/news/national-international/charlie-kirks-family-wife-erika-frantzve-kirk/6390093/ Inside Charlie Kirk's family life with wife Erika Frantzve Kirk before his death. Charlie Kirk, the Turning Point USA co-founder who was killed during a speaking engagement in Utah Sept. 10, is survived by his wife Erika Frantzve Kirk and their two young children. By Bentley Maddox l NBCNews] *[https://gazettedirect.com/erika-frantzve-kirk-parents-and-siblings/ Erika Frantzve Kirk’s Parents, Siblings & Family: All About Her Ethnicity and Nationality By Shreeyantra Rai] *[https://thetab.com/2025/09/15/wikipedia-is-planning-to-take-down-erika-kirks-page-and-the-reason-why-is-shockingly-brutal Wikipedia may take down Erika Kirk profile for brutal reason] *[https://nypost.com/us-news/who-is-erika-frantzve/ Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s wife and former Miss Arizona? - New York Post by Anna Young] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1988]] [[Kategorija:Živeče osebe]] [[Kategorija:Lepotna tekmovanja]] [[Kategorija:Katoličani]] [[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški podkasterji]] [[Kategorija:Internetne osebnosti]] [[Kategorija:Turning Point USA]] [[Kategorija:Charlie Kirk]] cj7lxrk6gb04zh3k5rey585638jg7o5 0 590472 6660526 6651565 2026-04-16T20:59:46Z Stebunik 55592 /* Turning Point USA */ 6660526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name= |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |image= |caption= |awards= |birth_name= |children=2 |death_cause=[[atentat]] |education= |module=<center>[[file:Charlie Kirk and "Biblical Citizens".ogg]]<br>Kirkov govor o vplivu vere na človeško vedenje in ravnaje z dne 15. marca 2022.</center> |movement=[[Konservatizem]] |occupation= |organization=[[Turning Point USA]]<br />[[Turning Point Action]] |party=[[Republikanci|Republikanska stranka (Združene države Amerike)]] |spouse(s)={{marriage| [[Erika Kirk|Erika Frantzve]]|2021}} |years_active=2012–2025 }} '''Charles James Kirk''', [[Američani|ameriški]] [[Politična desnica|desničarski]] [[Politik|politični]] aktivist, [[avtor]], [[vplivnež]] in medijska osebnost, * [[14. oktober]] [[1993]], [[Arlington Heights]], [[Illinois]], [[ZDA]], † [[10. september]] [[2025]], [[Orem, Utah|Orem]], [[Utah]], [[ZDA]]. Leta 2012 je skupaj z [[Bill Montgomery|Billom Montgomeryjem]] soustanovil konservativno organizacijo [[Turning Point USA]], konservativno študentsko organizacijo, ki je hitro rasla tudi s podporo donatorjev, katere izvšni ravnatelj in javna podoba je bil do svoje smrti. Bil je tudi član Sveta za nacionalno politiko (CNP). [[The Washington Post|Washington Post]] ga je v poznejših letih opisal kot »enega najvidnejših glasov na desnici«. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/nation/2025/09/10/charlie-kirk-shot-utah-valley/|title=Conservative activist Charlie Kirk fatally shot in Utah; person of interest in custody|work=[[The Washington Post]]|accessdate=September 10, 2025}}</ref> Kirk se je rodil v Arlington Heightsu v Illinoisu . Že v srednji šoli se je Kirk aktivno ukvarjal s politiko in podpiral [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskega]] kandidata Marka Kirka in njegovo kampanjo [[Senat Združenih držav Amerike|za ameriški senat]]. Kratek čas je obiskoval Harper College, preden je opustil študij, da bi se pod vplivom člana gibanja Tea Party Billa Montgomeryja posvetil političnemu aktivizmu. Leta 2019 je Kirk ustanovil Turning Point Action, politično zagovorniško skupino, kasneje pa je skupaj z [[Binkoštništvo|binkoštnim]] pastorjem Robom McCoyem ustanovil Turning Point Faith – katere cilj je bil spodbuditi verske skupnosti glede zagovarjanja konservativnih vrednot. Vodil je ''The Charlie Kirk Show'', pogovorno radijsko oddajo. Bil je močen zagovornik Donalda Trumpa in je zagovarjal številna stališča, ki so naletela na zelo različen odziv. Tak primer je zlasti njegovo nasprotovanje nadzoru nad orožjem, [[Splav|splavu]] in njegovo mnenje o [[LGBT|skupnosti LGBTQ]], kritike Zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964 in [[Martin Luther King mlajši|Martina Luthra Kinga mlajšega]], spodbujanje krščanske države, [[Velika zamenjava|teorije zarote Velika zamenjava]] in [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|trditve o volilnih goljufijah leta 2020]] . 10. septembra 2025 je bil Kirk ustreljen in ubit med govorom na dogodku [[Turning Point USA|TPUSA]] na kampusu Univerze Utah Valley v okviru svoje turneje ''Prove Me Wrong''.<ref name="m353">{{Navedi splet|last=Watson|first=Kathryn|last2=Hubbard|first2=Kaia|last3=Walsh|first3=Joe|last4=Quinn|first4=Melissa|title=Charlie Kirk shot and killed at Utah event; manhunt for shooter still ongoing|website=CBS News|date=September 10, 2025|url=https://www.cbsnews.com/live-updates/charlie-kirk-shot-utah-turning-point-usa/|accessdate=September 11, 2025}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Charles James Kirk se je rodil 14. oktobra 1993 v predmestju [[Chicago|Chicaga]] Arlington Heights v Illinoisu<ref name="NYT Obit">{{Navedi splet|last=Risen|first=Clay|date=September 10, 2025|title=Charlie Kirk, Right-Wing Force and a Close Trump Ally, Dies at 31|url=https://www.nytimes.com/2025/09/10/us/politics/charlie-kirk-dead.html|website=The New York Times}}</ref> in odraščal v bližnjem Prospect Heightsu . Njegova mati je bila svetovalka za duševno zdravje, oče pa arhitekt.<ref name="keilman">{{Navedi novice|last=Keilman|first=John|date=October 22, 2018|title=Before Trump and Kanye became fans, Charlie Kirk battled 'Marxist' high school teachers in Chicago's suburbs|url=https://www.chicagotribune.com/news/ct-met-charlie-kirk-turning-point-campus-conservatives-profile-20181019-story.html|accessdate=September 27, 2021|work=[[Chicago Tribune]]}}</ref> Imel je mlajšo sestro, ki je postala varuhinja umetnosti v Chicagu.<ref>{{cite web |last=Esposito |first=Laura |date=September 15, 2025 |title=Charlie Kirk's 'Secret Sister' Is Apparently a Bernie Bro |url=https://www.yahoo.com/news/articles/charlie-kirk-secret-sister-apparently-225349423.html |access-date=September 18, 2025 |website=[[Yahoo News]] |language=en-US |archive-url= |archive-date=}}</ref> Kirk je bil član ameriških skavtov in je dosegel čin orla, ki je najvišji na skavtski lestvici.<ref name="faces allegations">{{Navedi revijo|last=Mayer|first=Jane|date=December 21, 2017|title=A Conservative Nonprofit That Seeks to Transform College Campuses Faces Allegations of Racial Bias and Illegal Campaign Activity|url=https://www.newyorker.com/news/news-desk/a-conservative-nonprofit-that-seeks-to-transform-college-campuses-faces-allegations-of-racial-bias-and-illegal-campaign-activity|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20171223012328/https://www.newyorker.com/news/news-desk/a-conservative-nonprofit-that-seeks-to-transform-college-campuses-faces-allegations-of-racial-bias-and-illegal-campaign-activity|archive-date=December 23, 2017|access-date=May 9, 2021}}</ref> Leta 2010 se je v tretjem letniku srednje šole Wheeling prostovoljno prijavil v uspešno kampanjo republikanca iz Illinoisa Marka Kirka (ni v sorodu) za ameriški senat.<ref>{{Navedi novice|last=Lester|first=Kerry|date=April 29, 2013|title=Perfect storm launches 19-year-old Wheeling native into political punditry|url=http://www.dailyherald.com/article/20130429/news/704299942/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180129184002/http://www.dailyherald.com/article/20130429/news/704299942|archivedate=January 29, 2018|accessdate=January 31, 2018|work=[[Daily Herald (Arlington Heights, Illinois)|Daily Herald]]|location=Arlington Heights, IL}}</ref> V zadnjem letniku srednje šole je Kirk ustvaril kampanjo za razveljavitev povišanja cen piškotov na svoji šoli.<ref name="keilman" /> Napisal je tudi esej za ''Breitbart News,'' v katerem je trdil, da so srednješolski učbeniki liberalno pristranski, kar je privedlo do nastopa v oddaji Fox Business . Kirk je obiskoval Harper College blizu Chicaga, vendar je študij opustil, preden je diplomiral.<ref name="NYT Obit" /> == Vodstvo organizacij Turning Pointa == {{glavni|Turning Point USA}} === Turning Point USA === Kirk je bil izvršni direktor, glavni zbiralec sredstev in javna podoba organizacije Turning Point USA od njene ustanovitve do svoje smrti leta 2025. <ref name="Guinto">{{Navedi splet|last=Guinto|first=Joseph|date=April 7, 2018|title=Trump's man on campus|url=https://www.politico.eu/article/charlie-kirk-donald-trump-man-on-campus-turning-point-usa/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190401074336/https://www.politico.eu/article/charlie-kirk-donald-trump-man-on-campus-turning-point-usa/|archivedate=April 1, 2019|accessdate=May 9, 2021|website=[[Politico]]}}</ref> <ref name="faces allegations">{{Navedi revijo|last=Mayer|first=Jane|date=December 21, 2017|title=A Conservative Nonprofit That Seeks to Transform College Campuses Faces Allegations of Racial Bias and Illegal Campaign Activity|url=https://www.newyorker.com/news/news-desk/a-conservative-nonprofit-that-seeks-to-transform-college-campuses-faces-allegations-of-racial-bias-and-illegal-campaign-activity|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20171223012328/https://www.newyorker.com/news/news-desk/a-conservative-nonprofit-that-seeks-to-transform-college-campuses-faces-allegations-of-racial-bias-and-illegal-campaign-activity|archive-date=December 23, 2017|access-date=May 9, 2021}}</ref> Organizacijo je soustanovil leta 2012 pri 18 letih. <ref name="DartReview">{{Navedi splet|date=November 1, 2019|title=A Profile of Charlie Kirk|url=http://dartreview.com/a-profile-of-charlie-kirk/|accessdate=April 14, 2022|website=The Dartmouth Review|language=en-US}}</ref> [[Slika:Charlie_Kirk_&_Donald_Trump_(53067467229).jpg|levo|sličica|297x297_pik|Kirk in predsednik [[Donald Trump]] govorita z udeleženci konference Turning Point Action leta 2023]] Leta 2020 je ProPublica preiskala finance TPUSA, pri čemer je ugotovila, da so se voditelji okoristili s podporo Donalda Trumpa. Poročala je tudi, da se je Kirkova plača pri TPUSA povečala z 27.000 dolarjev na skoraj 300.000 dolarjev in da je kupil stanovanje za 855.000 dolarjev v Longboat Keyu na Floridi.<ref>{{Navedi splet|last=Spies|first=Mike|last2=Pearson|first2=Jake|date=July 21, 2020|title=At This Trump-Favored Charity, Financial Reporting Is Questionable and Insiders Are Cashing In|url=https://www.propublica.org/article/at-this-trump-favored-charity-financial-reporting-is-questionable-and-insiders-are-cashing-in|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200723015436/https://www.propublica.org/article/at-this-trump-favored-charity-financial-reporting-is-questionable-and-insiders-are-cashing-in|archivedate=July 23, 2020|accessdate=July 23, 2020|website=ProPublica}}</ref> Leta 2020 je Turning Point USA ustvaril 39,2 milijona dolarjev prihodkov.<ref>{{Navedi splet|last=Stone|first=Peter|date=October 23, 2021|title=Money and misinformation: how Turning Point USA became a formidable pro-Trump force|url=https://www.theguardian.com/us-news/2021/oct/23/turning-point-rightwing-youth-group-critics-tactics|accessdate=October 24, 2021|website=[[The Guardian]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250907134829/https://www.theguardian.com/us-news/2021/oct/23/turning-point-rightwing-youth-group-critics-tactics|archivedate=September 7, 2025}}</ref> Kirk je pri TPUSA in sorodnih organizacijah zaslužil več kot 325.000 dolarjev plače. <ref name="PostVaccine">{{Navedi novice|last=Stanley-Becker|first=Isaac|date=July 29, 2021|title=Charlie Kirk's pro-Trump youth group stokes vaccine resistance as covid surges again|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2021/07/29/vaccine-mandates-charlie-kirk-tpusa/|accessdate=November 13, 2021|work=[[The Washington Post]]}}</ref> [[Slika:Candace_Owens_&_Charlie_Kirk_(45577890995).jpg|sličica|Kirk in Candace Owens govorita na vrhu študentskih akcij, ki ga je gostila organizacija Turning Point USA v West Palm Beachu na Floridi, 22. decembra 2018]] Leta 2021 je TPUSA napovedala spletno akademijo, namenjeno učencem v šolah, da bi preprečil ,,zastrupljanje otrok s proti-ameriško miselnostjo<nowiki>''</nowiki>; namenjena naj bi bila družinam, ki si želijo "izobraževanja, ki daje prednost Ameriki". Arizonsko izobraževalno podjetje StrongMind je sprva sodelovalo s TPUSA z načrti za odprtje akademije do jeseni 2022 in ocenilo njen "potencial za ustvarjanje več kot 40 milijonov dolarjev bruto prihodka s polno zmogljivostjo (10.000 učencev)". Partnerstvo se je končalo, potem ko je StrongMind prejel negativne odzive lastnih zaposlenih, ključni podizvajalec Freedom Learning Group, ki je pripravljal vsebine tečajev za akademijo, pa je prav tako odstopil.<ref>{{Navedi novice|last=Stanley-Becker|first=Isaac|last2=Reinhard|first2=Beth|date=February 8, 2022|title=Firm saw $40 million potential in Charlie Kirk's 'America-first' academy. Then its plans fell apart.|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2022/02/08/charlie-kirk-turning-point-academy-strongmind/|accessdate=March 6, 2022|work=[[The Washington Post]]|language=en-US|issn=0190-8286}}</ref> === Turning Point Action === Organizacija Turning Point Action je bila ustanovljena pred [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2020]]. Njen namen je bila podpora Donaldu Trumpu za ponovna izvolitev. Zaradi neuspeha sta se TPUSA in Trumpova kampanja medsebojno krivila za splošen upad podpore mladih Trumpu.<ref name="Orr-2020">{{Navedi novice|last=Orr|first=Gabby|date=November 27, 2020|title=Blame game erupts over Trump's decline in youth vote|url=https://www.politico.com/news/2020/11/27/blame-game-erupts-over-trumps-decline-in-youth-vote-440811|accessdate=April 19, 2021|work=[[Politico]]}}</ref> === Turning Point Faith === Ustanovil je tudi organizacijo Turning Point Faith, ki je spodbujala pastorje in druge cerkvene voditelje k aktivni udeležbi pri lokalnih in nacionalnih političnih vprašanjih.<ref name="graham">{{Navedi novice|last=Graham|first=Ruth|date=March 26, 2021|title=Conservative Activist Charlie Kirk Leaves Liberty University Think Tank|url=https://www.nytimes.com/2021/03/16/us/charlie-kirk-liberty-falwell-falkirk.html|accessdate=April 2, 2021|work=[[The New York Times]]}}</ref> === Pogovorni radio === Od oktobra 2020 do svoje smrti je Kirk na radijskem kanalu "The Answer" založbe Salem Media vodil dnevno triurno radijsko pogovorno oddajo z naslovom ''The Charlie Kirk Show''.<ref>{{Navedi novice|last=Robins-Early|first=Nick|date=November 2, 2020|title=The Christian Radio Network Working To Reelect Trump|url=https://www.huffpost.com/entry/trump-radio-christian-evangelical_n_5f9c79c2c5b616c2f31489b4|accessdate=May 9, 2021|work=[[HuffPost]]}}</ref><ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=SRN Adds The Charlie Kirk Show to Weekday Lineup|date=September 1, 2020|location=Camarillo, CA|url=https://www.businesswire.com/news/home/20200901005017/en/SRN-Adds-The-Charlie-Kirk-Show-to-Weekday-Lineup|accessdate=November 25, 2020|last=Salem Media Group}}</ref> == Politična in moralna stališča == [[Charlie Kirk]] je imel velik vpliv v [[konservativizem|konservativnem]] gibanju zlasti med mladimi [[kristjani]];<ref>{{Cite web |last=Paz |first=Christian |date=September 12, 2025 |title=How Charlie Kirk remade Gen Z |url=https://www.vox.com/politics/461498/charlie-kirk-remade-gen-z-transform-conservative-youth-politics-legacy |access-date=September 14, 2025 |website=[[Vox (website)|Vox]] |language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20250917053725/https://www.vox.com/politics/461498/charlie-kirk-remade-gen-z-transform-conservative-youth-politics-legacy |archive-date=September 17, 2025}}</ref><ref>{{Cite web |last=Post |first=Kathryn |date=September 12, 2025 |title=Charlie Kirk Rallied Young Christians into a Political Movement |url=https://www.christianitytoday.com/2025/09/charlie-kirk-college-christians-campus-politics/ |access-date=September 14, 2025 |website=[[Christianity Today]] |language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20250913055212/https://www.christianitytoday.com/2025/09/charlie-kirk-college-christians-campus-politics/ |archive-date=September 13, 2025}}</ref> ''[[The New York Times|New York Times]]'' je zapisal, da ''Kirk simbolizira upanje za [[krščanstvo|krščansko]] [[politična desnica|desnico]]''.<ref name="DiasGraham2025">{{cite news |last1=Dias |first1=Elizabeth |last2=Graham |first2=Ruth |title=Kirk's Christian Supporters Mourn Him as a Martyr |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2025/09/11/us/charlie-kirk-martyr-conservative-christians.html |access-date=September 12, 2025 |date=September 11, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250917044608/https://www.nytimes.com/2025/09/11/us/charlie-kirk-martyr-conservative-christians.html |archive-date=September 17, 2025}}</ref> Njegova odkrita politična zagnanost pa je bila deležna tudi zavračanj, kritik in polemik.<ref>{{cite news |last=Smith |first=David |date=September 10, 2025 |title=Charlie Kirk: Trump ally and divisive provocateur who became US right's 'youth whisperer' |url=https://www.theguardian.com/us-news/2025/sep/10/who-is-charlie-kirk-profile |access-date=September 22, 2025 |work=[[The Guardian]] |issn=0261-3077 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250921234324/https://www.theguardian.com/us-news/2025/sep/10/who-is-charlie-kirk-profile |archive-date=September 21, 2025}}</ref> Skupine, ki so preučevale [[sovražni govor]], vključno s centrom "Southern Poverty Law Center", so njegovo retoriko opisale kot razdiralno, rasistično, [[ksenofobija|ksenofobično]] in skrajno. Kirk se ni strinjal s kritiki, češ da je ustvaril strupeno okolje na spletu, in trdil: »Nestrinjanje je zdrav del naših sistemov.«<ref>{{Cite news |last=Rogers |first=Katie |date=September 10, 2025 |title=Inside the Close Alliance Between Trump and Charlie Kirk |url=https://www.nytimes.com/2025/09/10/us/politics/trump-charlie-kirk-ally.html |access-date=September 11, 2025 |newspaper=[[The New York Times]] |quote=Mr. Kirk's own rhetoric was long cast as racist, xenophobic and extreme by groups that study hate speech, including the Southern Poverty Law Center. For years, he used his various platforms to decry racial equity programs, float an array of conspiracy theories and test out divisive messaging that Mr. Trump has later adopted. |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918002750/https://www.nytimes.com/2025/09/10/us/politics/trump-charlie-kirk-ally.html |archive-date=September 18, 2025}}</ref> Kirkova stališča so različna [[občilo|družbena občila]] in [[akademik]]i opisovali kot skrajno desničarska, <ref>Stone, Peter (2. marec 2024). "A far-right US youth group is ramping up its movement to back election deniers". The Guardian. Pridobljeno 5. avgusta 2025. Kirk chases conspiracies that animate his followers and generate funds," the long-time GOP consultant Tyler Montague said. "Kirk has used this method to push conspiracies about election fraud, Christian nationalism, anti-immigrant xenophobia, and now he's opened a new front in racism with his Martin Luther King attacks.</ref><ref>Rudnick, Dennis L. (2024). Resisting Divide-and-Conquer Strategies in Education: Pathways and Possibilities. Myers Education Press. TPUSA was founded in 2012 by Charlie Kirk, who promotes Christian Nationalism and far-right politically conservative politics.</ref> <ref>{{bulleted list| | {{cite news |last1=Bertrand |first1=Solenne |last2=Tésorière |first2=Ronan |date=September 10, 2025 |title=L'influenceur Charlie Kirk, proche de Trump, tué par balle en plein meeting |language=fr |trans-title=Influencer Charlie Kirk, close to Trump, shot dead during rally |work=[[Le Parisien]] |url=https://www.leparisien.fr/international/etats-unis/etats-unis-linfluenceur-dextreme-droite-charlie-kirk-se-fait-tirer-dessus-lors-dun-evenement-10-09-2025-S6SWWCC27ZGEFP4Y25DUFR4DXY.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20250915052129/https://www.leparisien.fr/international/etats-unis/etats-unis-linfluenceur-dextreme-droite-charlie-kirk-se-fait-tirer-dessus-lors-dun-evenement-10-09-2025-S6SWWCC27ZGEFP4Y25DUFR4DXY.php |archive-date=September 15, 2025}} | {{cite news |last=Deliso |first=Meredith |date=September 11, 2025 |title=Manhunt for shooter continues after Charlie Kirk killed in 'political assassination' |url=https://abcnews.go.com/US/charlie-kirk-shot-event-utah-university-jd-vance/story?id=125451514 |work=[[ABC News (United States)|ABC News]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918181030/https://abcnews.go.com/US/charlie-kirk-shot-event-utah-university-jd-vance/story?id=125451514 |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite news |date=September 10, 2025 |title=Charlie Kirk, influenceur conservateur pro-Trump, tué par balle lors d'un rassemblement dans une université de l'Utah, le tireur est toujours en fuite |language=fr |trans-title=Charlie Kirk, pro-Trump conservative influencer, shot dead at Utah university rally, shooter still at large |url=https://www.lemonde.fr/international/article/2025/09/10/charlie-kirk-l-influenceur-conservateur-americain-blesse-par-balles-lors-d-un-rassemblement-dans-une-universite-de-l-utah_6640349_3210.html |work=[[Le Monde]] |agency=[[Agence France-Presse]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918001711/https://www.lemonde.fr/international/article/2025/09/10/charlie-kirk-l-influenceur-conservateur-americain-blesse-par-balles-lors-d-un-rassemblement-dans-une-universite-de-l-utah_6640349_3210.html |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite news |last=Busslinger |first=Boris |date=September 11, 2025 |title=Charlie Kirk, le martyr du trumpisme qui pourrait mettre le feu aux poudres |language=fr |trans-title=Charlie Kirk, the martyr of Trumpism who could set the powder keg alight |url=https://www.letemps.ch/monde/charlie-kirk-le-martyr-du-trumpisme-qui-pourrait-mettre-le-feu-aux-poudres |work=[[Le Temps]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250916195029/https://www.letemps.ch/monde/charlie-kirk-le-martyr-du-trumpisme-qui-pourrait-mettre-le-feu-aux-poudres |archive-date=September 16, 2025}} | {{cite news |date=September 10, 2025 |title=Figure de l'extrême droite américaine et pro Trump, Charlie Kirk a été tué en plein meeting |language=fr |trans-title=American far-right and pro-Trump figure Charlie Kirk was killed in the middle of a rally |url=https://www.ouest-france.fr/monde/etats-unis/linfluenceur-charlie-kirk-figure-de-lextreme-droite-americaine-et-pro-trump-blesse-par-balle-f15e3a76-8e79-11f0-b582-5820cfc46140 |work=[[Ouest-France]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250915111819/https://www.ouest-france.fr/monde/etats-unis/linfluenceur-charlie-kirk-figure-de-lextreme-droite-americaine-et-pro-trump-blesse-par-balle-f15e3a76-8e79-11f0-b582-5820cfc46140 |archive-date=September 15, 2025}} | {{cite news |last=Armentrout |first=Mitchell |date=July 16, 2024 |title=Chicago suburban native, far-right conservative talk show host Charlie Kirk speaks at RNC |url=https://www.nprillinois.org/government-politics/2024-07-16/chicago-suburban-native-far-right-conservative-talk-show-host-charlie-kirk-speaks-at-rnc |work=[[NPR]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20240913070251/https://www.nprillinois.org/government-politics/2024-07-16/chicago-suburban-native-far-right-conservative-talk-show-host-charlie-kirk-speaks-at-rnc |archive-date=September 13, 2024}} | {{cite news |date=September 11, 2025 |title=Charlie Kirk: Trump's fiery far-right 'youth whisperer' |url=https://www.france24.com/en/americas/20250911-charlie-kirk-trump-s-fiery-supporter-and-us-far-right-youth-whisperer |work=[[France24]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250911190405/https://www.france24.com/en/americas/20250911-charlie-kirk-trump-s-fiery-supporter-and-us-far-right-youth-whisperer |archive-date=September 11, 2025}} | {{cite news |last=Reevey |first=Luke |date=September 11, 2025 |title=Charlie Kirk shooting: Video captures terror on Utah campus as gunshot heard |url=https://www.the-independent.com/tv/news/charlie-kirk-shooting-utah-panic-video-b2824905.html |work=[[The Independent]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250915034417/https://www.the-independent.com/tv/news/charlie-kirk-shooting-utah-panic-video-b2824905.html |archive-date=September 15, 2025}} | {{cite book |last=Boedy |first=Matthew |date=2025 |title=The Seven Mountains Mandate: Exposing the Dangerous Plan to Christianize America and Destroy Democracy |publisher=Presbyterian Publishing |isbn=978-0664269210}} | {{cite news |date=September 13, 2025 |title=Charlie Kirk und Bürgerkriegsangst: Die Radikalisierung der USA |language=de |trans-title=Charlie Kirk and Civil War Fear: The Radicalization of the USA |url=https://www.werra-rundschau.de/politik/charlie-kirk-und-buergerkriegsangst-die-radikalisierung-der-usa-zr-93930886.html |work={{ill|Werra-Rundschau|de}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918163259/https://www.werra-rundschau.de/politik/charlie-kirk-und-buergerkriegsangst-die-radikalisierung-der-usa-zr-93930886.html |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite news |last=Schroeder |first=Florian |date=September 16, 2025 |title=Charlie Kirk |language=de |url=https://www1.wdr.de/mediathek/audio/wdr2/wdr2-kabarett/audio-florian-schroeder-charlie-kirk-100.html |work=[[WDR 2]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918191020/https://www1.wdr.de/mediathek/audio/wdr2/wdr2-kabarett/audio-florian-schroeder-charlie-kirk-100.html |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite magazine |last=Etzold |first=Marc |date=September 15, 2025 |title=Wie Europas Rechtspopulisten den Mord an Charlie Kirk für sich nutzen |language=de |trans-title=How Europe's right-wing populists are exploiting the murder of Charlie Kirk |url=https://www.stern.de/politik/ausland/charlie-kirk--wie-europas-rechte-den-mord-fuer-sich-nutzen--36051942.html |magazine=[[Stern (magazine)|Stern]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250916055937/https://www.stern.de/politik/ausland/charlie-kirk--wie-europas-rechte-den-mord-fuer-sich-nutzen--36051942.html |archive-date=September 16, 2025}} | {{cite news |last=De Foer |first=Steven |date=November 1, 2024 |title=Rechts jeugdidool Charlie Kirk neemt als campagneleider voor Trump een enorme gok |language=nl |trans-title=Right-wing youth idol Charlie Kirk takes a huge gamble as campaign manager for Trump |url=https://www.nieuwsblad.be/buitenland/rechts-jeugdidool-charlie-kirk-neemt-als-campagneleider-voor-trump-een-enorme-gok/55555995.html |work=[[Het Nieuwsblad]] |archive-url=https://archive.today/20250910191620/https://www.nieuwsblad.be/buitenland/rechts-jeugdidool-charlie-kirk-neemt-als-campagneleider-voor-trump-een-enorme-gok/55555995.html |archive-date=September 10, 2025}} | {{cite magazine |last=Warzel |first=Charlie |date=September 19, 2024 |title=Elon Musk Has Reached a New Low |url=https://www.theatlantic.com/technology/archive/2024/09/elon-musk-trump-posts/679937/ |magazine=[[The Atlantic]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250801175934/https://www.theatlantic.com/technology/archive/2024/09/elon-musk-trump-posts/679937/ |archive-date=August 1, 2025}} | {{cite news |last1=Stein |first1=Chris |last2=Anguiano |first2=Dani |date=September 12, 2025 |title=Charlie Kirk in his own words: 'prowling blacks' and his views on gun control |url=https://www.irishtimes.com/world/us/2025/09/12/charlie-kirk-in-his-own-words-prowling-blacks-and-the-great-replacement-strategy/ |newspaper=[[The Irish Times]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250917063404/https://www.irishtimes.com/world/us/2025/09/12/charlie-kirk-in-his-own-words-prowling-blacks-and-the-great-replacement-strategy/ |archive-date=September 17, 2025}} }}</ref><ref>{{bulleted list| | {{cite news |date=October 27, 2024 |title=Charlie Kirk, el joven héroe del movimiento MAGA: "La desobediencia civil puede ser bíblica" |language=es |trans-title=Charlie Kirk, the young hero of the MAGA movement: "Civil disobedience can be biblical." |url=https://www.perfil.com/noticias/internacional/charlie-kirk-el-joven-heroe-estadounidense-del-movimiento-maga.phtml |work=Perfil |archive-url=https://web.archive.org/web/20250128203633/https://www.perfil.com/noticias/internacional/charlie-kirk-el-joven-heroe-estadounidense-del-movimiento-maga.phtml |archive-date=January 28, 2025}} | {{cite news |last=Soto |first=Rosa |date=September 11, 2025 |title=Quién era Charlie Kirk, el activista de extrema derecha y aliado de Trump asesinado de un disparo en Utah |language=es |trans-title=Who was Charlie Kirk, the far-right activist and Trump ally shot dead in Utah? |url=https://www.newtral.es/charlie-kirk-trump-utah/20250911/ |work={{ill|Newtral|es}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20250912104608/https://www.newtral.es/charlie-kirk-trump-utah/20250911/ |archive-date=September 12, 2025}} | {{cite news |date=September 12, 2025 |title=Per capire cosa faceva Charlie Kirk bisogna conoscere una cosa molto americana |language=it |trans-title=To understand what Charlie Kirk did, you need to know something very American. |url=https://www.ilpost.it/2025/09/12/charlie-kirk-dibattiti-universita-stati-uniti/ |work=[[Il Post]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250916034619/https://www.ilpost.it/2025/09/12/charlie-kirk-dibattiti-universita-stati-uniti/ |archive-date=September 16, 2025}} | {{cite news |last=Catucci |first=Marina |date=September 11, 2025 |title=Usa, ucciso l'attivista di estrema destra Charlie Kirk |language=it |trans-title=Far-right activist Charlie Kirk killed in the US |url=https://ilmanifesto.it/usa-ucciso-lattivista-di-estrema-destra-charlie-kirk |work=[[il manifesto]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250913040529/https://ilmanifesto.it/usa-ucciso-lattivista-di-estrema-destra-charlie-kirk |archive-date=September 13, 2025}} | {{cite news |date=September 18, 2025 |title=Jimmy Kimmel Live!, lo show sospeso dopo i commenti su Charlie Kirk: cosa ha detto |language=it |trans-title=Jimmy Kimmel Live! suspended after Charlie Kirk comments: what he said |url=https://tg24.sky.it/spettacolo/2025/09/18/jimmy-kimmel-live-sospeso-charlie-kirk |work=[[Sky TG24]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918093722/https://tg24.sky.it/spettacolo/2025/09/18/jimmy-kimmel-live-sospeso-charlie-kirk |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite news |last=Gatta |first=Marianna |date=September 15, 2025 |title=Charlie Kirk. Chi era costui? |language=it |trans-title=Charlie Kirk. Who was he? |url=https://www.terzogiornale.it/2025/09/15/charlie-kirk-chi-era-costui/ |work=Terzogiornale |archive-url= |archive-date=}} | {{cite news |last=Kozłowski |first=Piotr |date=September 18, 2025 |title=W USA nie można mówić źle o Charliem Kirku. Nawet gwiazdy mają problemy |language=pl |trans-title=In the US, you can't say anything bad about Charlie Kirk. Even celebrities have problems. |url=https://kultura.dziennik.pl/news/artykuly/9890591,w-usa-nie-mozna-mowic-zle-o-charliem-kirku-nawet-gwiazdy-maja-problem.html |work=[[Dziennik Polska-Europa-Świat]] |archive-url= |archive-date=}} | {{cite news |date=September 18, 2025 |title=Popularny talk show zdjęty z anteny. W tle słowa o Charliem Kirku |language=pl |trans-title=Popular talk show canceled. Charlie Kirk's words in the background |url=https://www.polsatnews.pl/wiadomosc/2025-09-18/popularne-talk-show-zdjete-z-anteny-w-tle-slowa-o-charliem-kirku/ |work=[[Polsat News]] |archive-url= |archive-date=}} }}</ref>medtem ko drugi trdijo, da so ta stališča prevladujoča v [[ZDA|ameriškem]] [[konservatizem|konservativizmu]].<ref>{{cite book |last=Milonas |first=Peter |date=2024 |chapter=How the Capitalist Media Altered Our Epistemology and Led to the Rise of the Far-Right |title=Capitalism's Safety Net: News Media and the Far Right |pages=29–66 |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |doi=10.1007/978-3-031-79078-2_2 |isbn=978-3-031-79078-2}}</ref><ref>{{cite report |last1=Liang |first1=Christina Schori |last2=Cross |first2=Matthew John |date=July 2020 |url=https://www.gcsp.ch/sites/default/files/2024-12/SSA-11-white-crusade-how-to-prevent-right-wing-extremists-from-exploiting-the-internet.pdf |title=Strategic Security Analysis: White Crusade: How to Prevent Right-Wing Extremists from Exploiting the Internet |publisher=Geneva Centre for Security Policy |issue=11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250819095024/https://www.gcsp.ch/sites/default/files/2024-12/SSA-11-white-crusade-how-to-prevent-right-wing-extremists-from-exploiting-the-internet.pdf |archive-date=August 19, 2025}}</ref><ref>{{cite thesis |last=Kay |first=R. |date=2022 |title=United in misogyny: the manosphere – far-right nexus and marginalized masculinities |type=International Master in Security, Intelligence and Strategic Studies |publisher=[[University of Glasgow]], [[Dublin City University]], [[University of Trento]], and [[Charles University]]}}</ref><ref>{{cite book |last=Burley |first=Shan |date=2021 |title=Why We Fight: Essays on Fascism, Resistance, and Surviving the Apocalypse |publisher=[[AK Press]] |isbn=978-1849354066}}</ref> === Splav === Trdil je, da [[Gibanje proti splavu|je splav umor]] živega človeškega bitja in bi moral biti zato nezakonit. Nasprotoval je izjemam za [[posilstvo]], vključno z otroki, starimi komaj 10 let.<ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=WV29R1M25n8|title=Can 25 Liberal College Students Outsmart 1 Conservative? (feat. Charlie Kirk) {{!}} Surrounded|date=September 8, 2024|last=Jubilee|accessdate=December 30, 2024}}</ref> Splav je v nekaterih razpravah primerjal tudi s [[Holokavst|holokavstom]].<ref>{{Navedi novice|date=2025-09-11|title='Abortion worse than holocaust': Charlie Kirk's controversial views re-surface after Trump ally assassinated|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/global-trends/us-news-abortion-worse-than-holocaust-charlie-kirks-controversial-views-re-surface-daughter-rape-baby-delivered-after-trump-ally-assassinated/articleshow/123831808.cms|accessdate=2025-09-11|work=The Economic Times|issn=0013-0389}}</ref> Zagovarjal je stališče, da je splav sprejemljiv le, kadar je ogroženo življenje matere. === Uravnavanje rojstev === Oktobra 2021 je Kirk v svojem [[podkast]]u dejal, da si demokrati želijo, da bi Američani živeli tam, kjer »ni kulturne identitete, kjer živite v spolni zmešnjavi, kjer je zasebna lastnina stvar preteklosti in vladajoči razred nadzoruje vse«. Po negativnih odzivih na družbenih omrežjih je na spletni strani inštituta Claremont objavil izjavo, v kateri je ponovil in razširil svoja sporočila.<ref>{{Cite news |last=O'Dell |first=Liam |date=October 9, 2021 |title=Charlie Kirk roasted for saying Democrats want Americans to live in 'sexual anarchy' |url=https://www.indy100.com/news/charlie-kirk-sexual-anarchy-democrats-b1935376 |access-date=November 6, 2021 |work=[[Indy100]] |archive-url= |archive-date=}}</ref><ref>{{Cite news |last=Rumpf |first=Sarah |date=October 8, 2021 |title=Charlie Kirk Warns That Democrats Want You to 'Live in Sexual Anarchy' and Twitter Wants to Know Why He Can't Comb His Hair |url=https://www.mediaite.com/online/charlie-kirk-warns-that-democrats-want-you-to-live-in-sexual-anarchy-and-twitter-wants-to-know-why-he-cant-comb-his-hair/ |access-date=November 6, 2021 |work=[[Mediaite]] |archive-url= |archive-date=}}</ref><ref>"On Sexual Anarchy". The American Mind. 14. oktober 2021. Pridobljeno 12. septembra 2025.</ref> Po poročanju Media Matters for America je Kirk na konferenci TPUSA Young Women's Leadership Summit 2022 dejal, da je »biblijski model«, ki ga naj bi ženske sledile v romantičnih razmerjih, partner, ki je »zaščitnik in vodja, in globoko v sebi se velika večina vas strinja«, in da »če želite spoznati konservativne moške, ki so zbrani, ki niso takšni, kot so prebujeni beta moški, ampak oni začenjajo novo poglavje [[Turning Point USA|Ameriške prelomnice]], jih boste srečali veliko«.<ref>{{Cite web |last=Peltz |first=Madeline |date=June 5, 2022 |title=Turning Point USA conference for young women leaders suggests their role is to get married and have babies |url=https://www.mediamatters.org/charlie-kirk/turning-point-usa-conference-young-women-leaders-suggests-their-role-get-married-and |access-date=June 8, 2022 |website=[[Media Matters for America]] |language=en |archive-url= |archive-date=}}</ref>Kirk je izjavil, da umetno uravnavanje rojstev, ki je povezano s preprečevanjem spočetja, ženske razjezi in zagreni, kar naj bi po njegovem mnenju ustrezalo političnim nagnjenjem [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]]. Prav tako je verjel, da protispočetna tabletka "uničuje ženske možgane".<ref>{{cite magazine |last1=Furendi |first1=Ann |title=The American right's deranged war on the Pill |url=https://www.spiked-online.com/2024/04/07/the-american-rights-deranged-war-on-the-pill/ |magazine=[[Spiked (magazine)|Spiked]] |access-date=September 11, 2025 |archive-url= |archive-date=}}</ref> === Pravica do orožja === Kirk je bil zagovornik pravic do orožja. Na dogodku Turning Point USA aprila 2023 v [[Salt Lake City|Salt Lake Cityju]] v Utahu je Kirk dejal: »Mislim, da se splača, da vsako leto plačamo nekaj smrtnih žrtev s strelnim orožjem, da bi lahko imeli drugi amandma za zaščito naših drugih božjih pravic.«<ref name="Snopes2a">{{Navedi splet|last=Liles|first=Jordan|date=September 10, 2025|title=Charlie Kirk once said some gun deaths 'worth it' in order to have Second Amendment|url=https://www.snopes.com/fact-check/charlie-kirk-gun-deaths-quote/|accessdate=September 10, 2025|website=Snopes|language=en|archiveurl=https://archive.today/20250910212210/https://www.snopes.com/fact-check/charlie-kirk-gun-deaths-quote/|archivedate=September 10, 2025}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Mordowanec|first=Nick|date=April 6, 2023|title=Charlie Kirk Says Gun Deaths 'Unfortunately' Worth it to Keep 2nd Amendment|url=https://www.newsweek.com/charlie-kirk-says-gun-deaths-worth-it-2nd-amendment-1793113|work=[[Newsweek]]|location=|publisher=|accessdate=September 10, 2025}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Kircher|first=Madison|last2=McKinley|first2=Jesse|title=Social Media Falls Into Well Worn Grooves After Charlie Kirk's Death|url=https://www.nytimes.com/2025/09/10/style/charlie-kirk-social-media-reaction.html|accessdate=September 11, 2025|work=The New York Times|date=September 10, 2025|archiveurl=https://archive.today/20250911012114/https://www.nytimes.com/2025/09/10/style/charlie-kirk-social-media-reaction.html|archivedate=September 11, 2025}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Rahn|first=Wesley|title=US: Conservative pundit Charlie Kirk shot dead at Utah rally|url=https://www.dw.com/en/us-conservative-pundit-charlie-kirk-shot-dead-in-utah/a-73954370|accessdate=September 11, 2025|work=Deutsche Welle|date=September 10, 2025|archiveurl=https://archive.today/20250911020226/https://www.dw.com/en/us-conservative-pundit-charlie-kirk-shot-dead-in-utah/a-73954370|archivedate=September 11, 2025}}</ref> === Korona === [[Charlie Kirk|Kirk]] se je pogosto zasebno in javno posmehoval priporočilom [[zdravstvo|zdravstvenih]] strokovnjakov, naj ljudje nosijo [[plinska maska|krinke]] v zaprtih prostorih ali kadar se ne morejo držati v varni oddaljenosti v družbi, da bi preprečili širjenje [[covid-19|koronavirusa]]. <ref>{{cite web|url=https://www.coloradopolitics.com/2020/07/30/turning-point-usa-co-founder-bill-montgomery-dies-after-contracting-coronavirus-07d8da0c-d266-11ea-9c13-77034fdd4897/|title= Turning Point USA co-founder Bill Montgomery dies after contracting coronavirus |publisher=Colorado Politics|author=Mike Brest|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=8. julij 2021}}</ref> Kot stoodstotni [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanec]] je - podobno kot [[Donald Trump|Trump]], pa tudi njegov varovanec [[Charlie Kirk|Kirk]] -, tudi [[Bill Montgomery|Montgomery]] bil zagrizen [[nasprotovanje cepljenju|proticepilec]]. Po njegovi smrti zaradi zapletov, ki so nastali po okužbi s [[covid-19|koronavirusom]], je [[Turning Point USA]] oziroma njegov ravnatelj Kirk, izbrisal objavo, ki se je posmehovala uporabnikom varovalnih krink.<ref>{{cite web|url= https://www.coloradopolitics.com/2020/07/30/turning-point-usa-co-founder-bill-montgomery-dies-after-contracting-coronavirus-07d8da0c-d266-11ea-9c13-77034fdd4897/|title="Turning Point USA co-founder Bill Montgomery dies after contracting coronavirus"|publisher=Colorado Politics|author=Mike Brest|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=8. julij 2021}}</ref> == Družina == {{glavni|Erika Kirk}} [[Charlie Kirk|Charlie]] in [[Erika Kirk|Erika Frantzve]] sta se spoznala in začela hoditi skupaj v [[New York]]u leta 2019<ref name=abc>{{cite web|url=https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|title=Charlie Kirk's family: What to know about his wife Erika, 2 kids|first=Katie|last=Kindelan|date=September 10, 2025|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911002316/https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|url-status=live}}</ref>. Zaročila sta se decembra 2020.<ref>Marin, Kate (22. november 2022). "Who is Charlie Kirk's wife? His business savvy partner". The Netline. Arhivirano iz spletišča 19. junija 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Čeprav je bila Erika vzgojena [[katolištvo|katoliško]], on pa [[protestantizem|protestantsko]], sta delila iste [[krščanstvo|krščanske]] vrednote in tudi politična stališča. Charlie je kot soustanovitelj [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]] želel po eni strani načelno uveljavljanje [[krščanstvo|krščanskih]] vrednot, po drugi pa [[politika|politično]] zagovarjanje [[konservativizem|konservativne]] usmerjenosti, kar je bilo blizu tudi Erikinim pogledom, saj je bila vzgojena v tradicionalno krščanskem okolju in miselnosti.<ref>Severns, Maggiel (14. december 2020). "In final years at Liberty, Falwell spent millions on pro-Trump causes". Politico. Arhivirano iz spletišča 24. avgusta 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Poročila sta se 8. maja 2021 v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdaleju]].<ref>Marin, Kate (22. november 2022). "Who is Charlie Kirk's wife? His business savvy partner". The Netline. Arhivirano iz spletišča 19. junija 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref><ref>{{Cite web |date=July 27, 2021 |title=Who Is Charlie Kirk Married To? Inside Conservative Activist's Wedding Details and Wife |url=https://hollywoodmask.com/entertainment/charlie-kirk-married.html |access-date=March 19, 2022 |publisher=HollywoodMask}}</ref><ref>{{Cite web |last=Munoz |first=Marisol |title=Erika Frantzve: more than just a pretty face |url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html |access-date=September 16, 2024 |website=AZFoothills.com |language=en-US}}</ref> [[Turning Point USA|Turning Point]] je poravnal stroške poročnega sprejema ob istočasnem proslavljanju devete obletnice gibanja v hotelu »Fairmont Scottsdale Princess«.<ref>{{cite web|url=https://tucson.com/news/nation-world/government-politics/article_e5d8d8c0-ed8c-5f22-a906-3dfaea00dabb.html|title=How Trump's MAGA movement helped a 29-year-old activist become a millionaire|date=January 11, 2024|agency=[[Associated Press]]|first=Brian|last=Slodysko|newspaper=[[Arizona Daily Star]]|access-date=September 10, 2025}}</ref> Eriko so pogostoma videvali na Charliejevih zborovanjih, čeprav ni bila članica nobenega odbora niti vodstva.<ref name=abc /> == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == *[[Turning Point USA]] *[[Erika Kirk]] *[[Donald Trump]] *[[Bill Montgomery]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.iskreni.net/zakaj-je-charlie-kirk-cez-noc-postal-clovek-ki-ga-obcudujem/ ''Zakaj je Charlie Kirk čez noč postal človek, ki ga občudujem?'' - Iskreni Piše: Mojca Belcl Magdič] *[https://svet24.si/novice/tujina/amerika-charlie-kirk-atentat-1847087 ''Ustreljen glas ameriške desnice: kdo je bil Charlie Kirk?'' Glas mladih konservativcev - Svet24.si A.S.] ;{{ikona de}} *[https://www.sueddeutsche.de/kultur/charlie-kirk-ermordung-auswirkungen-debattenkultur-usa-li.3310958?reduced=true Nach dem Attentat: Wer war Charlie Kirk? - Kultur - SZ.de Attentat auf Charlie Kirk. Der Debattenkönig Von Philipp Bovermann und Andrian Kreye] *[https://www.kirche-und-leben.de/artikel/charlie-kirk-usa-attentat-katholische-kirche-christ-influencer-trump-robert-barron-hintergrund Kirche und Leben ''Erschossener Charlie Kirk: Wer war der christliche US-Influencer? '' Die mutmaßliche Ermordung von Charlie Kirk erschüttert die USA. Und wühlt das christliche Amerika auf. Auch ein bekannter US-Bischof meldet sich. Von Tobias Käufer (KNA), mn] ;{{ikona en}} *[https://riddlor.com/charlie-kirk-wife/ Charlie Kirk Wife: Erika Frantzve Murrell – A Story of Faith, Family & Influence © 2025 Riddlor.com By Cielos Angleo] *[https://gazettedirect.com/erika-frantzve-kirk-parents-and-siblings/ Erika Frantzve Kirk’s Parents, Siblings & Family: All About Her Ethnicity and Nationality By Shreeyantra Rai] ;{{ikona hr}} *[https://narod.hr/eu-svijet/tko-je-bio-charlie-kirk-covjek-koji-je-vjerovao-u-prave-vrijednosti ZAGOVORNIK ŽIVOTA ''Tko je bio Charlie Kirk, čovjek koji je vjerovao u prave vrijednosti?'' Helena Mostarkić Gobbo (narod.hr)] *[https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/tko-je-charlie-kirk-15621406 Jutarnji list - Tko je bio Charlie Kirk? Kirk (31) osnivač je Turning Point USA (TPUSA), desničarske političke neprofitne organizacije Piše: L.G./Hina Objavljeno:10. rujna 2025.] ;{{ikona hu}} *[https://www.hetek.hu/cikkek/kulfold/2024november/kicsoda-charlie-kirk-trump-titkos-fegyvere Hetek Közéleti Hetilap - Kicsoda Charlie Kirk, Trump titkos fegyvere? A 31 éves evangéliumi keresztény influenszer, aki egyetemisták millióit mozgósította a választások előtt Kulifai Sára] *[https://www.hetek.hu/cikkek/online/18-rendkivuli-agyonlottek-charlie-kirk-evangeliumi-kereszteny Hetek - Rendkívüli: Agyonlőtték Charlie Kirk evangéliumi keresztény aktivistát egy utahi egyetemen Kirk a konzervatív, bibliai értékrendet képviselte a kampuszokon Kulifai Sára] ;{{ikona sr}} *[https://www.kurir.rs/planeta/9777376/tajleru-robinsonu-preti-smrtna-kazna?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal Tajleru Robinsonu preti smrtna kazna | Kurir Tajler Robinson još nije priznao zločin. Ubici Čarlija Kirka preti smrtna kazna. Američke vlasti zvanično podigle optužnicu protiv Tajlera Robinsona osumnjičenog za atentat na Trampovog saradnika - Nemanja Vlačo] *[https://www.kurir.rs/planeta/9777410/prepiska-ubice-carlija-kirka-sa-ljubavnikom?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal "Ako ne vratim dedinu pušku..." Objavljena prepiska osumnjičenog za ubistvo Čarlija Kirka sa partnerom|Kurir. Prenosi Sofija Marjanović] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški tiktokerji]] [[Kategorija:Umrli leta 2025]] [[Kategorija:Rojeni leta 1993]] [[Kategorija:Charlie Kirk]] [[Kategorija:Viri CS1 v poljščini (pl)]] [[Kategorija:Viri CS1 v italijanščini (it)]] [[Kategorija:Uporaba predloge Medjezikovna povezava z obstoječo povezavo]] [[Kategorija:Viri CS1 v španščini (es)]] [[Kategorija:Viri CS1 v nizozemščini (nl)]] [[Kategorija:Viri CS1 v nemščini (de)]] [[Kategorija:Napake CS1: archive-url]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Članki z mikroformatom hAudio]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Protestanti]] [[Kategorija:Prezbiterijanci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Ameriški podkasterji]] [[Kategorija:Turning Point USA]] [[Kategorija:Aktivisti]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Internetne osebnosti]] 8avhixe421e5zb90gqh85p26lyb9m4p 6660529 6660526 2026-04-16T21:03:27Z Stebunik 55592 /* Pravica do orožja */ 6660529 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name= |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |image= |caption= |awards= |birth_name= |children=2 |death_cause=[[atentat]] |education= |module=<center>[[file:Charlie Kirk and "Biblical Citizens".ogg]]<br>Kirkov govor o vplivu vere na človeško vedenje in ravnaje z dne 15. marca 2022.</center> |movement=[[Konservatizem]] |occupation= |organization=[[Turning Point USA]]<br />[[Turning Point Action]] |party=[[Republikanci|Republikanska stranka (Združene države Amerike)]] |spouse(s)={{marriage| [[Erika Kirk|Erika Frantzve]]|2021}} |years_active=2012–2025 }} '''Charles James Kirk''', [[Američani|ameriški]] [[Politična desnica|desničarski]] [[Politik|politični]] aktivist, [[avtor]], [[vplivnež]] in medijska osebnost, * [[14. oktober]] [[1993]], [[Arlington Heights]], [[Illinois]], [[ZDA]], † [[10. september]] [[2025]], [[Orem, Utah|Orem]], [[Utah]], [[ZDA]]. Leta 2012 je skupaj z [[Bill Montgomery|Billom Montgomeryjem]] soustanovil konservativno organizacijo [[Turning Point USA]], konservativno študentsko organizacijo, ki je hitro rasla tudi s podporo donatorjev, katere izvšni ravnatelj in javna podoba je bil do svoje smrti. Bil je tudi član Sveta za nacionalno politiko (CNP). [[The Washington Post|Washington Post]] ga je v poznejših letih opisal kot »enega najvidnejših glasov na desnici«. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/nation/2025/09/10/charlie-kirk-shot-utah-valley/|title=Conservative activist Charlie Kirk fatally shot in Utah; person of interest in custody|work=[[The Washington Post]]|accessdate=September 10, 2025}}</ref> Kirk se je rodil v Arlington Heightsu v Illinoisu . Že v srednji šoli se je Kirk aktivno ukvarjal s politiko in podpiral [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskega]] kandidata Marka Kirka in njegovo kampanjo [[Senat Združenih držav Amerike|za ameriški senat]]. Kratek čas je obiskoval Harper College, preden je opustil študij, da bi se pod vplivom člana gibanja Tea Party Billa Montgomeryja posvetil političnemu aktivizmu. Leta 2019 je Kirk ustanovil Turning Point Action, politično zagovorniško skupino, kasneje pa je skupaj z [[Binkoštništvo|binkoštnim]] pastorjem Robom McCoyem ustanovil Turning Point Faith – katere cilj je bil spodbuditi verske skupnosti glede zagovarjanja konservativnih vrednot. Vodil je ''The Charlie Kirk Show'', pogovorno radijsko oddajo. Bil je močen zagovornik Donalda Trumpa in je zagovarjal številna stališča, ki so naletela na zelo različen odziv. Tak primer je zlasti njegovo nasprotovanje nadzoru nad orožjem, [[Splav|splavu]] in njegovo mnenje o [[LGBT|skupnosti LGBTQ]], kritike Zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964 in [[Martin Luther King mlajši|Martina Luthra Kinga mlajšega]], spodbujanje krščanske države, [[Velika zamenjava|teorije zarote Velika zamenjava]] in [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|trditve o volilnih goljufijah leta 2020]] . 10. septembra 2025 je bil Kirk ustreljen in ubit med govorom na dogodku [[Turning Point USA|TPUSA]] na kampusu Univerze Utah Valley v okviru svoje turneje ''Prove Me Wrong''.<ref name="m353">{{Navedi splet|last=Watson|first=Kathryn|last2=Hubbard|first2=Kaia|last3=Walsh|first3=Joe|last4=Quinn|first4=Melissa|title=Charlie Kirk shot and killed at Utah event; manhunt for shooter still ongoing|website=CBS News|date=September 10, 2025|url=https://www.cbsnews.com/live-updates/charlie-kirk-shot-utah-turning-point-usa/|accessdate=September 11, 2025}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Charles James Kirk se je rodil 14. oktobra 1993 v predmestju [[Chicago|Chicaga]] Arlington Heights v Illinoisu<ref name="NYT Obit">{{Navedi splet|last=Risen|first=Clay|date=September 10, 2025|title=Charlie Kirk, Right-Wing Force and a Close Trump Ally, Dies at 31|url=https://www.nytimes.com/2025/09/10/us/politics/charlie-kirk-dead.html|website=The New York Times}}</ref> in odraščal v bližnjem Prospect Heightsu . Njegova mati je bila svetovalka za duševno zdravje, oče pa arhitekt.<ref name="keilman">{{Navedi novice|last=Keilman|first=John|date=October 22, 2018|title=Before Trump and Kanye became fans, Charlie Kirk battled 'Marxist' high school teachers in Chicago's suburbs|url=https://www.chicagotribune.com/news/ct-met-charlie-kirk-turning-point-campus-conservatives-profile-20181019-story.html|accessdate=September 27, 2021|work=[[Chicago Tribune]]}}</ref> Imel je mlajšo sestro, ki je postala varuhinja umetnosti v Chicagu.<ref>{{cite web |last=Esposito |first=Laura |date=September 15, 2025 |title=Charlie Kirk's 'Secret Sister' Is Apparently a Bernie Bro |url=https://www.yahoo.com/news/articles/charlie-kirk-secret-sister-apparently-225349423.html |access-date=September 18, 2025 |website=[[Yahoo News]] |language=en-US |archive-url= |archive-date=}}</ref> Kirk je bil član ameriških skavtov in je dosegel čin orla, ki je najvišji na skavtski lestvici.<ref name="faces allegations">{{Navedi revijo|last=Mayer|first=Jane|date=December 21, 2017|title=A Conservative Nonprofit That Seeks to Transform College Campuses Faces Allegations of Racial Bias and Illegal Campaign Activity|url=https://www.newyorker.com/news/news-desk/a-conservative-nonprofit-that-seeks-to-transform-college-campuses-faces-allegations-of-racial-bias-and-illegal-campaign-activity|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20171223012328/https://www.newyorker.com/news/news-desk/a-conservative-nonprofit-that-seeks-to-transform-college-campuses-faces-allegations-of-racial-bias-and-illegal-campaign-activity|archive-date=December 23, 2017|access-date=May 9, 2021}}</ref> Leta 2010 se je v tretjem letniku srednje šole Wheeling prostovoljno prijavil v uspešno kampanjo republikanca iz Illinoisa Marka Kirka (ni v sorodu) za ameriški senat.<ref>{{Navedi novice|last=Lester|first=Kerry|date=April 29, 2013|title=Perfect storm launches 19-year-old Wheeling native into political punditry|url=http://www.dailyherald.com/article/20130429/news/704299942/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180129184002/http://www.dailyherald.com/article/20130429/news/704299942|archivedate=January 29, 2018|accessdate=January 31, 2018|work=[[Daily Herald (Arlington Heights, Illinois)|Daily Herald]]|location=Arlington Heights, IL}}</ref> V zadnjem letniku srednje šole je Kirk ustvaril kampanjo za razveljavitev povišanja cen piškotov na svoji šoli.<ref name="keilman" /> Napisal je tudi esej za ''Breitbart News,'' v katerem je trdil, da so srednješolski učbeniki liberalno pristranski, kar je privedlo do nastopa v oddaji Fox Business . Kirk je obiskoval Harper College blizu Chicaga, vendar je študij opustil, preden je diplomiral.<ref name="NYT Obit" /> == Vodstvo organizacij Turning Pointa == {{glavni|Turning Point USA}} === Turning Point USA === Kirk je bil izvršni direktor, glavni zbiralec sredstev in javna podoba organizacije Turning Point USA od njene ustanovitve do svoje smrti leta 2025. <ref name="Guinto">{{Navedi splet|last=Guinto|first=Joseph|date=April 7, 2018|title=Trump's man on campus|url=https://www.politico.eu/article/charlie-kirk-donald-trump-man-on-campus-turning-point-usa/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190401074336/https://www.politico.eu/article/charlie-kirk-donald-trump-man-on-campus-turning-point-usa/|archivedate=April 1, 2019|accessdate=May 9, 2021|website=[[Politico]]}}</ref> <ref name="faces allegations">{{Navedi revijo|last=Mayer|first=Jane|date=December 21, 2017|title=A Conservative Nonprofit That Seeks to Transform College Campuses Faces Allegations of Racial Bias and Illegal Campaign Activity|url=https://www.newyorker.com/news/news-desk/a-conservative-nonprofit-that-seeks-to-transform-college-campuses-faces-allegations-of-racial-bias-and-illegal-campaign-activity|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20171223012328/https://www.newyorker.com/news/news-desk/a-conservative-nonprofit-that-seeks-to-transform-college-campuses-faces-allegations-of-racial-bias-and-illegal-campaign-activity|archive-date=December 23, 2017|access-date=May 9, 2021}}</ref> Organizacijo je soustanovil leta 2012 pri 18 letih. <ref name="DartReview">{{Navedi splet|date=November 1, 2019|title=A Profile of Charlie Kirk|url=http://dartreview.com/a-profile-of-charlie-kirk/|accessdate=April 14, 2022|website=The Dartmouth Review|language=en-US}}</ref> [[Slika:Charlie_Kirk_&_Donald_Trump_(53067467229).jpg|levo|sličica|297x297_pik|Kirk in predsednik [[Donald Trump]] govorita z udeleženci konference Turning Point Action leta 2023]] Leta 2020 je ProPublica preiskala finance TPUSA, pri čemer je ugotovila, da so se voditelji okoristili s podporo Donalda Trumpa. Poročala je tudi, da se je Kirkova plača pri TPUSA povečala z 27.000 dolarjev na skoraj 300.000 dolarjev in da je kupil stanovanje za 855.000 dolarjev v Longboat Keyu na Floridi.<ref>{{Navedi splet|last=Spies|first=Mike|last2=Pearson|first2=Jake|date=July 21, 2020|title=At This Trump-Favored Charity, Financial Reporting Is Questionable and Insiders Are Cashing In|url=https://www.propublica.org/article/at-this-trump-favored-charity-financial-reporting-is-questionable-and-insiders-are-cashing-in|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200723015436/https://www.propublica.org/article/at-this-trump-favored-charity-financial-reporting-is-questionable-and-insiders-are-cashing-in|archivedate=July 23, 2020|accessdate=July 23, 2020|website=ProPublica}}</ref> Leta 2020 je Turning Point USA ustvaril 39,2 milijona dolarjev prihodkov.<ref>{{Navedi splet|last=Stone|first=Peter|date=October 23, 2021|title=Money and misinformation: how Turning Point USA became a formidable pro-Trump force|url=https://www.theguardian.com/us-news/2021/oct/23/turning-point-rightwing-youth-group-critics-tactics|accessdate=October 24, 2021|website=[[The Guardian]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250907134829/https://www.theguardian.com/us-news/2021/oct/23/turning-point-rightwing-youth-group-critics-tactics|archivedate=September 7, 2025}}</ref> Kirk je pri TPUSA in sorodnih organizacijah zaslužil več kot 325.000 dolarjev plače. <ref name="PostVaccine">{{Navedi novice|last=Stanley-Becker|first=Isaac|date=July 29, 2021|title=Charlie Kirk's pro-Trump youth group stokes vaccine resistance as covid surges again|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2021/07/29/vaccine-mandates-charlie-kirk-tpusa/|accessdate=November 13, 2021|work=[[The Washington Post]]}}</ref> [[Slika:Candace_Owens_&_Charlie_Kirk_(45577890995).jpg|sličica|Kirk in Candace Owens govorita na vrhu študentskih akcij, ki ga je gostila organizacija Turning Point USA v West Palm Beachu na Floridi, 22. decembra 2018]] Leta 2021 je TPUSA napovedala spletno akademijo, namenjeno učencem v šolah, da bi preprečil ,,zastrupljanje otrok s proti-ameriško miselnostjo<nowiki>''</nowiki>; namenjena naj bi bila družinam, ki si želijo "izobraževanja, ki daje prednost Ameriki". Arizonsko izobraževalno podjetje StrongMind je sprva sodelovalo s TPUSA z načrti za odprtje akademije do jeseni 2022 in ocenilo njen "potencial za ustvarjanje več kot 40 milijonov dolarjev bruto prihodka s polno zmogljivostjo (10.000 učencev)". Partnerstvo se je končalo, potem ko je StrongMind prejel negativne odzive lastnih zaposlenih, ključni podizvajalec Freedom Learning Group, ki je pripravljal vsebine tečajev za akademijo, pa je prav tako odstopil.<ref>{{Navedi novice|last=Stanley-Becker|first=Isaac|last2=Reinhard|first2=Beth|date=February 8, 2022|title=Firm saw $40 million potential in Charlie Kirk's 'America-first' academy. Then its plans fell apart.|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2022/02/08/charlie-kirk-turning-point-academy-strongmind/|accessdate=March 6, 2022|work=[[The Washington Post]]|language=en-US|issn=0190-8286}}</ref> === Turning Point Action === Organizacija Turning Point Action je bila ustanovljena pred [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2020]]. Njen namen je bila podpora Donaldu Trumpu za ponovna izvolitev. Zaradi neuspeha sta se TPUSA in Trumpova kampanja medsebojno krivila za splošen upad podpore mladih Trumpu.<ref name="Orr-2020">{{Navedi novice|last=Orr|first=Gabby|date=November 27, 2020|title=Blame game erupts over Trump's decline in youth vote|url=https://www.politico.com/news/2020/11/27/blame-game-erupts-over-trumps-decline-in-youth-vote-440811|accessdate=April 19, 2021|work=[[Politico]]}}</ref> === Turning Point Faith === Ustanovil je tudi organizacijo Turning Point Faith, ki je spodbujala pastorje in druge cerkvene voditelje k aktivni udeležbi pri lokalnih in nacionalnih političnih vprašanjih.<ref name="graham">{{Navedi novice|last=Graham|first=Ruth|date=March 26, 2021|title=Conservative Activist Charlie Kirk Leaves Liberty University Think Tank|url=https://www.nytimes.com/2021/03/16/us/charlie-kirk-liberty-falwell-falkirk.html|accessdate=April 2, 2021|work=[[The New York Times]]}}</ref> === Pogovorni radio === Od oktobra 2020 do svoje smrti je Kirk na radijskem kanalu "The Answer" založbe Salem Media vodil dnevno triurno radijsko pogovorno oddajo z naslovom ''The Charlie Kirk Show''.<ref>{{Navedi novice|last=Robins-Early|first=Nick|date=November 2, 2020|title=The Christian Radio Network Working To Reelect Trump|url=https://www.huffpost.com/entry/trump-radio-christian-evangelical_n_5f9c79c2c5b616c2f31489b4|accessdate=May 9, 2021|work=[[HuffPost]]}}</ref><ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=SRN Adds The Charlie Kirk Show to Weekday Lineup|date=September 1, 2020|location=Camarillo, CA|url=https://www.businesswire.com/news/home/20200901005017/en/SRN-Adds-The-Charlie-Kirk-Show-to-Weekday-Lineup|accessdate=November 25, 2020|last=Salem Media Group}}</ref> == Politična in moralna stališča == [[Charlie Kirk]] je imel velik vpliv v [[konservativizem|konservativnem]] gibanju zlasti med mladimi [[kristjani]];<ref>{{Cite web |last=Paz |first=Christian |date=September 12, 2025 |title=How Charlie Kirk remade Gen Z |url=https://www.vox.com/politics/461498/charlie-kirk-remade-gen-z-transform-conservative-youth-politics-legacy |access-date=September 14, 2025 |website=[[Vox (website)|Vox]] |language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20250917053725/https://www.vox.com/politics/461498/charlie-kirk-remade-gen-z-transform-conservative-youth-politics-legacy |archive-date=September 17, 2025}}</ref><ref>{{Cite web |last=Post |first=Kathryn |date=September 12, 2025 |title=Charlie Kirk Rallied Young Christians into a Political Movement |url=https://www.christianitytoday.com/2025/09/charlie-kirk-college-christians-campus-politics/ |access-date=September 14, 2025 |website=[[Christianity Today]] |language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20250913055212/https://www.christianitytoday.com/2025/09/charlie-kirk-college-christians-campus-politics/ |archive-date=September 13, 2025}}</ref> ''[[The New York Times|New York Times]]'' je zapisal, da ''Kirk simbolizira upanje za [[krščanstvo|krščansko]] [[politična desnica|desnico]]''.<ref name="DiasGraham2025">{{cite news |last1=Dias |first1=Elizabeth |last2=Graham |first2=Ruth |title=Kirk's Christian Supporters Mourn Him as a Martyr |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2025/09/11/us/charlie-kirk-martyr-conservative-christians.html |access-date=September 12, 2025 |date=September 11, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250917044608/https://www.nytimes.com/2025/09/11/us/charlie-kirk-martyr-conservative-christians.html |archive-date=September 17, 2025}}</ref> Njegova odkrita politična zagnanost pa je bila deležna tudi zavračanj, kritik in polemik.<ref>{{cite news |last=Smith |first=David |date=September 10, 2025 |title=Charlie Kirk: Trump ally and divisive provocateur who became US right's 'youth whisperer' |url=https://www.theguardian.com/us-news/2025/sep/10/who-is-charlie-kirk-profile |access-date=September 22, 2025 |work=[[The Guardian]] |issn=0261-3077 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250921234324/https://www.theguardian.com/us-news/2025/sep/10/who-is-charlie-kirk-profile |archive-date=September 21, 2025}}</ref> Skupine, ki so preučevale [[sovražni govor]], vključno s centrom "Southern Poverty Law Center", so njegovo retoriko opisale kot razdiralno, rasistično, [[ksenofobija|ksenofobično]] in skrajno. Kirk se ni strinjal s kritiki, češ da je ustvaril strupeno okolje na spletu, in trdil: »Nestrinjanje je zdrav del naših sistemov.«<ref>{{Cite news |last=Rogers |first=Katie |date=September 10, 2025 |title=Inside the Close Alliance Between Trump and Charlie Kirk |url=https://www.nytimes.com/2025/09/10/us/politics/trump-charlie-kirk-ally.html |access-date=September 11, 2025 |newspaper=[[The New York Times]] |quote=Mr. Kirk's own rhetoric was long cast as racist, xenophobic and extreme by groups that study hate speech, including the Southern Poverty Law Center. For years, he used his various platforms to decry racial equity programs, float an array of conspiracy theories and test out divisive messaging that Mr. Trump has later adopted. |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918002750/https://www.nytimes.com/2025/09/10/us/politics/trump-charlie-kirk-ally.html |archive-date=September 18, 2025}}</ref> Kirkova stališča so različna [[občilo|družbena občila]] in [[akademik]]i opisovali kot skrajno desničarska, <ref>Stone, Peter (2. marec 2024). "A far-right US youth group is ramping up its movement to back election deniers". The Guardian. Pridobljeno 5. avgusta 2025. Kirk chases conspiracies that animate his followers and generate funds," the long-time GOP consultant Tyler Montague said. "Kirk has used this method to push conspiracies about election fraud, Christian nationalism, anti-immigrant xenophobia, and now he's opened a new front in racism with his Martin Luther King attacks.</ref><ref>Rudnick, Dennis L. (2024). Resisting Divide-and-Conquer Strategies in Education: Pathways and Possibilities. Myers Education Press. TPUSA was founded in 2012 by Charlie Kirk, who promotes Christian Nationalism and far-right politically conservative politics.</ref> <ref>{{bulleted list| | {{cite news |last1=Bertrand |first1=Solenne |last2=Tésorière |first2=Ronan |date=September 10, 2025 |title=L'influenceur Charlie Kirk, proche de Trump, tué par balle en plein meeting |language=fr |trans-title=Influencer Charlie Kirk, close to Trump, shot dead during rally |work=[[Le Parisien]] |url=https://www.leparisien.fr/international/etats-unis/etats-unis-linfluenceur-dextreme-droite-charlie-kirk-se-fait-tirer-dessus-lors-dun-evenement-10-09-2025-S6SWWCC27ZGEFP4Y25DUFR4DXY.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20250915052129/https://www.leparisien.fr/international/etats-unis/etats-unis-linfluenceur-dextreme-droite-charlie-kirk-se-fait-tirer-dessus-lors-dun-evenement-10-09-2025-S6SWWCC27ZGEFP4Y25DUFR4DXY.php |archive-date=September 15, 2025}} | {{cite news |last=Deliso |first=Meredith |date=September 11, 2025 |title=Manhunt for shooter continues after Charlie Kirk killed in 'political assassination' |url=https://abcnews.go.com/US/charlie-kirk-shot-event-utah-university-jd-vance/story?id=125451514 |work=[[ABC News (United States)|ABC News]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918181030/https://abcnews.go.com/US/charlie-kirk-shot-event-utah-university-jd-vance/story?id=125451514 |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite news |date=September 10, 2025 |title=Charlie Kirk, influenceur conservateur pro-Trump, tué par balle lors d'un rassemblement dans une université de l'Utah, le tireur est toujours en fuite |language=fr |trans-title=Charlie Kirk, pro-Trump conservative influencer, shot dead at Utah university rally, shooter still at large |url=https://www.lemonde.fr/international/article/2025/09/10/charlie-kirk-l-influenceur-conservateur-americain-blesse-par-balles-lors-d-un-rassemblement-dans-une-universite-de-l-utah_6640349_3210.html |work=[[Le Monde]] |agency=[[Agence France-Presse]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918001711/https://www.lemonde.fr/international/article/2025/09/10/charlie-kirk-l-influenceur-conservateur-americain-blesse-par-balles-lors-d-un-rassemblement-dans-une-universite-de-l-utah_6640349_3210.html |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite news |last=Busslinger |first=Boris |date=September 11, 2025 |title=Charlie Kirk, le martyr du trumpisme qui pourrait mettre le feu aux poudres |language=fr |trans-title=Charlie Kirk, the martyr of Trumpism who could set the powder keg alight |url=https://www.letemps.ch/monde/charlie-kirk-le-martyr-du-trumpisme-qui-pourrait-mettre-le-feu-aux-poudres |work=[[Le Temps]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250916195029/https://www.letemps.ch/monde/charlie-kirk-le-martyr-du-trumpisme-qui-pourrait-mettre-le-feu-aux-poudres |archive-date=September 16, 2025}} | {{cite news |date=September 10, 2025 |title=Figure de l'extrême droite américaine et pro Trump, Charlie Kirk a été tué en plein meeting |language=fr |trans-title=American far-right and pro-Trump figure Charlie Kirk was killed in the middle of a rally |url=https://www.ouest-france.fr/monde/etats-unis/linfluenceur-charlie-kirk-figure-de-lextreme-droite-americaine-et-pro-trump-blesse-par-balle-f15e3a76-8e79-11f0-b582-5820cfc46140 |work=[[Ouest-France]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250915111819/https://www.ouest-france.fr/monde/etats-unis/linfluenceur-charlie-kirk-figure-de-lextreme-droite-americaine-et-pro-trump-blesse-par-balle-f15e3a76-8e79-11f0-b582-5820cfc46140 |archive-date=September 15, 2025}} | {{cite news |last=Armentrout |first=Mitchell |date=July 16, 2024 |title=Chicago suburban native, far-right conservative talk show host Charlie Kirk speaks at RNC |url=https://www.nprillinois.org/government-politics/2024-07-16/chicago-suburban-native-far-right-conservative-talk-show-host-charlie-kirk-speaks-at-rnc |work=[[NPR]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20240913070251/https://www.nprillinois.org/government-politics/2024-07-16/chicago-suburban-native-far-right-conservative-talk-show-host-charlie-kirk-speaks-at-rnc |archive-date=September 13, 2024}} | {{cite news |date=September 11, 2025 |title=Charlie Kirk: Trump's fiery far-right 'youth whisperer' |url=https://www.france24.com/en/americas/20250911-charlie-kirk-trump-s-fiery-supporter-and-us-far-right-youth-whisperer |work=[[France24]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250911190405/https://www.france24.com/en/americas/20250911-charlie-kirk-trump-s-fiery-supporter-and-us-far-right-youth-whisperer |archive-date=September 11, 2025}} | {{cite news |last=Reevey |first=Luke |date=September 11, 2025 |title=Charlie Kirk shooting: Video captures terror on Utah campus as gunshot heard |url=https://www.the-independent.com/tv/news/charlie-kirk-shooting-utah-panic-video-b2824905.html |work=[[The Independent]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250915034417/https://www.the-independent.com/tv/news/charlie-kirk-shooting-utah-panic-video-b2824905.html |archive-date=September 15, 2025}} | {{cite book |last=Boedy |first=Matthew |date=2025 |title=The Seven Mountains Mandate: Exposing the Dangerous Plan to Christianize America and Destroy Democracy |publisher=Presbyterian Publishing |isbn=978-0664269210}} | {{cite news |date=September 13, 2025 |title=Charlie Kirk und Bürgerkriegsangst: Die Radikalisierung der USA |language=de |trans-title=Charlie Kirk and Civil War Fear: The Radicalization of the USA |url=https://www.werra-rundschau.de/politik/charlie-kirk-und-buergerkriegsangst-die-radikalisierung-der-usa-zr-93930886.html |work={{ill|Werra-Rundschau|de}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918163259/https://www.werra-rundschau.de/politik/charlie-kirk-und-buergerkriegsangst-die-radikalisierung-der-usa-zr-93930886.html |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite news |last=Schroeder |first=Florian |date=September 16, 2025 |title=Charlie Kirk |language=de |url=https://www1.wdr.de/mediathek/audio/wdr2/wdr2-kabarett/audio-florian-schroeder-charlie-kirk-100.html |work=[[WDR 2]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918191020/https://www1.wdr.de/mediathek/audio/wdr2/wdr2-kabarett/audio-florian-schroeder-charlie-kirk-100.html |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite magazine |last=Etzold |first=Marc |date=September 15, 2025 |title=Wie Europas Rechtspopulisten den Mord an Charlie Kirk für sich nutzen |language=de |trans-title=How Europe's right-wing populists are exploiting the murder of Charlie Kirk |url=https://www.stern.de/politik/ausland/charlie-kirk--wie-europas-rechte-den-mord-fuer-sich-nutzen--36051942.html |magazine=[[Stern (magazine)|Stern]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250916055937/https://www.stern.de/politik/ausland/charlie-kirk--wie-europas-rechte-den-mord-fuer-sich-nutzen--36051942.html |archive-date=September 16, 2025}} | {{cite news |last=De Foer |first=Steven |date=November 1, 2024 |title=Rechts jeugdidool Charlie Kirk neemt als campagneleider voor Trump een enorme gok |language=nl |trans-title=Right-wing youth idol Charlie Kirk takes a huge gamble as campaign manager for Trump |url=https://www.nieuwsblad.be/buitenland/rechts-jeugdidool-charlie-kirk-neemt-als-campagneleider-voor-trump-een-enorme-gok/55555995.html |work=[[Het Nieuwsblad]] |archive-url=https://archive.today/20250910191620/https://www.nieuwsblad.be/buitenland/rechts-jeugdidool-charlie-kirk-neemt-als-campagneleider-voor-trump-een-enorme-gok/55555995.html |archive-date=September 10, 2025}} | {{cite magazine |last=Warzel |first=Charlie |date=September 19, 2024 |title=Elon Musk Has Reached a New Low |url=https://www.theatlantic.com/technology/archive/2024/09/elon-musk-trump-posts/679937/ |magazine=[[The Atlantic]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250801175934/https://www.theatlantic.com/technology/archive/2024/09/elon-musk-trump-posts/679937/ |archive-date=August 1, 2025}} | {{cite news |last1=Stein |first1=Chris |last2=Anguiano |first2=Dani |date=September 12, 2025 |title=Charlie Kirk in his own words: 'prowling blacks' and his views on gun control |url=https://www.irishtimes.com/world/us/2025/09/12/charlie-kirk-in-his-own-words-prowling-blacks-and-the-great-replacement-strategy/ |newspaper=[[The Irish Times]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250917063404/https://www.irishtimes.com/world/us/2025/09/12/charlie-kirk-in-his-own-words-prowling-blacks-and-the-great-replacement-strategy/ |archive-date=September 17, 2025}} }}</ref><ref>{{bulleted list| | {{cite news |date=October 27, 2024 |title=Charlie Kirk, el joven héroe del movimiento MAGA: "La desobediencia civil puede ser bíblica" |language=es |trans-title=Charlie Kirk, the young hero of the MAGA movement: "Civil disobedience can be biblical." |url=https://www.perfil.com/noticias/internacional/charlie-kirk-el-joven-heroe-estadounidense-del-movimiento-maga.phtml |work=Perfil |archive-url=https://web.archive.org/web/20250128203633/https://www.perfil.com/noticias/internacional/charlie-kirk-el-joven-heroe-estadounidense-del-movimiento-maga.phtml |archive-date=January 28, 2025}} | {{cite news |last=Soto |first=Rosa |date=September 11, 2025 |title=Quién era Charlie Kirk, el activista de extrema derecha y aliado de Trump asesinado de un disparo en Utah |language=es |trans-title=Who was Charlie Kirk, the far-right activist and Trump ally shot dead in Utah? |url=https://www.newtral.es/charlie-kirk-trump-utah/20250911/ |work={{ill|Newtral|es}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20250912104608/https://www.newtral.es/charlie-kirk-trump-utah/20250911/ |archive-date=September 12, 2025}} | {{cite news |date=September 12, 2025 |title=Per capire cosa faceva Charlie Kirk bisogna conoscere una cosa molto americana |language=it |trans-title=To understand what Charlie Kirk did, you need to know something very American. |url=https://www.ilpost.it/2025/09/12/charlie-kirk-dibattiti-universita-stati-uniti/ |work=[[Il Post]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250916034619/https://www.ilpost.it/2025/09/12/charlie-kirk-dibattiti-universita-stati-uniti/ |archive-date=September 16, 2025}} | {{cite news |last=Catucci |first=Marina |date=September 11, 2025 |title=Usa, ucciso l'attivista di estrema destra Charlie Kirk |language=it |trans-title=Far-right activist Charlie Kirk killed in the US |url=https://ilmanifesto.it/usa-ucciso-lattivista-di-estrema-destra-charlie-kirk |work=[[il manifesto]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250913040529/https://ilmanifesto.it/usa-ucciso-lattivista-di-estrema-destra-charlie-kirk |archive-date=September 13, 2025}} | {{cite news |date=September 18, 2025 |title=Jimmy Kimmel Live!, lo show sospeso dopo i commenti su Charlie Kirk: cosa ha detto |language=it |trans-title=Jimmy Kimmel Live! suspended after Charlie Kirk comments: what he said |url=https://tg24.sky.it/spettacolo/2025/09/18/jimmy-kimmel-live-sospeso-charlie-kirk |work=[[Sky TG24]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20250918093722/https://tg24.sky.it/spettacolo/2025/09/18/jimmy-kimmel-live-sospeso-charlie-kirk |archive-date=September 18, 2025}} | {{cite news |last=Gatta |first=Marianna |date=September 15, 2025 |title=Charlie Kirk. Chi era costui? |language=it |trans-title=Charlie Kirk. Who was he? |url=https://www.terzogiornale.it/2025/09/15/charlie-kirk-chi-era-costui/ |work=Terzogiornale |archive-url= |archive-date=}} | {{cite news |last=Kozłowski |first=Piotr |date=September 18, 2025 |title=W USA nie można mówić źle o Charliem Kirku. Nawet gwiazdy mają problemy |language=pl |trans-title=In the US, you can't say anything bad about Charlie Kirk. Even celebrities have problems. |url=https://kultura.dziennik.pl/news/artykuly/9890591,w-usa-nie-mozna-mowic-zle-o-charliem-kirku-nawet-gwiazdy-maja-problem.html |work=[[Dziennik Polska-Europa-Świat]] |archive-url= |archive-date=}} | {{cite news |date=September 18, 2025 |title=Popularny talk show zdjęty z anteny. W tle słowa o Charliem Kirku |language=pl |trans-title=Popular talk show canceled. Charlie Kirk's words in the background |url=https://www.polsatnews.pl/wiadomosc/2025-09-18/popularne-talk-show-zdjete-z-anteny-w-tle-slowa-o-charliem-kirku/ |work=[[Polsat News]] |archive-url= |archive-date=}} }}</ref>medtem ko drugi trdijo, da so ta stališča prevladujoča v [[ZDA|ameriškem]] [[konservatizem|konservativizmu]].<ref>{{cite book |last=Milonas |first=Peter |date=2024 |chapter=How the Capitalist Media Altered Our Epistemology and Led to the Rise of the Far-Right |title=Capitalism's Safety Net: News Media and the Far Right |pages=29–66 |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |doi=10.1007/978-3-031-79078-2_2 |isbn=978-3-031-79078-2}}</ref><ref>{{cite report |last1=Liang |first1=Christina Schori |last2=Cross |first2=Matthew John |date=July 2020 |url=https://www.gcsp.ch/sites/default/files/2024-12/SSA-11-white-crusade-how-to-prevent-right-wing-extremists-from-exploiting-the-internet.pdf |title=Strategic Security Analysis: White Crusade: How to Prevent Right-Wing Extremists from Exploiting the Internet |publisher=Geneva Centre for Security Policy |issue=11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250819095024/https://www.gcsp.ch/sites/default/files/2024-12/SSA-11-white-crusade-how-to-prevent-right-wing-extremists-from-exploiting-the-internet.pdf |archive-date=August 19, 2025}}</ref><ref>{{cite thesis |last=Kay |first=R. |date=2022 |title=United in misogyny: the manosphere – far-right nexus and marginalized masculinities |type=International Master in Security, Intelligence and Strategic Studies |publisher=[[University of Glasgow]], [[Dublin City University]], [[University of Trento]], and [[Charles University]]}}</ref><ref>{{cite book |last=Burley |first=Shan |date=2021 |title=Why We Fight: Essays on Fascism, Resistance, and Surviving the Apocalypse |publisher=[[AK Press]] |isbn=978-1849354066}}</ref> === Splav === Trdil je, da [[Gibanje proti splavu|je splav umor]] živega človeškega bitja in bi moral biti zato nezakonit. Nasprotoval je izjemam za [[posilstvo]], vključno z otroki, starimi komaj 10 let.<ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=WV29R1M25n8|title=Can 25 Liberal College Students Outsmart 1 Conservative? (feat. Charlie Kirk) {{!}} Surrounded|date=September 8, 2024|last=Jubilee|accessdate=December 30, 2024}}</ref> Splav je v nekaterih razpravah primerjal tudi s [[Holokavst|holokavstom]].<ref>{{Navedi novice|date=2025-09-11|title='Abortion worse than holocaust': Charlie Kirk's controversial views re-surface after Trump ally assassinated|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/global-trends/us-news-abortion-worse-than-holocaust-charlie-kirks-controversial-views-re-surface-daughter-rape-baby-delivered-after-trump-ally-assassinated/articleshow/123831808.cms|accessdate=2025-09-11|work=The Economic Times|issn=0013-0389}}</ref> Zagovarjal je stališče, da je splav sprejemljiv le, kadar je ogroženo življenje matere. === Uravnavanje rojstev === Oktobra 2021 je Kirk v svojem [[podkast]]u dejal, da si demokrati želijo, da bi Američani živeli tam, kjer »ni kulturne identitete, kjer živite v spolni zmešnjavi, kjer je zasebna lastnina stvar preteklosti in vladajoči razred nadzoruje vse«. Po negativnih odzivih na družbenih omrežjih je na spletni strani inštituta Claremont objavil izjavo, v kateri je ponovil in razširil svoja sporočila.<ref>{{Cite news |last=O'Dell |first=Liam |date=October 9, 2021 |title=Charlie Kirk roasted for saying Democrats want Americans to live in 'sexual anarchy' |url=https://www.indy100.com/news/charlie-kirk-sexual-anarchy-democrats-b1935376 |access-date=November 6, 2021 |work=[[Indy100]] |archive-url= |archive-date=}}</ref><ref>{{Cite news |last=Rumpf |first=Sarah |date=October 8, 2021 |title=Charlie Kirk Warns That Democrats Want You to 'Live in Sexual Anarchy' and Twitter Wants to Know Why He Can't Comb His Hair |url=https://www.mediaite.com/online/charlie-kirk-warns-that-democrats-want-you-to-live-in-sexual-anarchy-and-twitter-wants-to-know-why-he-cant-comb-his-hair/ |access-date=November 6, 2021 |work=[[Mediaite]] |archive-url= |archive-date=}}</ref><ref>"On Sexual Anarchy". The American Mind. 14. oktober 2021. Pridobljeno 12. septembra 2025.</ref> Po poročanju Media Matters for America je Kirk na konferenci TPUSA Young Women's Leadership Summit 2022 dejal, da je »biblijski model«, ki ga naj bi ženske sledile v romantičnih razmerjih, partner, ki je »zaščitnik in vodja, in globoko v sebi se velika večina vas strinja«, in da »če želite spoznati konservativne moške, ki so zbrani, ki niso takšni, kot so prebujeni beta moški, ampak oni začenjajo novo poglavje [[Turning Point USA|Ameriške prelomnice]], jih boste srečali veliko«.<ref>{{Cite web |last=Peltz |first=Madeline |date=June 5, 2022 |title=Turning Point USA conference for young women leaders suggests their role is to get married and have babies |url=https://www.mediamatters.org/charlie-kirk/turning-point-usa-conference-young-women-leaders-suggests-their-role-get-married-and |access-date=June 8, 2022 |website=[[Media Matters for America]] |language=en |archive-url= |archive-date=}}</ref>Kirk je izjavil, da umetno uravnavanje rojstev, ki je povezano s preprečevanjem spočetja, ženske razjezi in zagreni, kar naj bi po njegovem mnenju ustrezalo političnim nagnjenjem [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]]. Prav tako je verjel, da protispočetna tabletka "uničuje ženske možgane".<ref>{{cite magazine |last1=Furendi |first1=Ann |title=The American right's deranged war on the Pill |url=https://www.spiked-online.com/2024/04/07/the-american-rights-deranged-war-on-the-pill/ |magazine=[[Spiked (magazine)|Spiked]] |access-date=September 11, 2025 |archive-url= |archive-date=}}</ref> === Pravica do orožja === Kirk je bil zagovornik pravice do orožja. Na dogodku Turning Point USA aprila 2023 v [[Salt Lake City|Salt Lake Cityju]] v Utahu je Kirk dejal: »Mislim, da se splača, da vsako leto plačamo nekaj smrtnih žrtev s strelnim orožjem, da bi lahko imeli drugi amandma za zaščito naših drugih božjih pravic.«<ref name="Snopes2a">{{Navedi splet|last=Liles|first=Jordan|date=September 10, 2025|title=Charlie Kirk once said some gun deaths 'worth it' in order to have Second Amendment|url=https://www.snopes.com/fact-check/charlie-kirk-gun-deaths-quote/|accessdate=September 10, 2025|website=Snopes|language=en|archiveurl=https://archive.today/20250910212210/https://www.snopes.com/fact-check/charlie-kirk-gun-deaths-quote/|archivedate=September 10, 2025}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Mordowanec|first=Nick|date=April 6, 2023|title=Charlie Kirk Says Gun Deaths 'Unfortunately' Worth it to Keep 2nd Amendment|url=https://www.newsweek.com/charlie-kirk-says-gun-deaths-worth-it-2nd-amendment-1793113|work=[[Newsweek]]|location=|publisher=|accessdate=September 10, 2025}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Kircher|first=Madison|last2=McKinley|first2=Jesse|title=Social Media Falls Into Well Worn Grooves After Charlie Kirk's Death|url=https://www.nytimes.com/2025/09/10/style/charlie-kirk-social-media-reaction.html|accessdate=September 11, 2025|work=The New York Times|date=September 10, 2025|archiveurl=https://archive.today/20250911012114/https://www.nytimes.com/2025/09/10/style/charlie-kirk-social-media-reaction.html|archivedate=September 11, 2025}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Rahn|first=Wesley|title=US: Conservative pundit Charlie Kirk shot dead at Utah rally|url=https://www.dw.com/en/us-conservative-pundit-charlie-kirk-shot-dead-in-utah/a-73954370|accessdate=September 11, 2025|work=Deutsche Welle|date=September 10, 2025|archiveurl=https://archive.today/20250911020226/https://www.dw.com/en/us-conservative-pundit-charlie-kirk-shot-dead-in-utah/a-73954370|archivedate=September 11, 2025}}</ref> === Korona === [[Charlie Kirk|Kirk]] se je pogosto zasebno in javno posmehoval priporočilom [[zdravstvo|zdravstvenih]] strokovnjakov, naj ljudje nosijo [[plinska maska|krinke]] v zaprtih prostorih ali kadar se ne morejo držati v varni oddaljenosti v družbi, da bi preprečili širjenje [[covid-19|koronavirusa]]. <ref>{{cite web|url=https://www.coloradopolitics.com/2020/07/30/turning-point-usa-co-founder-bill-montgomery-dies-after-contracting-coronavirus-07d8da0c-d266-11ea-9c13-77034fdd4897/|title= Turning Point USA co-founder Bill Montgomery dies after contracting coronavirus |publisher=Colorado Politics|author=Mike Brest|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=8. julij 2021}}</ref> Kot stoodstotni [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanec]] je - podobno kot [[Donald Trump|Trump]], pa tudi njegov varovanec [[Charlie Kirk|Kirk]] -, tudi [[Bill Montgomery|Montgomery]] bil zagrizen [[nasprotovanje cepljenju|proticepilec]]. Po njegovi smrti zaradi zapletov, ki so nastali po okužbi s [[covid-19|koronavirusom]], je [[Turning Point USA]] oziroma njegov ravnatelj Kirk, izbrisal objavo, ki se je posmehovala uporabnikom varovalnih krink.<ref>{{cite web|url= https://www.coloradopolitics.com/2020/07/30/turning-point-usa-co-founder-bill-montgomery-dies-after-contracting-coronavirus-07d8da0c-d266-11ea-9c13-77034fdd4897/|title="Turning Point USA co-founder Bill Montgomery dies after contracting coronavirus"|publisher=Colorado Politics|author=Mike Brest|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=8. julij 2021}}</ref> == Družina == {{glavni|Erika Kirk}} [[Charlie Kirk|Charlie]] in [[Erika Kirk|Erika Frantzve]] sta se spoznala in začela hoditi skupaj v [[New York]]u leta 2019<ref name=abc>{{cite web|url=https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|title=Charlie Kirk's family: What to know about his wife Erika, 2 kids|first=Katie|last=Kindelan|date=September 10, 2025|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911002316/https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|url-status=live}}</ref>. Zaročila sta se decembra 2020.<ref>Marin, Kate (22. november 2022). "Who is Charlie Kirk's wife? His business savvy partner". The Netline. Arhivirano iz spletišča 19. junija 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Čeprav je bila Erika vzgojena [[katolištvo|katoliško]], on pa [[protestantizem|protestantsko]], sta delila iste [[krščanstvo|krščanske]] vrednote in tudi politična stališča. Charlie je kot soustanovitelj [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]] želel po eni strani načelno uveljavljanje [[krščanstvo|krščanskih]] vrednot, po drugi pa [[politika|politično]] zagovarjanje [[konservativizem|konservativne]] usmerjenosti, kar je bilo blizu tudi Erikinim pogledom, saj je bila vzgojena v tradicionalno krščanskem okolju in miselnosti.<ref>Severns, Maggiel (14. december 2020). "In final years at Liberty, Falwell spent millions on pro-Trump causes". Politico. Arhivirano iz spletišča 24. avgusta 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref> Poročila sta se 8. maja 2021 v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdaleju]].<ref>Marin, Kate (22. november 2022). "Who is Charlie Kirk's wife? His business savvy partner". The Netline. Arhivirano iz spletišča 19. junija 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.</ref><ref>{{Cite web |date=July 27, 2021 |title=Who Is Charlie Kirk Married To? Inside Conservative Activist's Wedding Details and Wife |url=https://hollywoodmask.com/entertainment/charlie-kirk-married.html |access-date=March 19, 2022 |publisher=HollywoodMask}}</ref><ref>{{Cite web |last=Munoz |first=Marisol |title=Erika Frantzve: more than just a pretty face |url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html |access-date=September 16, 2024 |website=AZFoothills.com |language=en-US}}</ref> [[Turning Point USA|Turning Point]] je poravnal stroške poročnega sprejema ob istočasnem proslavljanju devete obletnice gibanja v hotelu »Fairmont Scottsdale Princess«.<ref>{{cite web|url=https://tucson.com/news/nation-world/government-politics/article_e5d8d8c0-ed8c-5f22-a906-3dfaea00dabb.html|title=How Trump's MAGA movement helped a 29-year-old activist become a millionaire|date=January 11, 2024|agency=[[Associated Press]]|first=Brian|last=Slodysko|newspaper=[[Arizona Daily Star]]|access-date=September 10, 2025}}</ref> Eriko so pogostoma videvali na Charliejevih zborovanjih, čeprav ni bila članica nobenega odbora niti vodstva.<ref name=abc /> == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == *[[Turning Point USA]] *[[Erika Kirk]] *[[Donald Trump]] *[[Bill Montgomery]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.iskreni.net/zakaj-je-charlie-kirk-cez-noc-postal-clovek-ki-ga-obcudujem/ ''Zakaj je Charlie Kirk čez noč postal človek, ki ga občudujem?'' - Iskreni Piše: Mojca Belcl Magdič] *[https://svet24.si/novice/tujina/amerika-charlie-kirk-atentat-1847087 ''Ustreljen glas ameriške desnice: kdo je bil Charlie Kirk?'' Glas mladih konservativcev - Svet24.si A.S.] ;{{ikona de}} *[https://www.sueddeutsche.de/kultur/charlie-kirk-ermordung-auswirkungen-debattenkultur-usa-li.3310958?reduced=true Nach dem Attentat: Wer war Charlie Kirk? - Kultur - SZ.de Attentat auf Charlie Kirk. Der Debattenkönig Von Philipp Bovermann und Andrian Kreye] *[https://www.kirche-und-leben.de/artikel/charlie-kirk-usa-attentat-katholische-kirche-christ-influencer-trump-robert-barron-hintergrund Kirche und Leben ''Erschossener Charlie Kirk: Wer war der christliche US-Influencer? '' Die mutmaßliche Ermordung von Charlie Kirk erschüttert die USA. Und wühlt das christliche Amerika auf. Auch ein bekannter US-Bischof meldet sich. Von Tobias Käufer (KNA), mn] ;{{ikona en}} *[https://riddlor.com/charlie-kirk-wife/ Charlie Kirk Wife: Erika Frantzve Murrell – A Story of Faith, Family & Influence © 2025 Riddlor.com By Cielos Angleo] *[https://gazettedirect.com/erika-frantzve-kirk-parents-and-siblings/ Erika Frantzve Kirk’s Parents, Siblings & Family: All About Her Ethnicity and Nationality By Shreeyantra Rai] ;{{ikona hr}} *[https://narod.hr/eu-svijet/tko-je-bio-charlie-kirk-covjek-koji-je-vjerovao-u-prave-vrijednosti ZAGOVORNIK ŽIVOTA ''Tko je bio Charlie Kirk, čovjek koji je vjerovao u prave vrijednosti?'' Helena Mostarkić Gobbo (narod.hr)] *[https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/tko-je-charlie-kirk-15621406 Jutarnji list - Tko je bio Charlie Kirk? Kirk (31) osnivač je Turning Point USA (TPUSA), desničarske političke neprofitne organizacije Piše: L.G./Hina Objavljeno:10. rujna 2025.] ;{{ikona hu}} *[https://www.hetek.hu/cikkek/kulfold/2024november/kicsoda-charlie-kirk-trump-titkos-fegyvere Hetek Közéleti Hetilap - Kicsoda Charlie Kirk, Trump titkos fegyvere? A 31 éves evangéliumi keresztény influenszer, aki egyetemisták millióit mozgósította a választások előtt Kulifai Sára] *[https://www.hetek.hu/cikkek/online/18-rendkivuli-agyonlottek-charlie-kirk-evangeliumi-kereszteny Hetek - Rendkívüli: Agyonlőtték Charlie Kirk evangéliumi keresztény aktivistát egy utahi egyetemen Kirk a konzervatív, bibliai értékrendet képviselte a kampuszokon Kulifai Sára] ;{{ikona sr}} *[https://www.kurir.rs/planeta/9777376/tajleru-robinsonu-preti-smrtna-kazna?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal Tajleru Robinsonu preti smrtna kazna | Kurir Tajler Robinson još nije priznao zločin. Ubici Čarlija Kirka preti smrtna kazna. Američke vlasti zvanično podigle optužnicu protiv Tajlera Robinsona osumnjičenog za atentat na Trampovog saradnika - Nemanja Vlačo] *[https://www.kurir.rs/planeta/9777410/prepiska-ubice-carlija-kirka-sa-ljubavnikom?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal "Ako ne vratim dedinu pušku..." Objavljena prepiska osumnjičenog za ubistvo Čarlija Kirka sa partnerom|Kurir. Prenosi Sofija Marjanović] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški tiktokerji]] [[Kategorija:Umrli leta 2025]] [[Kategorija:Rojeni leta 1993]] [[Kategorija:Charlie Kirk]] [[Kategorija:Viri CS1 v poljščini (pl)]] [[Kategorija:Viri CS1 v italijanščini (it)]] [[Kategorija:Uporaba predloge Medjezikovna povezava z obstoječo povezavo]] [[Kategorija:Viri CS1 v španščini (es)]] [[Kategorija:Viri CS1 v nizozemščini (nl)]] [[Kategorija:Viri CS1 v nemščini (de)]] [[Kategorija:Napake CS1: archive-url]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Članki z mikroformatom hAudio]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Protestanti]] [[Kategorija:Prezbiterijanci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Ameriški podkasterji]] [[Kategorija:Turning Point USA]] [[Kategorija:Aktivisti]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Internetne osebnosti]] 8yjtl6e2uyax41ii1yxf5kvn6oj5994 0 594190 6660453 6656373 2026-04-16T18:50:36Z Ljuba24b 92351 np, dp, pravopis 6660453 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = neki plemič | groundbreaking = 1417 | completed date = 1937 | consecrated date = 27. oktober 1937<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Veliko Trnovo|Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid I.|Bajazidov]] dvor v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš in vanjo položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju Osmani 1521 osvojili Beograd, so bile relikvije prenesene v Konstantinopel, v srbsko mestno četrt Bujukder. Leta 1641 jih je [[Kneževina Moldavija|moldavski knez]] [[Vasile Lupu]]<ref>Vasile Lupu je bil moldavski knez od 1634 do 1653 s sedežem v Cociju</ref>prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (''zemunica'') okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in zgrajena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih turških velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paše Marašlija]], ki je bil zadnji dokaj nepriljubljeni turški poveljnik v Beogradu.<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik ''Politika''. Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvir pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je izdelal 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan ''zelher'').<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so drugič uporabili tehniko [[mozaik]]a; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaičar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam;<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve pri beograjskih vrelcih === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena: #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja); zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kot kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestanovitna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa njeno pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja 2023 ''voda mikrobiološko ni neoporečna''. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: »Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice«, je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje beograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele in zgodovinska dejstva === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si včasih ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to sprenevedanje, zamolčevanje ali nepoznavanje resnične stvarnosti je bilo morda tudi razlog za sorazmerno široko podporo množic pri nedavni vojni [[JNA]] zoper bratske jugoslovanske narode, kar povzroča tudi stalne napetosti s sosedi, pa tudi razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem nepoznavanju dejstev priča tudi naključni članek — navajamo samo eden od številnih —, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke. Morebiti je glavni vir rastočega nezaupanja ravno nepoznavanje dejstev ali njihovo enostransko prikazovanje. Tako lahko pri piscu tega članka opazimo sicer neznatno zgodovinsko napako, ki pa pade v oči vsakomur, ki vsaj malo spremlja dogodke; od časnikarja se sme pričakovati vsaj osnovno znanje; vrh vsega pa ta članek dokazuje, da pisec ni posegel po dosegljivih zanesljivih virih in zato lahko preberemo doslej neznano dejstvo: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo v knjigi, sorazmerno zanesljivem viru: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године, „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni vedno pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] 1si3cvyqegqx7upetm27p62bd4eek0r 0 595919 6660732 6659633 2026-04-17T10:18:15Z ~2026-13659-49 255600 /* Č */ 6660732 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] * Franc Šabeder == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] b1tu8rkv5waj5jspabv9ru9cv679lpy 4 596359 6660675 6660171 2026-04-17T08:28:41Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6660675 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] jamesc9khjhl0o8tmwucehd1i961jd4 0 597851 6660261 6651901 2026-04-16T12:03:44Z Ihana Aneta 242446 6660261 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|parents=[[Franc Župnek]] (oče)}} '''Marija Jožefa Valerka Župnek Sancin'',''''' znana tudi kot '''Mirica Župnek Sancin''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]], [[Glasba|glasbena pedagoginja]] in [[Skladatelj|skladateljica]], * [[3. marec]] [[1901]], [[Ljubljana]], † [[23. julij]] [[1970]], [[Celje]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. marca 1901 v premožni slovenski družini v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04032 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04032/?pg=417|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05|date=1892-1901|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Njena mati je bila posestnica Ana Petrič (1873–1938) iz [[Verd|Verda]], njen oče pa pravnik [[Franc Župnek]] (1860–1938) iz [[Šedina|Šedine]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Hčerki Marija in Ana|url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/hcerki-marija-in-ana/|accessdate=2026-02-05|date=13.10.2025|publisher=Cankarjeva knjižnica Vrhnika|language=Sl|website=kamra.si}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-192-Poljanski_nasip-006-01-00592.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župnek, Franc (1860–1938) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi915746/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-20|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Svetina|first=Anton}}</ref> Njena mati je bila glasbeno izobražena in velika podpornica in dobrotnica glasbenikov.<ref name=":2" /><ref name=":42">{{Navedi splet|title=Marijina nečakinja Mirca Sancin in godalni kvartet Zika|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/marijina-necakinja-mirca-sancin-in-godalni-kvartet-zika/|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|date=13.10.2025|publisher=Cankarjeva knjižnica Vrhnika|website=kamra.si}}</ref> Poskrbela je, da, se je vsak izmed njenih otrok učil kakega instrumenta.<ref name=":52">{{Navedi novice|title=Gospa Mirca Sancin - naša nada|date=februar 1940|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5U5OSOS|volume=2|newspaper=Ženski svet|publisher=Konzorcij Ženski svet|pages=44-45|language=Sl}}</ref> Mirca je začela z učenjem glasbe in klavirja že pri treh letih.<ref name=":52" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila Silvia Oberecker Della Martina, mati italijanske filmske igralke {{ill|Alida Valli|lt=Alide Valli|it|Alida Valli}}.<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Jakomin|first=Dušan|author-link=Dušan Jakomin|date=marec 1958|title=Slovenski tržaški skladatelji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ESH8ZSR|magazine=Mladika|language=Sl|publisher=Mladika|volume=3|pages=46-47}}</ref> V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo in dva razreda dekliškega liceja ter se učila klavirja pri skladatelju [[Josip Pavčič|Josipu Pavčiču]].<ref name=":0" /> Še pred Mircinim devetim letom sta se njena starša razšla, vendar se nikoli nista uradno ločila.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-192-Poljanski_nasip-006-01-00592.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/2/bdf18a51-0225-49d8-9d41-96516638026c?p=31|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-23|title=Popis prebivalcev Ljubljane|date=1931|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=† Vladni svetnik Franc Župnek|date=14.5.1938|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UIGHSDQ|volume=110|language=Sl|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna|page=4}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Mirca je skupaj z brati in sestrami ostala z materjo.<ref name=":32" /> == Izobraževanje == Leta 1911 se je z materjo preselila v Gradec, kjer je začela študirati klavir na konservatoriju v Gradcu pri profesorju {{ill|Hans Schmidt|lt=Hansu Schmidtu|de|Hans Schmidt (Musiker)}} (1854–1923), baltsko-nemškem skladatelju in pianistu ter učencu [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /><ref name=":6" /> Tam se je šolala do prevrata leta 1920, ko se je z materjo preselila na [[Vrhnika|Vrhniko]] in nadaljevala študij klavirja na [[Ljubljanski glasbeni konservatorij|konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani]] pri glasbeniku in dirigentu [[Ivan Brezovšek|Ivanu Brezovšku]] ter pianistu in skladatelju [[Janko Ravnik|Janku Ravniku]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04830 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04830/?pg=135|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05|date=1920-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Metem je spoznala slovenskega violinista in skladatelja Ivana Karla Sancina (1893–1974), člana in soustanovitelja godalnega kvarteta Zika (pozneje Československé kvarteto), ki sta ga njena mati in sestra njene matere finančno podpirala, in se z njem 3. julija 1921 poročila.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":42" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /> Kmalu za tem se je z možem preselila v Avstrijo in tam nadaljevala študij pri avstrijskem pianistu {{ill|Hugo Kroemer|lt=Hugu Kroemerju|de|Hugo Kroemer}} (1888–1971) in avstrijskem glasbenem pedagogu {{ill|Hermann von Schmeidel|lt=Hermannu von Schmeidelu|de|Hermann von Schmeidel}} (1894–1953) na konservatoriju v Gradcu.<ref name=":0" /><ref name=":52" /> Leta 1923 je zaključila šolanje in se z možem preselila v [[Celje]].<ref name=":0" /><ref name=":4" /> Od takrat naprej je v Gradcu opravljala le izpite. Leta 1936 je na graškem konservatoriju opravila mojstrski izpit iz poučevanja klavirja.<ref name=":0" /> Leta 1937 je na graški akademiji diplomirala iz klavirja, leta 1938 pa iz kompozicije.<ref name=":0" /> == Delo == === Pedagoško delo === Leta 1923 se je zaposlila kot učiteljica klavirja in glasbe na glasbeni šoli [[Glasbena matica|Glasbene matice]] v Celju, kjer je delovala do leta 1941.<ref name=":0" /> Tam je bil njen učenec tudi kasnejši slovenski violinist Miran Viher.<ref name=":42" /> Leta 1924 je rodila sina Maria Sancina (1924–1970), edinca, kasnejšega trobentača in programista v glasbenem uredništvu [[Radio Trst A|Radia Trst A]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /> Leta 1941 se je z družino preselila v Ljubljano in se zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli Glasbene matice v Ljubljani, kjer je delala štiri leta.<ref name=":0" /> Tam je bil njen učenec kasnejši skladatelj [[Pavle Kalan]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glavina|first=Bojan|date=oktober 2015|title=Pavle Kalan|url=https://www.epta.si/wp-content/Virkla_2015_st_3_FINAL_web.pdf|magazine=Virkla|language=Sl|publisher=Društvo klavirskih pedagogov Slovenije|pages=23–35}}</ref> Leta 1945 se je z družino preselila v [[Škedenj, Trst|Škedenj]], možev rojstni kraj, kjer je živela do smrti.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Tam se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli [[Glasbena matica Trst|Glasbene matice Trst]], kjer je delala štiri leta.<ref name=":0" /> Leta 1949 se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli pod okriljem Slovenske prosvetne matice v Trstu, kjer je delovala do upokojitve leta 1963.<ref name=":0" /> Istočasno je med letoma 1949 in 1963 opravljala tudi službo profesorice klavirja na slovenskem učiteljišču v Trstu (sedanji Humanistični in družbeno-ekonomski licej Anton Martin Slomšek Trst).<ref name=":0" /> === Koncertiranje === Na glasb. š. v Celju je ostala do 1941 in v vsem tem času tudi koncertirala, nato je nadaljevala s poučevanjem na GM in koncertiranjem v Lj. 20. okt. 1941 je v okviru GM priredila svoj kompozicijski večer. 1945 se je preselila v Trst in odslej živela v Škednju, moževem rojstnem kraju. Najprej je poučevala klavir na GM v Trstu (1945–48), od 1949 do 1963 z možem učila na glasb. šoli pod okriljem Slov. prosv. matice (SPM) in istočasno poučevala klavir na slov. učiteljišču v Trstu (1949–63). V prvih povojnih letih je pogosto koncertirala, nastopala kot pianistka na radiu in spremljala pri klavirju razne soliste. Sodelovala je tudi s pianistko Mařenko Plzak Sancin, ki je bila poročena z bratom njenega moža.<ref>{{Navedi novice|title=Koncert celjske Glasbene Matice|date=1. april 1930|page=24|language=Sl|newspaper=Zbori|publisher=Pevsko društvo Ljubljanski zvon|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02MWDXOL|volume=2}}</ref> === Komponiranje === <ref>{{Navedi novice|title=Ljubljana|date=15.10.1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-033M876I|volume=242a|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|page=4|newspaper=Slovenec}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Skladateljski večer Mirce Sancinove|date=20.10.1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2TECTVQF|publisher=Glasbena matica|language=Sl}}</ref> Pobudo za skladateljevanje je dobila v komorni igri svojega soproga violinista I. K. S-a (gl. članek). Strokovno znanje je izpopolnila pri Art. Michlu v Gradcu, pozneje pri L. M. Škerjancu in svojem soprogu. Prvotno je pisala razne priložnostne skladbe za otroško igro in proslave, pozneje pa vedno zrelejša dela, ki jo uvrščajo med najboljše slov. skladateljice. 20. okt. 1941 je priredila svoj kompozicijski večer v okviru GM v Lj. Njen skladateljski opus obsega predvsem dela za klavir in nekaj za petje: Mamici (Hel. Rajhova), ciklus 2–3 gl. mladinskih zborov s klavirjem; dalje solistične pesmi: Trenutek (J. Murn-Aleksandrov), Mene ni požela kosa (Al. Gradnik), Pomlad je prišla (O. Župančič); več klavirskih skladb je izšlo v tisku v založbi GM v Lj.: Iz mladih dni, 6 klav. skladb za mladino, I.—II. zv. (1942); Fantastično kolo … (1944); 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo …, I.—II. zv. (1944); Vesela mladina, 3 skladbe … (1944); Na igrišču, 10 lahkih … za mladino (1945); poleg tega ima za klavir še več skladb v rkp.: Retje, ki jo šteje S. med svoja najmočnejša dela, Slavnostna koračnica, Miniature, Uspavanka itd.; Vizija in Romanca za violino in klavir. Instrumentirala je Kmečki ples za mali orkester. Pianistka iti skladateljica MIRCA SANCINOVA Napisala je okrog sto klavirskih skladb, 15 violinskih, okrog 20 samospevov (med katerimi Gradnikov »De profundis«) ter mladinsko igro. Njene skladbe je vedno izdajala ljubljanska Glasbena Matica. V načrtu ima še druga dela. Njene skladbe so izvajali v ZDA, v Celovcu, v Gradcu ter v raznih krajih Jugoslavije. Lahko rečemo, da je njena podlaga slovenska in slovanska narodna pesem, predvsem seveda v jugoslovanskih kolo. Njen slog je novomoderni impresionizem. <ref name=":6" /> Leta 1947 je prispevala štirinajst skladb v zbirko Slovenske klavirske skladbe za mladino, ki sta jo urejali glasbeni pedagoginji [[Zorka Bradač]] in [[Silva Hrašovec]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glavina|first=Bojan|date=2022|title=Slovenska klavirska glasba za otroke in mladino|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4M8RASVJ|magazine=Glasba v šoli in vrtcu|language=Sl|publisher=Zavod RS za šolstvo|volume=2|pages=14-23}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 1963 se je zaradi bolezni umaknila iz javnega življenja.<ref name=":0" /> Konec junija 1970 ji je umrl sin, kar jo je povsem strlo.<ref name=":0" /><ref name=":8">{{Navedi novice|title=Odšli so od nas skozi vrata smrti|date=6.8.1970|language=Sl|page=4|publisher=Zadruga z o.z. Novi list|newspaper=Novi list|location=Trst|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VRNILFU}}</ref> Njeni zdravstveno stanje se je poslabšalo in sprejeta je bila v celjsko bolnišnico, kjer je 23. julija 1970 umrla.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Pokopana je na [[Centralno pokopališče Žale|Ljubljanskih Žalah]] v grobu svoje matere in očeta.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=fdbb7c1f-9747-44f4-ba5a-708fe17170d0|title=Žale [A]: Oddelek [25A] Vrsta [13] Grob [15]|publisher=[[Žale]]|website=zale.si}}</ref><ref name=":0" /> Štiri leta za njo je umrl tudi njen mož in bil pokopan v isti grob.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Biblografija == * ''Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942)<ref>{{Navedi knjigo|title=Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1942|location=Ljubljana|cobiss=46203392|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NIQ1EJB|language=Sl}}</ref> * ''Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942)<ref>{{Navedi knjigo|title=Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1942|location=Ljubljana|cobiss=46242816|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMAV2XA1|language=Sl}}</ref> * ''20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46294272|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGBLNY3Y|language=Sl}}</ref> * ''20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46294784|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOET8NB|language=Sl}}</ref> * ''Fantastično kolo : za klavir'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=Fantastično kolo : za klavir|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46295552|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFYNHWE2|language=Sl}}</ref> * ''Vesela mladina : tri skladbe za klavir'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=Vesela mladina : tri skladbe za klavir|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46374400|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXQ9RVI|language=Sl}}</ref> * ''Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1945)<ref>{{Navedi knjigo|title=Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1945|location=Ljubljana|cobiss=54834688|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZXQIXPGZ|language=Sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Župnek Sancin, Mirca}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1901]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] 4jkx3gxlvm5kbj07zni9g3ezai07ctz 6660470 6660261 2026-04-16T19:05:57Z Ihana Aneta 242446 6660470 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|parents=[[Franc Župnek]] (oče)}} '''Marija Jožefa Valerka Župnek Sancin'',''''' znana tudi kot '''Mirica Župnek Sancin''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]], [[Glasba|glasbena pedagoginja]] in [[Skladatelj|skladateljica]], * [[3. marec]] [[1901]], [[Ljubljana]], † [[23. julij]] [[1970]], [[Celje]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. marca 1901 v premožni slovenski družini v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04032 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04032/?pg=417|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05|date=1892-1901|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Njena mati je bila posestnica Ana Petrič (1873–1938) iz [[Verd|Verda]], njen oče pa pravnik [[Franc Župnek]] (1860–1938) iz [[Šedina|Šedine]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Hčerki Marija in Ana|url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/hcerki-marija-in-ana/|accessdate=2026-02-05|date=13.10.2025|publisher=Cankarjeva knjižnica Vrhnika|language=Sl|website=kamra.si}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-192-Poljanski_nasip-006-01-00592.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župnek, Franc (1860–1938) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi915746/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-20|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Svetina|first=Anton}}</ref> Njena mati je bila glasbeno izobražena in velika podpornica in dobrotnica glasbenikov.<ref name=":2" /><ref name=":42">{{Navedi splet|title=Marijina nečakinja Mirca Sancin in godalni kvartet Zika|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/marijina-necakinja-mirca-sancin-in-godalni-kvartet-zika/|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|date=13.10.2025|publisher=Cankarjeva knjižnica Vrhnika|website=kamra.si}}</ref> Poskrbela je, da, se je vsak izmed njenih otrok učil kakega instrumenta.<ref name=":52">{{Navedi novice|title=Gospa Mirca Sancin - naša nada|date=februar 1940|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5U5OSOS|volume=2|newspaper=Ženski svet|publisher=Konzorcij Ženski svet|pages=44-45|language=Sl}}</ref> Mirca je začela z učenjem glasbe in klavirja že pri treh letih.<ref name=":52" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila Silvia Oberecker Della Martina, mati italijanske filmske igralke {{ill|Alida Valli|lt=Alide Valli|it|Alida Valli}}.<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Jakomin|first=Dušan|author-link=Dušan Jakomin|date=marec 1958|title=Slovenski tržaški skladatelji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ESH8ZSR|magazine=Mladika|language=Sl|publisher=Mladika|volume=3|pages=46-47}}</ref> V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo in dva razreda dekliškega liceja ter se učila klavirja pri skladatelju [[Josip Pavčič|Josipu Pavčiču]].<ref name=":0" /> Še pred Mircinim devetim letom sta se njena starša razšla, vendar se nikoli nista uradno ločila.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-192-Poljanski_nasip-006-01-00592.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/2/bdf18a51-0225-49d8-9d41-96516638026c?p=31|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-23|title=Popis prebivalcev Ljubljane|date=1931|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=† Vladni svetnik Franc Župnek|date=14.5.1938|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UIGHSDQ|volume=110|language=Sl|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna|page=4}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Mirca je skupaj z brati in sestrami ostala z materjo.<ref name=":32" /> == Izobraževanje == Leta 1911 se je z materjo preselila v Gradec, kjer je začela študirati klavir na konservatoriju v Gradcu pri profesorju {{ill|Hans Schmidt|lt=Hansu Schmidtu|de|Hans Schmidt (Musiker)}} (1854–1923), baltsko-nemškem skladatelju in pianistu ter učencu [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /><ref name=":6" /> Tam se je šolala do prevrata leta 1920, ko se je z materjo preselila na [[Vrhnika|Vrhniko]] in nadaljevala študij klavirja na [[Ljubljanski glasbeni konservatorij|konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani]] pri glasbeniku in dirigentu [[Ivan Brezovšek|Ivanu Brezovšku]] ter pianistu in skladatelju [[Janko Ravnik|Janku Ravniku]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04830 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04830/?pg=135|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05|date=1920-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Metem je spoznala slovenskega violinista in skladatelja Ivana Karla Sancina (1893–1974), člana in soustanovitelja godalnega kvarteta Zika (pozneje Československé kvarteto), ki sta ga njena mati in sestra njene matere finančno podpirala, in se z njem 3. julija 1921 poročila.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":42" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /> Kmalu za tem se je z možem preselila v Avstrijo in tam nadaljevala študij pri avstrijskem pianistu {{ill|Hugo Kroemer|lt=Hugu Kroemerju|de|Hugo Kroemer}} (1888–1971) in avstrijskem glasbenem pedagogu {{ill|Hermann von Schmeidel|lt=Hermannu von Schmeidelu|de|Hermann von Schmeidel}} (1894–1953) na konservatoriju v Gradcu.<ref name=":0" /><ref name=":52" /> Leta 1923 je zaključila šolanje in se z možem preselila v [[Celje]].<ref name=":0" /><ref name=":4" /> Od takrat naprej je v Gradcu opravljala le izpite. Leta 1936 je na graškem konservatoriju opravila mojstrski izpit iz poučevanja klavirja.<ref name=":0" /> Leta 1937 je na graški akademiji diplomirala iz klavirja, leta 1938 pa iz kompozicije.<ref name=":0" /> == Delo == === Pedagoško delo === Leta 1923 se je zaposlila kot učiteljica klavirja in glasbe na glasbeni šoli [[Glasbena matica|Glasbene matice]] v Celju, kjer je delovala do leta 1941.<ref name=":0" /> Tam je bil njen učenec tudi kasnejši slovenski violinist Miran Viher.<ref name=":42" /> Leta 1924 je rodila sina Maria Sancina (1924–1970), edinca, kasnejšega trobentača in programista v glasbenem uredništvu [[Radio Trst A|Radia Trst A]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /> Leta 1941 se je z družino preselila v Ljubljano in se zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli Glasbene matice v Ljubljani, kjer je delala štiri leta.<ref name=":0" /> Tam je bil njen učenec kasnejši skladatelj [[Pavle Kalan]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glavina|first=Bojan|date=oktober 2015|title=Pavle Kalan|url=https://www.epta.si/wp-content/Virkla_2015_st_3_FINAL_web.pdf|magazine=Virkla|language=Sl|publisher=Društvo klavirskih pedagogov Slovenije|pages=23–35}}</ref> Leta 1945 se je z družino preselila v [[Škedenj, Trst|Škedenj]], možev rojstni kraj, kjer je živela do smrti.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Tam se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli [[Glasbena matica Trst|Glasbene matice Trst]], kjer je delala štiri leta.<ref name=":0" /> Leta 1949 se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli pod okriljem Slovenske prosvetne matice v Trstu, kjer je delovala do upokojitve leta 1963.<ref name=":0" /> Istočasno je med letoma 1949 in 1963 opravljala tudi službo profesorice klavirja na slovenskem učiteljišču v Trstu (sedanji Humanistični in družbeno-ekonomski licej Anton Martin Slomšek Trst).<ref name=":0" /> === Koncertiranje === Na glasb. š. v Celju je ostala do 1941 in v vsem tem času tudi koncertirala, nato je nadaljevala s poučevanjem na GM in koncertiranjem v Lj. 20. okt. 1941 je v okviru GM priredila svoj kompozicijski večer. 1945 se je preselila v Trst in odslej živela v Škednju, moževem rojstnem kraju. Najprej je poučevala klavir na GM v Trstu (1945–48), od 1949 do 1963 z možem učila na glasb. šoli pod okriljem Slov. prosv. matice (SPM) in istočasno poučevala klavir na slov. učiteljišču v Trstu (1949–63). V prvih povojnih letih je pogosto koncertirala, nastopala kot pianistka na radiu in spremljala pri klavirju razne soliste. Na koncertih je sodelovala z možem, pianistko [[Mařenka Plzak Sancin|Mařenko Plzak Sancin]], ki je bila poročena z bratom njenega moža,<ref>{{Navedi novice|title=Koncert celjske Glasbene Matice|date=1. april 1930|page=24|language=Sl|newspaper=Zbori|publisher=Pevsko društvo Ljubljanski zvon|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02MWDXOL|volume=2}}</ref> sopranistko [[Valerija Heybal|Valerijo Heybal]], ki je večkrat izvajala tudi njene kompozicije,<ref name=":9" /> === Komponiranje === <ref>{{Navedi novice|title=Ljubljana|date=15.10.1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-033M876I|volume=242a|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|page=4|newspaper=Slovenec}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|title=Skladateljski večer Mirce Sancinove|date=20.10.1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2TECTVQF|publisher=Glasbena matica|language=Sl}}</ref> .Pobudo za skladateljevanje je dobila v komorni igri svojega soproga violinista I. K. S-a (gl. članek). Strokovno znanje je izpopolnila pri Art. Michlu v Gradcu, pozneje pri L. M. Škerjancu in svojem soprogu. Prvotno je pisala razne priložnostne skladbe za otroško igro in proslave, pozneje pa vedno zrelejša dela, ki jo uvrščajo med najboljše slov. skladateljice Njen skladateljski opus obsega predvsem dela za klavir in nekaj za petje: Mamici (Hel. Rajhova), ciklus 2–3 gl. mladinskih zborov s klavirjem; dalje solistične pesmi: Trenutek (J. Murn-Aleksandrov), Mene ni požela kosa (Al. Gradnik), Pomlad je prišla (O. Župančič); več klavirskih skladb je izšlo v tisku v založbi GM v Lj.: Iz mladih dni, 6 klav. skladb za mladino, I.—II. zv. (1942); Fantastično kolo … (1944); 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo …, I.—II. zv. (1944); Vesela mladina, 3 skladbe … (1944); Na igrišču, 10 lahkih … za mladino (1945); poleg tega ima za klavir še več skladb v rkp.: Retje, ki jo šteje S. med svoja najmočnejša dela, Slavnostna koračnica, Miniature, Uspavanka itd.; Vizija in Romanca za violino in klavir. Instrumentirala je Kmečki ples za mali orkester. Pianistka iti skladateljica MIRCA SANCINOVA Napisala je okrog sto klavirskih skladb, 15 violinskih, okrog 20 samospevov (med katerimi Gradnikov »De profundis«) ter mladinsko igro. Njene skladbe je vedno izdajala ljubljanska Glasbena Matica. V načrtu ima še druga dela. Njene skladbe so izvajali v ZDA, v Celovcu, v Gradcu ter v raznih krajih Jugoslavije. Lahko rečemo, da je njena podlaga slovenska in slovanska narodna pesem, predvsem seveda v jugoslovanskih kolo. Njen slog je novomoderni impresionizem. <ref name=":6" /> 20. okt. 1941 je priredila svoj kompozicijski večer v okviru GM v Ljubljannski filharmoniji. Leta 1947 je prispevala štirinajst skladb v zbirko Slovenske klavirske skladbe za mladino, ki sta jo urejali glasbeni pedagoginji [[Zorka Bradač]] in [[Silva Hrašovec]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glavina|first=Bojan|date=2022|title=Slovenska klavirska glasba za otroke in mladino|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4M8RASVJ|magazine=Glasba v šoli in vrtcu|language=Sl|publisher=Zavod RS za šolstvo|volume=2|pages=14-23}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 1963 se je zaradi bolezni umaknila iz javnega življenja.<ref name=":0" /> Konec junija 1970 ji je umrl sin, kar jo je povsem strlo.<ref name=":0" /><ref name=":8">{{Navedi novice|title=Odšli so od nas skozi vrata smrti|date=6.8.1970|language=Sl|page=4|publisher=Zadruga z o.z. Novi list|newspaper=Novi list|location=Trst|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VRNILFU}}</ref> Njeni zdravstveno stanje se je poslabšalo in sprejeta je bila v celjsko bolnišnico, kjer je 23. julija 1970 umrla.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Pokopana je na [[Centralno pokopališče Žale|Ljubljanskih Žalah]] v grobu svoje matere in očeta.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=fdbb7c1f-9747-44f4-ba5a-708fe17170d0|title=Žale [A]: Oddelek [25A] Vrsta [13] Grob [15]|publisher=[[Žale]]|website=zale.si}}</ref><ref name=":0" /> Štiri leta za njo je umrl tudi njen mož in bil pokopan v isti grob.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Biblografija == * ''Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942)<ref>{{Navedi knjigo|title=Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1942|location=Ljubljana|cobiss=46203392|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NIQ1EJB|language=Sl}}</ref> * ''Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942)<ref>{{Navedi knjigo|title=Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1942|location=Ljubljana|cobiss=46242816|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMAV2XA1|language=Sl}}</ref> * ''20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46294272|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGBLNY3Y|language=Sl}}</ref> * ''20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46294784|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOET8NB|language=Sl}}</ref> * ''Fantastično kolo : za klavir'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=Fantastično kolo : za klavir|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46295552|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFYNHWE2|language=Sl}}</ref> * ''Vesela mladina : tri skladbe za klavir'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=Vesela mladina : tri skladbe za klavir|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46374400|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXQ9RVI|language=Sl}}</ref> * ''Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1945)<ref>{{Navedi knjigo|title=Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1945|location=Ljubljana|cobiss=54834688|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZXQIXPGZ|language=Sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Župnek Sancin, Mirca}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1901]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] fec09cuql2997bk4tgj36pv2vdfpoxd 118 598520 6660689 6660091 2026-04-17T09:02:05Z Ihana Aneta 242446 6660689 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|children=[[Primož Ramovš]]|relatives=[[Viktor Zalar]] (brat)<br>[[Marija Zalar]] (sestra)|spouse(s)=[[Fran Ramovš]] (poročen 1917–1952)}} '''Albina Zalar Ramovš''', znana tudi kot '''Alba Zalar Ramovš''', [[Slovenci|slovenska]] [[Profesor|profesorica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[28. avgust]] [[1886]], [[Ljubljana]], †.[[28. december]] [[1954]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. marca 1885 v Ljubljani v slovenski družini. Njena mati je bila zasebnica in stanodajalka Marija Čadež (1854–1924), njen oče pa sprevodnik Mihael Zalar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/23/LJU_504-251-Sv_Petra_cesta-026-02-00192.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1921|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-204-Sv._Petra_cesta-026-04-00206.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03986 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/03986/?pg=66|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1884-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref> Njena mati je bila altistinja v cerkvenem zboru [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|cerkve svetega Petra v Ljubljani]], ki je dala vse svoje otroke glasbeno izobraziti.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=K jubileju Cecilijinega društva v Ljubljani|date=januar 1927|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVPNQGLB|pages=14-17|last=Premrl|first=Stanko|authorlink=Stanko Premrl|volume=1/2|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo}}</ref> Ena od Albininih sester je bila učiteljica in skladateljica [[Marija Zalar]] (1885–), en od njenih bratov pa novinar in prevajalec Viktor Zalar (1882–1940).<ref name=":1" /> V otroštvu je igrala violino in klavir.<ref>{{Navedi novice|title=Primož Ramovš (1921–1999)|date=marec 2021|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/23208-primoz-ramovs-1921-1999|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|pages=38-39|volume=3|language=Sl}}</ref> == Delo == Leta 1910 se je zaposlila kot nadomestna učiteljica nemščine in slovenščine na Mestnim dekliškem liceju v Ljubljani.<ref>{{Navedi novice|title=Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja|date=|year=1911|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMBC8X8H|language=Sl|publisher=Mestni dekliški licej|pages=19-21|newspaper=Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov}}</ref> Leta 1914 je napredovala v pravo licejsko učiteljico slovenščine in nemščine na istem liceju. Opravljala je tudi službo varuhinje šolske knjižnice ter oskrbovala učila za jezikovni pouk.<ref>{{Navedi novice|title=Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja|date=1914|pages=12-13|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Mestni dekliški licej|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXT0NNZH|newspaper=Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov}}</ref> Med njenimi učenkami so bile kasnejše pisateljica [[Vera Albreht|Vera Kressler Albreht]], pianistka [[Karmela Kosovel]], ki je kasneje poučevala njenega sina klavir,... Med učenkami je bila, ker po njihovih besedah ''z ljudstvom postopa izvanredno primerno,'' zelo priljubljena in znana pod vzdevkom Golobček. Učenke, med katerimi je bila tudi Vera Kressler Albreht, so o njej napisale veliko pesmi, ki so jih objavljale v Gospodični Cizari, skrivnem rokopisnem listu, ki ga je izdajal prva generacija učenke Mestnega dekliškega liceja v Ljubljani med letom 1911 in 1913. V pesmih so jo omenjale z imenom in s priimkom, ne le z vzdevkom kot druge učitelje. Nepodpisana avtorica se je lotila celó najzahtevnejše pesniške oblike – Sonetnega venca. Začetnih šest sonetov nakazuje morebitni akrostih: ZALARJE[vi Binci]. Licejke so opazile, da marsikateri učitelji do nje gojiojo ljubezenske simpatije, zato so nekatere ljubezenske pesmi napisale v moški, učiteljski osebi.<ref>{{Navedi revijo|last=Župančič|first=Alenka|date=8. 5. 2018|title=Gospodična Cizara – skrivni rokopisni list ljubljanskih licejk|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HR8CUICD|magazine=Šolska kronika|language=Sl|volume=1–2|pages=93-108}}</ref> Na Dunaju je spoznala jezikoslovca Frana Ramovša (1890–1954) iz Ljubljane in se z njem 12. julija 1917 v Ljubljani poročila.<ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04000 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/04000/?pg=368|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1906–1918|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Fran Ramovš|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/2285-fran-ramovs|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-02-22|date=september 2002|publisher=Ognjišče|language=Sl}}</ref> Za priči na njuni poroki sta bila jezikoslovec [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in pisatelj [[Pavel Brežnik]]. V zakonu je rodila hčerko, ki je umrla triletna, in sina, poznejšega skladatelja in organista Primoža Ramovša (1921–1999).<ref name=":3" /> Sina je vzgajala v glasbenem duhu.<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Državni in cerkveni pogreb|date=20.11.1952|page=4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JM3PG27|newspaper=Katoliški glas|publisher=Katoliško tiskovno društvo|volume=47|language=Sl}}</ref> Pri Ramovševih doma, je bila venomer prisotna tudi glasba, kjer je mati igrala violino in klavir, oče pa orglice. “Zase je igrala, največ iz tiste nemške notne zbirke “Sang Und Klang - Peti In Zveneti”, v kateri so zbrani odlomki iz oper in operet, pesmi in podobno. Ko pa sem se začel učiti klavir, je bilo največje veselje, če sva skupaj igrala štiriročno.” Kako Je Pridna Micka Prišla V Nebesa, Op. 1 Jaz sem pel in igral, mama pa je vodila lutke. Med vrati smo naredili oder, v sosednji sobi so bili poslušalci in bil je velikanski uspeh. Opero sva trikrat ponovila. Šlo je za provizorično domače lutkovno gledališč Tretjo opero sem napisal leta 1934, v tretji gimnaziji. Vsako leto eno. Ta tretja opera, v štirih dejanjih, se je imenovala “Paževa Usoda, Op. 3” in je bila že malo bolj izdelana, ker je mama Alba, napisala besedilo v verzih. <ref>{{Navedi novice|title=Gost meseca: Primož Ramovš|date=april 1983|last=Bole|first=Franc|authorlink=Franc Bole|last2=Ramovš|first2=Primož|authorlink2=Primož Ramovš|newspaper=Ognjišče|volume=4|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/2609-primoz-ramovs|language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Septembra 1952 ji je umrl mož. Kot en največjih slovenskih jezikoslovcev je imel državni pogreb. Albina je oblasti prosila, da bi, ker sta bila z možem oba pobožna katoličana, pogreb lahko bil cerkven. Njena prošnja je bila zavrnjena. Šele, ko je bil državni pogreb končan, je prišla h grobu Albina z sinom v spremstvu duhovnika, ki je izvršil nato še cerkveni pogreb.<ref name=":2" /> Umrla je dve leti za možem 28. decembra 1954. Pokopana je bila na ljubljanskih Žalah v moževem grobu. == Biblografija == * ''Paževa usoda'' (libreto, 1934, hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in univerzitetna knjižnica)]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Paževa usoda, op. 3|last=Ramovš|first=Primož (skladatelj)|year=1934|location=Ljubljana|cobiss=292137984|authorlink=Primož Ramovš|last2=Zalar Ramovš|first2=Albina (libretistka)|authorlink2=Albina Zalar Ramovš|language=Sl}}</ref> == Sklici == <references />{{DEFAULTSORT:Zalar Ramovš, Albina}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] 3ryhgrjsergwtvawc4s30qgcfpz1641 0 598764 6660746 6660073 2026-04-17T10:48:51Z Gledalec 242658 pp 6660746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Vitez teme | director = [[Christopher Nolan]] | producer = [[Emma Thomas]]<br />[[Charles Roven]]<br />[[Christopher Nolan]] | writer = [[Christopher Nolan]]<br />[[David S. Goyer]] | starring = [[Christian Bale]]<br />[[Michael Caine]]<br />[[Heath Ledger]]<br />[[Gary Oldman]]<br />[[Aaron Eckhart]]<br />[[Maggie Gyllenhaal]]<br />[[Morgan Freeman]] | music = [[Hans Zimmer]]<br />[[James Newton Howard]] | distributor = [[Warner Bros. Pictures]] | released = 18. julij 2008 (ZDA) | runtime = 152 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }}'''Vitez teme''' je ameriški superjunaški film iz leta 2008, ki ga je režiral [[Christopher Nolan]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj z njegovim bratom [[Jonathan Nolan|Jonathanom]] in temelji na superjunaku [[Batman|Batmanu]] iz [[DC Comics]]. Je nadaljevanje filma [[Batman: Na začetku]] (2005) in drugi del trilogije Vitez teme. Zgodba govori o Batmanu, policijskemu poročniku Jamesu Gordonu in okrožnemu tožilcu Harveyju Dentu, ki sklenejo zavezništvo za ustavitev organiziranega kriminala v mestu Gotham. Njihova prizadevanja ogrozi [[Joker (lik)|Joker]], anarhistični mojster, ki želi preizkusiti, kako daleč bo šel Batman, da bi rešil mesto pred kaosom. V filmu so zaigrali [[Christian Bale]], [[Michael Caine]], [[Heath Ledger]], [[Gary Oldman]], [[Aaron Eckhart]], [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Morgan Freeman]]. Film je bil posnet v [[Chicago|Chicagu]] in [[Hongkong|Hong Kongu]]. To je bil prvi celovečerni film, v katerem je bila za snemanje nekaterih prizorov uporabljena tehnologija [[IMAX]]. Pred njegovo izdajo je potekala ogromna oglaševalna kampanja na spletu. Poleg tega je posebno pozornost v množičnih medijih pritegnila smrt igralca Heatha Ledgerja, kateri je umrl 22. januarja 2008, le dva meseca po koncu snemanja. Vitez teme je bil premierno predvajan 18. julija 2008 v [[New York|New Yorku]]. Film je zaslužil več kot milijardo dolarjev po vsem svetu ter ostal številka ena med najuspešnejšimi superjunaškimi filmi kar tri leta. Film, ki velja za "predlogo" za številne sodobne filme o superjunakih in eden najboljših filmov 2000-ih, je prejel pozitivne ocene kritikov, pri čemer so kritiki pohvalili film zaradi temnega, realističnega tona, zrelih tem, vizualnega sloga in nastopov igralske zasedbe, zlasti Ledgerjev nastop. Film je prejel številne nominacije in nagrade, vključno z dvema [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjema]], Richardu Kingu za najboljšo montažo zvoka in Heathu Ledgerju kot najboljšemu stranskemu igralcu (posmrtno). Nadaljevanje, [[Vzpon viteza teme]], je izšlo leta 2012.<ref>{{cite web|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2009|title=The 81st Academy Awards (2009) Nominees and Winners|publisher=[[Academy of Motion Picture Arts and Sciences]]|access-date=January 15, 2024}}</ref> == Vsebina == Tolpa zamaskiranih kriminalcev oropa banko v Gotham Cityju, ki je v lasti mafije, se izdajajo in ubijajo, dokler se edini preživeli, [[Joker (lik)|Joker]], ne razkrije kot glavni mož in pobegne z ukradenim denarjem. Superjunak [[Batman]], okrožni državni tožilec Harvey Dent in policijski poročnik Jim Gordon so zavezniki za odpravo organiziranega kriminala Gothama. Batmanova prava identiteta, milijarder Bruce Wayne, javno podpira Denta kot zakonitega zaščitnika Gothama, saj verjame, da mu bo Dentov uspeh omogočil, da se upokoji kot Batman in romantično osvaja svojo prijateljico iz otroštva Rachel Dawes – kljub temu, da je bila z Dentom. Mafijski šefi Gothama se zberejo, da bi razpravljali o zaščiti svojih organizacij pred Jokerjem, mestno policijo in Batmanom. Joker prekine sestanek in ponudi umor Batmana za polovico premoženja, ki ga je njihov računovodja Lau skril, preden je pobegnil v [[Hongkong]], da bi se izognil izročitvi. Batman s pomočjo izvršnega direktorja Wayne Enterprises Luciusa Foxa najde Lauja v Hong Kongu in ga odpelje v pripor Gothamske policije. Njegovo pričanje Dentu omogoči prijeti kriminalne družine. Šefi sprejmejo Jokerjevo ponudbo in ta ubije odmevne tarče, vpletene v sojenje, vključno s sodnikom in policijskim komisarjem. Čeprav Gordon reši župana, Joker grozi, da se bodo njegovi napadi nadaljevali, dokler Batman ne razkrije svoje identitete. Joker z svojimi možmi nato vdre na večerjo za zbiranje sredstev, da bi našel Denta in pri tem vrže Rachel skozi okno, vendar jo Batman reši. Bruce poskuša razumeti Jokerjeve namene, na kar njegov skrbnik Alfred Pennyworth pravi, da "nekateri moški samo želijo gledati, kako svet gori." Dent trdi, da je Batman, da bi izvabil Jokerja, ki napade policijski konvoj, ki prevaža Denta. Batman in Gordon prijeta Jokerja, Gordon pa postane komisar. Na policijski postaji Batman zaslišuje Jokerja, ki pravi, da se mu zdi Batman zabaven in da ga ne namerava ubiti. Potem, ko je Joker ugotovil Batmanova čustva do Rachel, razkrije, da sta z Dentom zaprta ločeno v zgradbah, obdanih z [[Eksploziv|eksplozivom]]. Batman odhiti, da bi rešil Rachel, medtem ko Gordon in drugi policisti poskušajo rešiti Denta, vendar odkrijejo, da je Joker postavil njihove položaje obratno. Eksplozivi se sprožijo in ubijejo Rachel, Dentov obraz pa močno opečejo na eni strani. Joker pobegne iz pripora, od Lauja pridobi lokacijo bogastva in ga zažge ter med tem ubije Lauja. Coleman Reese, svetovalec podjetja Wayne Enterprises, sklepa in poskuša razkriti Batmanovo identiteto, vendar Joker grozi, da bo razstrelil mestno bolnišnico, če Reese ne bo ubit. Medtem, ko policija evakuira bolnišnice in se Gordon trudi ohraniti Reese pri življenju, se Joker sreča z prizadetim Dentom in ga prepriča, naj vzame zakon v svoje roke in se maščuje za Rachelino smrt. Dent svoje odločitve prepusti svojemu zdaj napol razbrazgotinjenemu [[Kovanec|kovancu]] z dvema glavama, pri čemer se odloči ubiti policiste in mafijo, vpletene v Rachelino smrt. Medtem ko mesto zajame panika, Joker razkrije, da sta dva evakuacijska trajekta, eden ki prevaža civiliste in drugi ki prevaža zapornike, pripravljena tako, da eksplodirata ob polnoči, razen če ena skupina žrtvuje drugo. Na Jokerjevo nejevero potniki nočejo ubiti drug drugega. Batman ujame in ukroti Jokerja, vendar ga noče ubiti. Preden policija aretira Jokerja, pove, da je Batman, čeprav se je izkazal za nepodkupljivega, uspel. Dent ugrabi Gordonovo družino za talca in za Rachelino smrt krivi njegovo malomarnost. Vrže kovanec, da bi odločil o njuni usodi, toda Batman prispe na pomoč, da bi rešil Gordonovega sina, in Dent pade iz zgrabe, zaradi česar ta umre. Batman verjame, da je Dent junak, ki ga mesto potrebuje, in da bo resnica o njegovi pokvarjenosti škodovala Gothamu, zato prevzame krivdo za njegovo smrt in dejanja ter prepriča Gordona, da prikrije resnico. Alfred zažge nedostavljeno pismo Rachel Brucu, v katerem piše, da je izbrala Denta, Fox pa uniči invazivno nadzorno mrežo, ki je Batmanu pomagala najti Jokerja. Mesto žaluje za Dentom in ga razglasi kot heroja, policija pa sproži lov za Batmanom, katerega začne preganjati. == Vloge == * [[Christian Bale]] - [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Michael Caine]] - Alfred Pennyworth * [[Heath Ledger]] - [[Joker (lik)|Joker]] * [[Gary Oldman]] - James Gordon * [[Aaron Eckhart]] - [[Two-Face|Harvey Dent/Two-Face]] * [[Maggie Gyllenhaal]] - Rachel Dawes * [[Morgan Freeman]] - Lucius Fox == Produkcija in oglaševanje == [[Warner Bros.|Warner Bros]] je sprva ustvaril veliko oglaševalno kampanjo filma Vitez teme, razvil je promocijska spletna mesta in napovednike, ki so poudarjali posnetke zaslona Healtha Ledgerja v vlogi Jokerja. Ledger je umrl 22. januarja 2008, komaj dva meseca po koncu snemanja in šest mesecev pred izidom filma zaradi zastoja srca, ki je bila posledica zastrupitve s predpisanimi zdravili, kar je pritegnilo veliko pozornost tiska in filmske javnosti. Vitez teme je bil prvi mainstream film, ki je delno uporabljal 70 mm kamere IMAX, pri čemer jih je [[Christopher Nolan]] uporabil, da je posnel prvih 28 minut filma, vključno s prvim nastopom Jokerja. Film je bil posnet v [[Chicago|Chicagu]] in [[Hongkong|Hong Kongu]]. Nekaj ​​prizorov je bilo posnetih tudi v [[London|Londonu]]. Med snemanjem v Chicagu se je Nolan odločil, da bo razstrelitev zapuščene Brachove tovarne sladkarij uporabil kot razstrelitev mestne bolnišnice Gotham v filmu. Film Vitez teme je bil premierno predvajan 18. julija 2008 v [[New York|New Yorku]]. == Ocene in odzivi == Film je doživel zelo velik uspeh, prejel je zelo pozitivne ocene kritikov. Novinar [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je film opisal kot "mučen film, ki skoči onkraj svojega izvora" in kot "pretresljivo tragedijo". Ameriški dnevnik je pohvalil tudi igralsko zasedbo, režijo, pa tudi scenarij. Dodal je tudi, da Vitez teme "na novo definira možnosti stripovskih filmov." Dodal je še, da je bila "ključna predstava" v filmu igra Heatha Ledgerja, in celo dvomil o možnosti, da bi avstralski igralec, ki je umrl januarja 2008, prejel posmrtnega oskarja. [[The New York Times|New York Times]] je Ledgerjevo upodobitev Jokerja opisal kot »mojstrovino«. Revija [[Empire (revija)|Empire]] je režiserja Christopherja Nolana označila za "najboljšega dobavitelja inteligentne uspešnice" in potrdila, da je njegovo delo v skladu z "vrhunskim nastopom Heatha Ledgerja". [[Los Angeles Times]] je Temnega viteza opisala kot film, ki je zelo blizu mitologiji Batmana, "z temnejšimi temami od običajnih, ki vplivajo na današnji način življenja." Film je pravtako doživel navdušenje med gledalcev, saj je v manj kot tednu dni je prejel več kot 115.000 pozitivnih mnenj na spletni strani [[Internet Movie Database|IMDb]]. Uvrščen je kot četrti najboljši film (9/10) vseh časov na podlagi 1.750.001 mnenj. V mesecu septembru 2008 je revija Empire objavila seznam 500 najboljših filmov vseh časov, ki jo je sestavilo 10.000 bralcev revije, 150 ameriških režiserjev in 50 filmskih kritikov. Vitez teme je uvrščen na 15. mesto najboljših filmov vseh časov in preprosto najboljši film, ustvarjen v 21. stoletju. == Nagrade == Na 81. podelitvi oskarjev je film prejel osem nominacij. Prejel je nagrado za najboljšo montažo zvoka, Heath Ledger pa je bil posmrtno nagrajen za najboljšega stranskega igralca. Mnogi ljudje so bili razburjeni, ker film ni bil nominiran za oskarja za najboljši film. Takrat je bilo za to kategorijo lahko nominiranih le pet filmov. Ker so bili mnogi zaradi tega razočarani, je Akademija spremenila število filmov, ki so bili lahko nominirani za najboljši film, s pet na deset. == Glej tudi == * [[Batman: Na začetku]] * [[Vzpon viteza teme]] == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite book|last=O'Neil|first=Dennis|authorlink=Dennis O'Neil|others=Novelization of the movie|title=The Dark Knight|url=https://archive.org/details/darkknight00onei|format=Paperback|year=2009|publisher=Berkley|isbn=978-0-425-22286-7}} * {{cite book|authorlink=Christopher Nolan|last1=Loeb|first1=Jeph|last2=Sale|first2=Tim|title=Absolute Batman: The Long Halloween|url=https://archive.org/details/absolutebatmanlo0000loeb|format=Hardcover|year=2008|publisher=[[DC Comics]]|location=New York|isbn=978-1-4012-1282-7|chapter=Introduction}} * {{cite book|last1=Byrne|first1=Craig|last2=Kane|first2=Bob|title=The Dark Knight: Featuring Production Art and Full Shooting Script|url=https://archive.org/details/darkknightfeatur0000byrn|format=Hardcover|year=2009|publisher=Universe|isbn=978-0-7893-1812-1}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2008]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Filmi o preživelih v požaru]] [[Kategorija:Filmi o bančnih ropih]] [[Kategorija:Filmi o ugrabitvah]] [[Kategorija:Filmi o organiziranem kriminalu]] [[Kategorija:Filmi o psihopatih]] [[Kategorija:Filmi o varnosti in nadzoru]] [[Kategorija:Filmi o ugrabitvah ladij]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:Filmi v režiji Christopherja Nolana]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Hong Kong]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] [[Kategorija:Filmi Legendary Pictures]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v zaklonišče]] hgfkaxb63ltz3su742ha2advna21400 4 599018 6660326 6660192 2026-04-16T13:50:13Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6660326 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 12:13:38 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 8w6wwhqfbjbeu1s5gp1th9txvttot16 6660418 6660326 2026-04-16T16:52:07Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Züriški in Londonski sporazum 6660418 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 12:13:38 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Züriški in Londonski sporazum]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 3iz1rnlq800apkimuvhne6q8ycclzgs 6660427 6660418 2026-04-16T17:21:48Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ popravek 6660427 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 12:13:38 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 1kcvvurttxbbx9bglx5lmpni3u3ie6a 6660490 6660427 2026-04-16T19:31:58Z Yerpo 8417 +1 6660490 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-16 12:25:40 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] f57561o1itiaxggjr3voaht61ghnr5q 6660623 6660490 2026-04-17T05:57:29Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Kurbinovo 6660623 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-16 12:25:40 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 7dtdka925i0rprk3p502ks0jkkl8nrd 6660660 6660623 2026-04-17T07:54:31Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Estonski Švedi 6660660 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-16 12:25:40 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 63ji54vtkh4jjlgpeo0bkrpz0ruit4o 0 599042 6660763 6655920 2026-04-17T11:18:54Z ~2026-13659-49 255600 6660763 wikitext text/x-wiki {{Primarni viri}} {{Infopolje Funkcionar | name = dr. Primož Dolenc | office = 6. guverner Banke Slovenije | image = Primoz Dolenc Guverner wikipedia.jpg | termstart = 1. marec 2026 | profession = ekonomist, bankir, profesor | predecessor = Boštjan Vasle |birth_date=/}} '''Primož Dolenc''' (* 1976) je guverner in predsednik Sveta [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Funkcijo je za šestletno obdobje nastopil 1. marca 2026 po imenovanju v Državnem zboru RS.<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Primož Dolenc nastopil funkcijo guvernerja Banke Slovenije {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/mediji/objave/dr-primoz-dolenc-nastopil-funkcijo-guvernerja-banke-slovenije|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Primož Dolenc je diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je zaključil tudi magistrski in doktorski študij. Leta 2006 je zagovarjal doktorsko disertacijo o upravljanju premoženja in dolga države. Od leta 2000 do aprila 2016 je zasedal svetovalne in vodstvene položaje v državni zakladnici in poslovnih bankah. Bil je tudi redni profesor in raziskovalec na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]], odgovoren za področje bančništva in financ. Kot akademik je avtor in soavtor mnogih strokovno pregledanih člankov o financah, finančnih institucijah in finančnih trgih, soavtor treh univerzitetnih učbenikov in več monografskih publikacij, aktivno pa je kot govorec sodeloval tudi na številnih mednarodnih konferencah in več tujih univerzah.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Primož Dolenc {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/o-nas/z/dr-primoz-dolenc|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> Leta 2016 je bil imenovan za viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije, od februarja 2017 dalje je bil tudi namestnik guvernerja. Novembra 2022 je bil v Državnem zboru RS ponovno imenovan za viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije. Od aprila 2023 je bil ponovno tudi v funkciji namestnika guvernerja. Od maja 2018 do januarja 2019 je v času odsotnosti guvernerja vodil Banko Slovenije, enako tudi od januarja 2025 do februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Primož Dolenc {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/o-nas/z/dr-primoz-dolenc|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> V februarju 2026 ga je Državni zbor Republike Slovenije imenoval za guvernerja Banke Slovenije in člana Sveta Banke Slovenije. Funkcijo je za šestletno obdobje nastopil 1. marca 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Primož Dolenc nastopil funkcijo guvernerja Banke Slovenije {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/mediji/objave/dr-primoz-dolenc-nastopil-funkcijo-guvernerja-banke-slovenije|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> V vlogi guvernerja zaseda naslednje funkcije (''ex-officio''): * član organov Svet ECB in Razširjeni svet ECB<ref>{{Navedi splet|title=Svet ECB|url=https://www.ecb.europa.eu/ecb/decisions/govc/html/index.sl.html|website=European Central Bank|date=2024-10-17|accessdate=2026-03-06|language=sl|first=European Central|last=Bank}}</ref> * vodja Odbora za finančno stabilnost<ref>{{Navedi splet|title=Odbor za finančno stabilnost {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/financna-stabilnost/odbor-za-financno-stabilnost|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> * član organa Banka za mednarodne poravnave (BIS)<ref>{{Navedi revijo|date=2014-10-13|title=BIS member central banks|url=https://www.bis.org/about/member_cb.htm|language=en}}</ref> * član organa Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB General Board)<ref>{{Navedi revijo|last=Bank|first=European Central|date=2024-05-24|title=General Board|url=https://www.esrb.europa.eu/about/orga/board/html/index.en.html|language=en}}</ref> * član organa Mednarodni denarni sklad (Odbor guvernerjev)<ref>{{Navedi splet|title=IMF Members' Quotas and Voting Power, and IMF Board of Governors|url=https://www.imf.org/en/about/executive-board/members-quotas|website=IMF|accessdate=2026-03-06|language=en}}</ref> * član organa Neformalni Ecofin<ref>{{Navedi splet|title=Economic and Financial Affairs Council|url=https://www.consilium.europa.eu/en/council-eu/council-meetings-explained/ecofin/|website=Consilium|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-06|language=en}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Guvernerji Banke Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dolenc, Primož}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski bankirji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Primorskem]] dmcrn2dzmm4se9dwpw7hxyc3vbixws9 0 599520 6660259 6660095 2026-04-16T12:01:36Z Ihana Aneta 242446 6660259 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v Rim. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod cesarjem Dioklecijanom zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine. v katerem so bile njene relikvije. Na njem je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal slikar [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, pa jih je 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah. Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije sv. Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi ''Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov'' iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === Pelegrina, obdana s svetnikoma Petrom in Pavlom, stoji sredi cvetlične pokrajine, ki morda predstavlja raj.<ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> === Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano === Bakrorezec brat Konstantin od sv. Križa, bosonogi avguštinec češkega rodu, ki je bil takrat gojenec samostana sv. Jožefa v Ljubljani, je januarja 1660 vrezal podobo svete Peregrine, in razne simbole, ki so bili vloženi v knjižico, natisnjeno ob priložnosti prenosa svetih ostankov mučenke.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> === Mučenje svete Peregrine Leopolda Layerja === Na sliki njenega mučeništva, ki jo je Leopold Layer naslikal za stranski oltar svete Peregrine v smledniški grajski kapeli, je upodobljena mučenka s tremi mučitelji. Peregrina nosi svetlo modro obleko ter ima zvezane roke. Njeni lasje, za katere jo vleče eden od mučiteljev, so svetlo rjave barve. Na vrhu slike je angelček, ki v levi roki drži palmovo vejo, v desni pa venec (simbola mučeništva). Slika je bila narejena okoli leta 1890.<ref name=":2" /> Po njej je bilo izdelanih več podobic.<ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> 8un1y28puitpkg2uc3h93yts0k7zf1t 6660260 6660259 2026-04-16T12:02:43Z Ihana Aneta 242446 6660260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod [[Dioklecijan|cesarjem Dioklecijanom]] zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica, v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine. v katerem so bile njene relikvije. Na njem je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal slikar [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, pa jih je 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah. Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije sv. Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi ''Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov'' iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === Pelegrina, obdana s svetnikoma Petrom in Pavlom, stoji sredi cvetlične pokrajine, ki morda predstavlja raj.<ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> === Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano === Bakrorezec brat Konstantin od sv. Križa, bosonogi avguštinec češkega rodu, ki je bil takrat gojenec samostana sv. Jožefa v Ljubljani, je januarja 1660 vrezal podobo svete Peregrine, in razne simbole, ki so bili vloženi v knjižico, natisnjeno ob priložnosti prenosa svetih ostankov mučenke.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> === Mučenje svete Peregrine Leopolda Layerja === Na sliki njenega mučeništva, ki jo je Leopold Layer naslikal za stranski oltar svete Peregrine v smledniški grajski kapeli, je upodobljena mučenka s tremi mučitelji. Peregrina nosi svetlo modro obleko ter ima zvezane roke. Njeni lasje, za katere jo vleče eden od mučiteljev, so svetlo rjave barve. Na vrhu slike je angelček, ki v levi roki drži palmovo vejo, v desni pa venec (simbola mučeništva). Slika je bila narejena okoli leta 1890.<ref name=":2" /> Po njej je bilo izdelanih več podobic.<ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> f8qa8937ue8ru2eirhojm57eherwnc6 6660301 6660260 2026-04-16T13:04:38Z Ihana Aneta 242446 /* Smlednik */ 6660301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod [[Dioklecijan|cesarjem Dioklecijanom]] zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica, v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> == Svetništvo == Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine, na katerem so bile njene relikvije. Na oltarju je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal kranjski slikar [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, pa jih je 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah. Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije sv. Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi ''Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov'' iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === Pelegrina, obdana s svetnikoma Petrom in Pavlom, stoji sredi cvetlične pokrajine, ki morda predstavlja raj.<ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> === Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano === Bakrorezec brat Konstantin od sv. Križa, bosonogi avguštinec češkega rodu, ki je bil takrat gojenec samostana sv. Jožefa v Ljubljani, je januarja 1660 vrezal podobo svete Peregrine, in razne simbole, ki so bili vloženi v knjižico, natisnjeno ob priložnosti prenosa svetih ostankov mučenke.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> === Mučenje svete Peregrine Leopolda Layerja === Na sliki njenega mučeništva, ki jo je Leopold Layer naslikal za stranski oltar svete Peregrine v smledniški grajski kapeli, je upodobljena mučenka s tremi mučitelji. Peregrina nosi svetlo modro obleko ter ima zvezane roke. Njeni lasje, za katere jo vleče eden od mučiteljev, so svetlo rjave barve. Na vrhu slike je angelček, ki v levi roki drži palmovo vejo, v desni pa venec (simbola mučeništva). Slika je bila narejena okoli leta 1890.<ref name=":2" /> Po njej je bilo izdelanih več podobic.<ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> m9q921sjucpeu3atbzrm9t5wwod71en 0 600431 6660621 6660157 2026-04-17T05:50:17Z Florentina Veršič 146476 /* Časti in nagrade */Stolpca. 6660621 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimilijan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimilijan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. [[File: Waldmüller Erzherzog Franz Carl 1839.jpg|thumb|left|upright|Portret Franca Karla v uniformi avstrijskega feldmaršala, ki ga je leta 1839 ustvaril Ferdinand Georg Waldmüller.]] Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: {{columns-list|colwidth=25em| * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** Red svetega Štefana Madžarskega, ''1835''<ref>{{Navedi splet|url=http://tornai.com/rendtagok.htm|title=A Szent István Rend tagjai|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Francija}}: [[Red Svetega Duha]], ''5. februar 1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k122126/f377.item.zoom|title=Liste chronologique des chevaliers de l'ordre du Saint-Esprit depuis son origine jusqu'à son extinction (1578-1830)|accessdate=13. 4. 2026|last=Teulet|first=Alexandre}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Bavarska}}: Red svetega Huberta, ''1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=VJljAAAAcAAJ&q=Hof-+und+Staats-handbuch+des+K%C3%B6nigreichs+Bayern&pg=PA9|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreichs Bayern|accessdate=13. 4. 2026|website=Königl}}</ref> * [[Vojvodina Parma]]: Senatorski veliki križ Konstantinovega reda sv. Jurija z ovratnikom, ''1827''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=EqYSAAAAYAAJ&q=Almanacco%20di%20Parma&pg=PA220|title=Almanacco di corte|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Prusija]]: ** [[Red črnega orla]], ''9. september 1835''<ref>Liste der Ritter des Königlich Preußischen Hohen Ordens vom Schwarzen Adler (1851), "Von Seiner Majestät dem Könige Friedrich Wilhelm III. ernannte Ritter" stran 20</ref> ** [[Red rdečega orla]] * [[Nadvojvodina Baden]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Baden (1836), "Großherzogliche Orden", strani 27, 42.</ref> ** Veliki križ hišnega reda zvestobe, ''1835'' ** Veliki križ Zähringerjevega leva, ''1835'' * {{Zastava|Ruski imperij}}:<ref>Sergey Semenovich Levin (2003). "Order of the Holy Apostle Andrew the First-called (1699–1917). Order of the Holy Great Martyr Catherine (1714–1917)". Russian Imperial Orders of Chivalry. Moscow: State History Museum.</ref> ** [[Red svetega Andreja]], ''1835'' ** [[Red svetega Aleksandra Nevskega]], ''1835'' ** [[Red belega orla (Ruski imperij)|Red belega orla]], ''1835'' ** [[Red svete Ane]], ''1835'' * [[Nadvojvodina Hesse]]: Veliki križ Ludvikovega reda, ''30. avgust 1837''<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/bub_gb_v3zHynJdQREC/page/n37|title=Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Hessen|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Hannover]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Hannover (1865), "Königliche Orden und Ehrenzeichen", strani 38, 75.</ref> ** Veliki križ kraljevega gvelfskega reda, ''1839'' ** [[Red svetega Jurija (Hannover)|Red svetega Jurija]], ''1847'' * [[Kraljevina Württemberg]]: Veliki križ württemberške krone, ''1844''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=R1wAAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Württemberg|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Švedsko-norveška zveza}}: Serafinov red, ''9. julij 1850''<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/statskal/1877/0392.html|title=Sveriges statskalender|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Saška]]: Red Ruejeve krone, ''1856''<ref>Staatshandbuch für den Freistaat Sachsen (1867) (in German), "Königliche Ritter-Orden", stran 4.</ref> * [[Nadvojvodina Oldenburg]]: Veliki križ vojvode Petra Friedricha Ludviga z zlato krono, ''13. julij 1858''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=NpBYAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staatshandbuch des Großherzogtums Oldenburg: für das Jahr 1872/73|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Ernestinska vojvodstva]]: Veliki križ reda Saško-Ernestinske hiše, ''februar 1859''<ref>Staatshandbücher für das Herzogtums Sachsen-Altenburg (1869), "Herzogliche Sachsen-Ernestinischer Hausorden", stran 21.</ref> * {{Zastava|Brazilsko cesarstvo}}: Veliki križ reda južnega križa * [[Vojvodina Brunswick]]: Veliki križ reda Henrika Leva * [[Kraljevina Grčija]]: Veliki križ reda Odrešenika * [[Nadvojvodina Toskana]]: Veliki križ reda svetega Jožefa * [[Kraljevina dveh Sicilij]]: Veliki križ reda svetega Ferdinanda in zaslužnih }} ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|Karel Ludvik]]|| 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|Ludvik Viktor]]|| 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 75%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |1= 1. '''Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski''' |2= 2. [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] |3= 3. [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] |4= 4. [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški]] |5= 5. [[Marija Luiza Španska]] |6= 6. [[Ferdinand IV. Neapeljski]] |7= 7. [[Marija Karolina Avstrijska]] |8= 8. [[Franc I. Štefan Lotarinški]] (=14) |9= 9. [[Marija Terezija]] (=15) |10= 10. [[Karel III. Španski]] (=12) |11= 11. [[Marija Amalija Saška]] (=13) |12= 12. [[Karel III. Španski]] (=10) |13= 13. [[Marija Amalija Saška]] (=11) |14= 14. [[Franc I. Štefan Lotarinški]] (=8) |15= 15. [[Marija Terezija]] (=9) }}  == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] dvry3h7bxmywgpd64lbzlfwr75mqauu 6660622 6660621 2026-04-17T05:53:27Z Florentina Veršič 146476 /* Časti in nagrade */ 6660622 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimilijan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimilijan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. [[File: Waldmüller Erzherzog Franz Carl 1839.jpg|thumb|left|upright|Portret Franca Karla v uniformi avstrijskega feldmaršala, ki ga je leta 1839 ustvaril Ferdinand Georg Waldmüller.]] Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: {{columns-list|colwidth=25em| * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** Red svetega Štefana Madžarskega, ''1835''<ref>{{Navedi splet|url=http://tornai.com/rendtagok.htm|title=A Szent István Rend tagjai|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Francija}}: [[Red Svetega Duha]], ''5. februar 1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k122126/f377.item.zoom|title=Liste chronologique des chevaliers de l'ordre du Saint-Esprit depuis son origine jusqu'à son extinction (1578-1830)|accessdate=13. 4. 2026|last=Teulet|first=Alexandre}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Bavarska}}: Red svetega Huberta, ''1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=VJljAAAAcAAJ&q=Hof-+und+Staats-handbuch+des+K%C3%B6nigreichs+Bayern&pg=PA9|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreichs Bayern|accessdate=13. 4. 2026|website=Königl}}</ref> * [[Vojvodina Parma]]: Senatorski veliki križ Konstantinovega reda sv. Jurija z ovratnikom, ''1827''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=EqYSAAAAYAAJ&q=Almanacco%20di%20Parma&pg=PA220|title=Almanacco di corte|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Prusija]]: ** [[Red črnega orla]], ''9. september 1835''<ref>Liste der Ritter des Königlich Preußischen Hohen Ordens vom Schwarzen Adler (1851), "Von Seiner Majestät dem Könige Friedrich Wilhelm III. ernannte Ritter" stran 20</ref> ** [[Red rdečega orla]] * [[Nadvojvodina Baden]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Baden (1836), "Großherzogliche Orden", strani 27, 42.</ref> ** Veliki križ hišnega reda zvestobe, ''1835'' ** Veliki križ Zähringerjevega leva, ''1835'' * {{Zastava|Ruski imperij}}:<ref>Sergey Semenovich Levin (2003). "Order of the Holy Apostle Andrew the First-called (1699–1917). Order of the Holy Great Martyr Catherine (1714–1917)". Russian Imperial Orders of Chivalry. Moscow: State History Museum.</ref> ** [[Red svetega Andreja]], ''1835'' ** [[Red svetega Aleksandra Nevskega]], ''1835'' ** [[Red belega orla (Ruski imperij)|Red belega orla]], ''1835'' ** [[Red svete Ane]], ''1835'' * [[Nadvojvodina Hesse]]: Veliki križ Ludvikovega reda, ''30. avgust 1837''<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/bub_gb_v3zHynJdQREC/page/n37|title=Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Hessen|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Hannover]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Hannover (1865), "Königliche Orden und Ehrenzeichen", strani 38, 75.</ref> ** Veliki križ kraljevega gvelfskega reda, ''1839'' ** [[Red svetega Jurija (Hannover)|Red svetega Jurija]], ''1847'' * [[Kraljevina Württemberg]]: Veliki križ württemberške krone, ''1844''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=R1wAAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Württemberg|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Švedsko-norveška zveza}}: Serafinov red, ''9. julij 1850''<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/statskal/1877/0392.html|title=Sveriges statskalender|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Saška]]: Red Ruejeve krone, ''1856''<ref>Staatshandbuch für den Freistaat Sachsen (1867) (in German), "Königliche Ritter-Orden", stran 4.</ref> * [[Nadvojvodina Oldenburg]]: Veliki križ vojvode Petra Friedricha Ludviga z zlato krono, ''13. julij 1858''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=NpBYAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staatshandbuch des Großherzogtums Oldenburg: für das Jahr 1872/73|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Ernestinska vojvodstva]]: Veliki križ reda Saško-Ernestinske hiše, ''februar 1859''<ref>Staatshandbücher für das Herzogtums Sachsen-Altenburg (1869), "Herzogliche Sachsen-Ernestinischer Hausorden", stran 21.</ref> * {{Zastava|Brazilsko cesarstvo}}: Veliki križ reda južnega križa * [[Vojvodina Brunswick]]: Veliki križ reda Henrika Leva * {{ikonazastave|Greece|old}} [[Kraljevina Grčija]]: Veliki križ reda Odrešenika * {{ikonazastave|Toskana|habsburgs}} [[Nadvojvodina Toskana]]: Veliki križ reda svetega Jožefa * [[Kraljevina dveh Sicilij]]: Veliki križ reda svetega Ferdinanda in zaslužnih }} ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|Karel Ludvik]]|| 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|Ludvik Viktor]]|| 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 75%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |1= 1. '''Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski''' |2= 2. [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] |3= 3. [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] |4= 4. [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški]] |5= 5. [[Marija Luiza Španska]] |6= 6. [[Ferdinand IV. Neapeljski]] |7= 7. [[Marija Karolina Avstrijska]] |8= 8. [[Franc I. Štefan Lotarinški]] (=14) |9= 9. [[Marija Terezija]] (=15) |10= 10. [[Karel III. Španski]] (=12) |11= 11. [[Marija Amalija Saška]] (=13) |12= 12. [[Karel III. Španski]] (=10) |13= 13. [[Marija Amalija Saška]] (=11) |14= 14. [[Franc I. Štefan Lotarinški]] (=8) |15= 15. [[Marija Terezija]] (=9) }}  == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] nm1r38ot7uffv35s1g2scf72l0wf3b9 0 600735 6660365 6658536 2026-04-16T15:05:39Z VidicK01 193275 /* Poslanske skupine */ vodje in namestniki 6660365 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]]|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]] |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Nataša Avšič Bogovič]]<br>[[Tamara Kozlovič]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Cigler Kralj]] |[[Srečko Ocvirk]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati''' |[[Poslanska skupina Demokratov]] |[[Franc Križan]] |TBA |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS LV''' |[[Poslanska skupina Levica in Vesna]] |[[Luka Mesec]] |[[Asta Vrečko]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |[[Felice Ziza]] |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] 2dx4akknk7ohmksn2ry0nvr3h9od095 0 600828 6660607 6658760 2026-04-17T03:10:08Z ~2026-22886-29 258173 Popravek tipkarske napake 6660607 wikitext text/x-wiki {{Infobox information appliance | name = Triglav | title = | aka = | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = [[File:Iskra Dela Triglav 2007.jpg|200px]] | image_size = | caption = | developer = Dušan Zalar, Vladimir Pečar | manufacturer = [[Iskra Delta]] | family = | type = | generation = | release_date = {{Start date and age|1985}} | lifespan = | price = | discontinued = | units_sold = | units_shipped = | media = | os = μDelta/M (temelji na [[RSX-11|Micro/RSX]]), [[Xenix]], [[OS-9]], [[MS-DOS]] in [[RMX (operacijski sistem)|RMX]]) | power = | system_on_chip = | cpu = Tri ločene arhitekture: [[DEC J-11]], [[Intel 80286]] and [[Motorola 68010]] | cpu_speed = | memory = | storage = Diskovna enota z zmogljivostjo 40 in 80 MB | memory_card = 5,25" [[disketna enota]] in [[tračna enota]] | display = | graphics = | sound = | input = | controllers = | camera = | touchpad = | connectivity = | platform = | online_services = | dimensions = | weight = | top_game = | compatibility= | predecessor = | successor = | related = | website = }}'''Triglav''' je bil [[računalnik]], ki ga je leta 1985 predstavilo slovensko podjetje [[Iskra Delta]]. Namenjen je bil predvsem profesionalni rabi v podjetjih in raziskovalnih ustanovah. Poimenovan je po [[Triglav|Triglavu]], najvišji gori v [[Slovenija|Sloveniji]]. Računalnik je podpiral tri ločene arhitekture: [[Intel 80286]], [[Motorola 68010]] in [[DEC J11]], s čimer je lahko poganjal operacijske sisteme tistega časa kot so [[CP/M]], [[MS-DOS]], [[CONCURRENT-DOS]], [[UNIX]], [[XENIX]] in [[DELTA-M]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Računalniški muzej {{!}} Eksponati|url=https://zbirka.racunalniski-muzej.si/eksponat/racunalnik/1417/|website=zbirka.racunalniski-muzej.si|accessdate=2026-04-11}}</ref> Pojavil se je v filmu ''[[Poletje v školjki]]'' (1985), kjer je bil poimenovan »Vedi«.<ref name=":1" /> Leta 2016 je bila v čast računalnika izdana priložnostna [[znamka]] v vrednosti 0,65 evra.<ref>{{Navedi splet|title=V spomin najstarejšemu slovenskemu računalniku|url=https://podjetnistvo.delo.si/ikonomija/v-spomin-najstarejsemu-slovenskemu-racunalniku/|website=podjetnistvo.delo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl-si}}</ref> == Zgodovina == === Iskra Delta v osemdesetih === Podjetje Iskra Delta je bilo v 80ih letih 20. stoletja eno izmed vodilnih tehnoloških podjetij v Jugoslaviji. Projekt računalnika Triglav je sledil projektoma [[Delta 340]] (1978) in [[Partner (računalnik)|Partner]] (1982). V tem obdobju je Iskra Delta dosegla mednarodno prepoznavnost. Med drugim je sodelovala z razvojnimi centri v [[Združene države Amerike|ZDA]], tudi v [[Silicijeva dolina|Silicijevi dolini]] ter izobraževala strokovnjake iz drugih držav, kot sta [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] in [[Indija]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Včasih smo Slovenci Kitajce učili računalništva|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/vcasih-smo-slovenci-kitajce-ucili-racunalnistva|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl}}</ref> === Razvoj Triglava === Za razvoj Triglava so se v podjetju odločili nekje leta 1984, s katerim so želeli zapolniti vrzel med 8-bitnim računalnikom Partner in zmogljivejšimi super miniračunalniki iz svoje ponudbe.<ref name=":2" /> Ob predstavitvi računalnika je Triglav veljal za enega prvih večprocesorskih računalnikov na svetu. Nastal je kot del širšega ambicioznega razvoja domače računalniške industrije, ki je temeljila na lastnem znanju in razvoju, modularnih in naprednih arhitekturah in želji po neodvisnot od tujih tehnologij.<ref name=":0" /> Prvič je bil računalnik predstavljen maja 1985 na [[Dunaj|dunajskem]] sejmu IFABO, nato pa še v ljubljanskem [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. V osnovni konfiguraciji je dosegel ceno okrog 8000 ameriških dolarjev. Leta 1988 je bilo v Sloveniji v 33 podjetjih 55 Triglavov, od tega sedem večprocesorskih.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=40. obletnica računalnika Triglav|url=https://www.monitor.si/clanek/40-obletnica-racunalnika-triglav/240240/|website=Monitor|accessdate=2026-04-11|language=sl}}</ref> Razvoj in uporaba teh sistemov sta bila omejena z gospodarskimi in političnimi razmerami ob koncu osemdesetih let. Kljub temu Triglav predstavlja enega pomembnejših dosežkov slovenske računalniške industrije v obdobju Jugoslavije.<ref name=":0" /> == Tehnične podrobnosti == Zasnovan je bil po zgledu delovnih postaj [[Sun Workstation]] in [[HP 9000]]. Kot glavni povezovalni del so uporabili odprta sistemska vodila Versa module eurocard (VME), v Iskri Delti pa so bile razvite vse tiskane plošče, od glavnih procesorskih in pomnilniških do grafičnih, komunikacijskih in vhodno-izhodnih krmilnikov.<ref name=":2" /> Računalnik Triglav je uporabljal grafični krmilnik, ki je omogočal hkratni prikaz grafične in alfanumerične slike; slednja je podpirala 80 × 30 znakov ter emulacijo terminalov [[VT52|DEC VT-52]] in [[VT100|VT-100]]. Grafični del je temeljil na enoti [[NEC μPD7220|NEC 7220]] z ločljivostjo 640 × 480 pik, poleg tega pa je sistem vseboval tudi grafični modul z ločljivostjo 1024 × 1024 pik, pri katerem je bila vsaka pika lahko obarvana z eno izmed 16 barv iz palete 256, medtem ko je bilo besedilo shranjeno ločeno in prikazano v osmih barvah.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> [[Pomnilnik|Delovni pomnilnik]] je bilo mogoče razširiti do 4 MB (kasneje do 16 MB), sistem pa je podpiral priklop [[Diskovna enota|diskovnih]], [[Disketna enota|disketnih]] in [[Tračna enota|tračnih enot]] ter serijske povezave in krajevno omrežje (do 1 Mb/s). V nadgrajenih različicah so bili uporabljeni 32-bitni procesorji, kot so [[Motorola 68020]], [[Motorola 68030]] in [[Intel 80386]], ter podpora za grafiko [[Razširjeni prilagojevalnik za grafiko|EGA]] in operacijski sistem [[MS-DOS]].<ref name=":2" /> === Tri različice === Za Triglav so bile razvite tri različne procesorske plošče. Osnovna je temeljila na [[Motorola 68010]] s taktom 10 MHz in z delovnim pomnilnikom velikosti 256 KB. Poganjala je lahko operacijski sistem [[Unix]], [[CP/M-86]], [[UCSD-Pascal]] ali [[Microware OS-9]].<ref name=":2" /> Druga različica, ki je temeljila na Intel 80286 s taktom 8 MHz in z delovnim pomnilnikom velikosti 128, 256 ali 512 KB. Omogočala je popolno združljivost z računalniki [[IBM|IBM PC]]. Poleg operacijskega sistema Unix je lahko poganjala še [[CP/M-86]].<ref name=":2" /> Tretja različica je temeljila na mikroprocesorju DEC J-11/AC s taktom 15 MHz in z delovnim pomnilnikom velikosti 128 ali 512 KB in omogočala združljivost z miniračunalniki DC in njihovimi domačimi različicami Delta. Poganjala je lahko operacijski sistem DEC RSX-11/M (Delta/M) in DEC RT-11.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Računalniki]] 9tyxxqqxkn3855bhyvqkz6nal3soz42 0 600881 6660372 6659749 2026-04-16T15:17:36Z Marko3 1829 6660372 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] d79d4oiegmy9bjjj4y9khn35xy03p7t 6660374 6660372 2026-04-16T15:20:16Z Marko3 1829 /* Izstop iz Fidesza */ 6660374 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] fspp5py9x0ghrm3vs8iagzgtb2a17y1 6660376 6660374 2026-04-16T15:23:24Z Marko3 1829 /* Izstop iz Fidesza */ 6660376 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] 0rxvf258l1cdggg3pbglqbtlzvbgpvm 6660380 6660376 2026-04-16T15:29:09Z Marko3 1829 6660380 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] b70bcvxwwreqk9pcndndje5mhhyuej8 6660385 6660380 2026-04-16T15:38:30Z Marko3 1829 6660385 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> Glede na anketo, opravljeno tisti mesec, je približno 15 odstotkov volivcev trdilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] 9q5uk8b3dqx5mm891zckwg5de44gvry 6660387 6660385 2026-04-16T15:39:35Z Marko3 1829 /* Izstop iz Fidesza */ 6660387 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] 2do76ucf9z1yep4q0n832gqyadx35k6 6660395 6660387 2026-04-16T15:46:19Z Marko3 1829 6660395 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] == Zasebno == Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] 4qtww47uio8q4rpj8blt1e8ipgw676a 6660397 6660395 2026-04-16T15:51:41Z Marko3 1829 /* Izstop iz Fidesza */ 6660397 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] 6. aprila 2024 je Magyar organiziral druge demonstracije proti vladi, pri čemer je kot razlog navedel »fevdalistični sistem«, ki ga je treba razstaviti.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Mit mondott a tüntetésen? Íme Magyar Péter beszéde! |url=https://mosthir.hu/magyarorszag/2024/04/06/mit-mondott-a-tuntetesen-ime-magyar-peter-beszede/ |access-date=13 April 2024 |website=Most Hír |language=en-US}}</ref> Udeležilo se jih je več sto tisoč protestnikov.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter szerint 300-400 ezer ember tüntetett vele |url=https://hvg.hu/itthon/20240406_magyar-peter-tuntetes-letszam |access-date=13 April 2024 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> Vladno podprti možganski trust Megafon je v tednih pred shodom porabil 117 milijonov madžarskih forintov za oglaševalsko kampanjo proti Magyaru na Facebooku.<ref>{{Cite web |date=11 April 2024 |title=Brutális összegért hirdettek a megafonosok a Facebookon Magyar Péter tüntetése előtt |url=https://rtl.hu/belfold/2024/04/11/megafon-facebook-magyar-peter-tuntetes |access-date=13 April 2024 |website=rtl.hu |language=hu}}</ref> == Zasebno == Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] h84w3ffinsibr2fww27w1kjkn8fmun9 6660401 6660397 2026-04-16T16:04:26Z Marko3 1829 6660401 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je tudi Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] 6. aprila 2024 je Magyar organiziral druge demonstracije proti vladi, pri čemer je kot razlog navedel »fevdalistični sistem«, ki ga je treba razstaviti.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Mit mondott a tüntetésen? Íme Magyar Péter beszéde! |url=https://mosthir.hu/magyarorszag/2024/04/06/mit-mondott-a-tuntetesen-ime-magyar-peter-beszede/ |access-date=13 April 2024 |website=Most Hír |language=en-US}}</ref> Udeležilo se jih je več sto tisoč protestnikov.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter szerint 300-400 ezer ember tüntetett vele |url=https://hvg.hu/itthon/20240406_magyar-peter-tuntetes-letszam |access-date=13 April 2024 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> Vladno podprti možganski trust Megafon je v tednih pred shodom porabil 117 milijonov madžarskih forintov za oglaševalsko kampanjo proti Magyaru na Facebooku.<ref>{{Cite web |date=11 April 2024 |title=Brutális összegért hirdettek a megafonosok a Facebookon Magyar Péter tüntetése előtt |url=https://rtl.hu/belfold/2024/04/11/megafon-facebook-magyar-peter-tuntetes |access-date=13 April 2024 |website=rtl.hu |language=hu}}</ref> == Zasebno == Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] lfzu5mqyvr4x0y5ln1z0w951tnh1757 6660405 6660401 2026-04-16T16:20:55Z Marko3 1829 6660405 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je tudi Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] 6. aprila 2024 je Magyar organiziral druge demonstracije proti vladi, pri čemer je kot razlog navedel »fevdalistični sistem«, ki ga je treba razstaviti.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Mit mondott a tüntetésen? Íme Magyar Péter beszéde! |url=https://mosthir.hu/magyarorszag/2024/04/06/mit-mondott-a-tuntetesen-ime-magyar-peter-beszede/ |access-date=13 April 2024 |website=Most Hír |language=en-US}}</ref> Udeležilo se jih je več sto tisoč protestnikov.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter szerint 300-400 ezer ember tüntetett vele |url=https://hvg.hu/itthon/20240406_magyar-peter-tuntetes-letszam |access-date=13 April 2024 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> Vladno podprti možganski trust Megafon je v tednih pred shodom porabil 117 milijonov madžarskih forintov za oglaševalsko kampanjo proti Magyaru na Facebooku.<ref>{{Cite web |date=11 April 2024 |title=Brutális összegért hirdettek a megafonosok a Facebookon Magyar Péter tüntetése előtt |url=https://rtl.hu/belfold/2024/04/11/megafon-facebook-magyar-peter-tuntetes |access-date=13 April 2024 |website=rtl.hu |language=hu}}</ref> == Vodja opozicije (2024–2026) == Po volitvah v Evropski parlament leta 2024 se je stranka Tisza izkazala za najmočnejšo opozicijsko stranko na Madžarskem, Magyar pa je bil na splošno obravnavan kot novi vodja opozicije.<ref>{{Cite web |date=10 June 2024 |title=Hungary: Newcomer Peter Magyar shakes Orban's hold on power, early results say |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/06/10/hungary-newcomer-peter-magyar-shakes-orbans-hold-on-power-early-results-say |access-date=27 October 2025 |website=euronews.com |language=en}}</ref> === Stranka Tisza === {{main|stranka Tisza}} [[Slika:Magyar Péter Szigetszentmiklós.jpg|260px|thumb|left|Magyar at [[Szigetszentmiklós]] in 2024, during his first political tour]] Magyar se je pridružil stranki Tisza, da bi kandidiral na volitvah v Evropski parlament leta 2024. Odločil se je prevzeti manjšo stranko (namesto da bi ustanovil novo), da bi premagal časovne omejitve in morebitne administrativne težave.<ref>{{Cite journal |last=Kovarek |first=Daniel |date=24 February 2025 |title=Elite defection and opposition realignment in Hungary: Respect and Freedom Party (TISZA) in the 2024 European Parliamentary elections |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/21599165.2025.2468693 |journal=[[East European Politics]] |volume=41 |issue=2 |pages=263–276 |doi=10.1080/21599165.2025.2468693 |issn=2159-9165 |via=Taylor & Francis|url-access=subscription }}</ref> Po objavi kandidature si je Magyar hitro pridobil nacionalno pozornost in znatno javno podporo, s čimer je izzval tako vladajoči Fidesz kot tradicionalno opozicijo.<ref>{{Cite web |date=5 April 2024 |title=Magyar Péter pártja lenne a harmadik legnépszerűbb |url=https://republikon.hu/elemzesek,-kutatasok/24-04-05_kvk.aspx |access-date=26 October 2025 |website=republikon.hu |language=hu}}</ref> Sicer se stranka Tisza izogiba uradnim fiksnim ideološkim oznakam, vendar pa Magyarova retorika pogosto odraža centristične in zmerno konservativne vrednote, s poudarkom na nacionalni enotnosti in politični odgovornosti pred strankarsko pripadnostjo.<ref>{{Cite web |date=27 March 2024 |title=Mi rejlik Magyar Péter eddig meghirdetett, ideológiamentes nemzeti programja mögött? |url=https://merce.hu/2024/03/27/magyar-peter-az-ideologiamentes/ |access-date=28 October 2025 |website=merce.hu |language=hu}}</ref> Magyar je večkrat izjavil, da stranka Tisza ne bo sklenila nobenega zavezništva s tako imenovanimi »starimi opozicijskimi« strankami, in poudaril, da namerava Tisza na parlamentarnih volitvah leta 2026 sama izzvati Fidesz.<ref>{{Cite web |date=15 August 2024 |title=Magyar Péter szerint nincs szükség ellenzéki összefogásra, mert ők az egyedüli ellenzék |url=https://valodihirek.hu/2024/08/25/magyar-peter-szerint-nincs-szukseg-ellenzeki-osszefogasra-mert-ok-az-egyeduli-ellenzek |access-date=28 October 2025 |website=valodihirek.hu |language=hu}}</ref> Soglasno je bil izbran za vodjo nacionalne liste stranke Tisza in kandidata za predsednika vlade.<ref>{{Cite news |last=Bence |first=Inkei |date=20 February 2026 |title=Hivatalosan is Magyar Péter a Tisza miniszterelnök-jelöltje |url=https://444.hu/2026/02/20/hivatalosan-is-magyar-peter-a-tisza-miniszterelnok-jeloltje |access-date=21 February 2026 |website=[[444.hu]] |language=hu}}</ref> Pod njegovim vodstvom je Tisza sprejela slogan »Zdaj ali nikoli!« ({{lang|hu|Most vagy soha!}}). V poznejših fazah kampanje leta 2026 so se pojavili znaki s prečrtanim napisom »ali nikoli«, ki so izražali nujnost sprememb.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/articles/c78l7vyylgqo|title=Péter Magyar, the former Orban ally vying for power in Hungary|author1=Paul Kirby|publisher=[[BBC News]]|date=9 April 2026}}</ref> == Zasebno == Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] ra22joysjc0ud1uk1stv42q922wuzvx 6660408 6660405 2026-04-16T16:23:06Z Marko3 1829 6660408 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je tudi Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] 6. aprila 2024 je Magyar organiziral druge demonstracije proti vladi, pri čemer je kot razlog navedel »fevdalistični sistem«, ki ga je treba razstaviti.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Mit mondott a tüntetésen? Íme Magyar Péter beszéde! |url=https://mosthir.hu/magyarorszag/2024/04/06/mit-mondott-a-tuntetesen-ime-magyar-peter-beszede/ |access-date=13 April 2024 |website=Most Hír |language=en-US}}</ref> Udeležilo se jih je več sto tisoč protestnikov.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter szerint 300-400 ezer ember tüntetett vele |url=https://hvg.hu/itthon/20240406_magyar-peter-tuntetes-letszam |access-date=13 April 2024 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> Vladno podprti možganski trust Megafon je v tednih pred shodom porabil 117 milijonov madžarskih forintov za oglaševalsko kampanjo proti Magyaru na Facebooku.<ref>{{Cite web |date=11 April 2024 |title=Brutális összegért hirdettek a megafonosok a Facebookon Magyar Péter tüntetése előtt |url=https://rtl.hu/belfold/2024/04/11/megafon-facebook-magyar-peter-tuntetes |access-date=13 April 2024 |website=rtl.hu |language=hu}}</ref> == Vodja opozicije (2024–2026) == Po volitvah v Evropski parlament leta 2024 se je stranka Tisza izkazala za najmočnejšo opozicijsko stranko na Madžarskem, Magyar pa je bil na splošno obravnavan kot novi vodja opozicije.<ref>{{Cite web |date=10 June 2024 |title=Hungary: Newcomer Peter Magyar shakes Orban's hold on power, early results say |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/06/10/hungary-newcomer-peter-magyar-shakes-orbans-hold-on-power-early-results-say |access-date=27 October 2025 |website=euronews.com |language=en}}</ref> === Stranka Tisza === {{main|stranka Tisza}} [[Slika:Magyar Péter Szigetszentmiklós.jpg|260px|thumb|left|Magyar at [[Szigetszentmiklós]] in 2024, during his first political tour]] Magyar se je pridružil stranki Tisza, da bi kandidiral na volitvah v Evropski parlament leta 2024. Odločil se je prevzeti manjšo stranko (namesto da bi ustanovil novo), da bi premagal časovne omejitve in morebitne administrativne težave.<ref>{{Cite journal |last=Kovarek |first=Daniel |date=24 February 2025 |title=Elite defection and opposition realignment in Hungary: Respect and Freedom Party (TISZA) in the 2024 European Parliamentary elections |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/21599165.2025.2468693 |journal=[[East European Politics]] |volume=41 |issue=2 |pages=263–276 |doi=10.1080/21599165.2025.2468693 |issn=2159-9165 |via=Taylor & Francis|url-access=subscription }}</ref> Po objavi kandidature si je Magyar hitro pridobil nacionalno pozornost in znatno javno podporo, s čimer je izzval tako vladajoči Fidesz kot tradicionalno opozicijo.<ref>{{Cite web |date=5 April 2024 |title=Magyar Péter pártja lenne a harmadik legnépszerűbb |url=https://republikon.hu/elemzesek,-kutatasok/24-04-05_kvk.aspx |access-date=26 October 2025 |website=republikon.hu |language=hu}}</ref> Sicer se stranka Tisza izogiba uradnim fiksnim ideološkim oznakam, vendar pa Magyarova retorika pogosto odraža centristične in zmerno konservativne vrednote, s poudarkom na nacionalni enotnosti in politični odgovornosti pred strankarsko pripadnostjo.<ref>{{Cite web |date=27 March 2024 |title=Mi rejlik Magyar Péter eddig meghirdetett, ideológiamentes nemzeti programja mögött? |url=https://merce.hu/2024/03/27/magyar-peter-az-ideologiamentes/ |access-date=28 October 2025 |website=merce.hu |language=hu}}</ref> Magyar je večkrat izjavil, da stranka Tisza ne bo sklenila nobenega zavezništva s tako imenovanimi »starimi opozicijskimi« strankami, in poudaril, da namerava Tisza na parlamentarnih volitvah leta 2026 sama izzvati Fidesz.<ref>{{Cite web |date=15 August 2024 |title=Magyar Péter szerint nincs szükség ellenzéki összefogásra, mert ők az egyedüli ellenzék |url=https://valodihirek.hu/2024/08/25/magyar-peter-szerint-nincs-szukseg-ellenzeki-osszefogasra-mert-ok-az-egyeduli-ellenzek |access-date=28 October 2025 |website=valodihirek.hu |language=hu}}</ref> Soglasno je bil izbran za vodjo nacionalne liste stranke Tisza in kandidata za predsednika vlade.<ref>{{Cite news |last=Bence |first=Inkei |date=20 February 2026 |title=Hivatalosan is Magyar Péter a Tisza miniszterelnök-jelöltje |url=https://444.hu/2026/02/20/hivatalosan-is-magyar-peter-a-tisza-miniszterelnok-jeloltje |access-date=21 February 2026 |website=[[444.hu]] |language=hu}}</ref> Pod njegovim vodstvom je Tisza sprejela slogan »Zdaj ali nikoli!« ({{lang|hu|Most vagy soha!}}). V poznejših fazah kampanje leta 2026 so se pojavili znaki s prečrtanim napisom »ali nikoli«, ki so izražali nujnost sprememb.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/articles/c78l7vyylgqo|title=Péter Magyar, the former Orban ally vying for power in Hungary|author1=Paul Kirby|publisher=[[BBC News]]|date=9 April 2026}}</ref> == Demonstracije == == Parlamentarne volitve leta 2026 == == Zasebno == Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] 15bfng3u2q04mhjt0hap1zdl0brhkia 6660410 6660408 2026-04-16T16:23:57Z Marko3 1829 6660410 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je tudi Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] 6. aprila 2024 je Magyar organiziral druge demonstracije proti vladi, pri čemer je kot razlog navedel »fevdalistični sistem«, ki ga je treba razstaviti.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Mit mondott a tüntetésen? Íme Magyar Péter beszéde! |url=https://mosthir.hu/magyarorszag/2024/04/06/mit-mondott-a-tuntetesen-ime-magyar-peter-beszede/ |access-date=13 April 2024 |website=Most Hír |language=en-US}}</ref> Udeležilo se jih je več sto tisoč protestnikov.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter szerint 300-400 ezer ember tüntetett vele |url=https://hvg.hu/itthon/20240406_magyar-peter-tuntetes-letszam |access-date=13 April 2024 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> Vladno podprti možganski trust Megafon je v tednih pred shodom porabil 117 milijonov madžarskih forintov za oglaševalsko kampanjo proti Magyaru na Facebooku.<ref>{{Cite web |date=11 April 2024 |title=Brutális összegért hirdettek a megafonosok a Facebookon Magyar Péter tüntetése előtt |url=https://rtl.hu/belfold/2024/04/11/megafon-facebook-magyar-peter-tuntetes |access-date=13 April 2024 |website=rtl.hu |language=hu}}</ref> == Vodja opozicije (2024–2026) == Po volitvah v Evropski parlament leta 2024 se je stranka Tisza izkazala za najmočnejšo opozicijsko stranko na Madžarskem, Magyar pa je bil na splošno obravnavan kot novi vodja opozicije.<ref>{{Cite web |date=10 June 2024 |title=Hungary: Newcomer Peter Magyar shakes Orban's hold on power, early results say |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/06/10/hungary-newcomer-peter-magyar-shakes-orbans-hold-on-power-early-results-say |access-date=27 October 2025 |website=euronews.com |language=en}}</ref> === Stranka Tisza === {{main|stranka Tisza}} [[Slika:Magyar Péter Szigetszentmiklós.jpg|260px|thumb|left|Magyar at [[Szigetszentmiklós]] in 2024, during his first political tour]] Magyar se je pridružil stranki Tisza, da bi kandidiral na volitvah v Evropski parlament leta 2024. Odločil se je prevzeti manjšo stranko (namesto da bi ustanovil novo), da bi premagal časovne omejitve in morebitne administrativne težave.<ref>{{Cite journal |last=Kovarek |first=Daniel |date=24 February 2025 |title=Elite defection and opposition realignment in Hungary: Respect and Freedom Party (TISZA) in the 2024 European Parliamentary elections |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/21599165.2025.2468693 |journal=[[East European Politics]] |volume=41 |issue=2 |pages=263–276 |doi=10.1080/21599165.2025.2468693 |issn=2159-9165 |via=Taylor & Francis|url-access=subscription }}</ref> Po objavi kandidature si je Magyar hitro pridobil nacionalno pozornost in znatno javno podporo, s čimer je izzval tako vladajoči Fidesz kot tradicionalno opozicijo.<ref>{{Cite web |date=5 April 2024 |title=Magyar Péter pártja lenne a harmadik legnépszerűbb |url=https://republikon.hu/elemzesek,-kutatasok/24-04-05_kvk.aspx |access-date=26 October 2025 |website=republikon.hu |language=hu}}</ref> Sicer se stranka Tisza izogiba uradnim fiksnim ideološkim oznakam, vendar pa Magyarova retorika pogosto odraža centristične in zmerno konservativne vrednote, s poudarkom na nacionalni enotnosti in politični odgovornosti pred strankarsko pripadnostjo.<ref>{{Cite web |date=27 March 2024 |title=Mi rejlik Magyar Péter eddig meghirdetett, ideológiamentes nemzeti programja mögött? |url=https://merce.hu/2024/03/27/magyar-peter-az-ideologiamentes/ |access-date=28 October 2025 |website=merce.hu |language=hu}}</ref> Magyar je večkrat izjavil, da stranka Tisza ne bo sklenila nobenega zavezništva s tako imenovanimi »starimi opozicijskimi« strankami, in poudaril, da namerava Tisza na parlamentarnih volitvah leta 2026 sama izzvati Fidesz.<ref>{{Cite web |date=15 August 2024 |title=Magyar Péter szerint nincs szükség ellenzéki összefogásra, mert ők az egyedüli ellenzék |url=https://valodihirek.hu/2024/08/25/magyar-peter-szerint-nincs-szukseg-ellenzeki-osszefogasra-mert-ok-az-egyeduli-ellenzek |access-date=28 October 2025 |website=valodihirek.hu |language=hu}}</ref> Soglasno je bil izbran za vodjo nacionalne liste stranke Tisza in kandidata za predsednika vlade.<ref>{{Cite news |last=Bence |first=Inkei |date=20 February 2026 |title=Hivatalosan is Magyar Péter a Tisza miniszterelnök-jelöltje |url=https://444.hu/2026/02/20/hivatalosan-is-magyar-peter-a-tisza-miniszterelnok-jeloltje |access-date=21 February 2026 |website=[[444.hu]] |language=hu}}</ref> Pod njegovim vodstvom je Tisza sprejela slogan »Zdaj ali nikoli!« ({{lang|hu|Most vagy soha!}}). V poznejših fazah kampanje leta 2026 so se pojavili znaki s prečrtanim napisom »ali nikoli«, ki so izražali nujnost sprememb.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/articles/c78l7vyylgqo|title=Péter Magyar, the former Orban ally vying for power in Hungary|author1=Paul Kirby|publisher=[[BBC News]]|date=9 April 2026}}</ref> === Demonstracije === === Parlamentarne volitve leta 2026 === == Zasebno == Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] l4w3k1kqmwssswf25ui8hyhbwkwlpuu 6660413 6660410 2026-04-16T16:31:07Z Marko3 1829 6660413 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je tudi Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] 6. aprila 2024 je Magyar organiziral druge demonstracije proti vladi, pri čemer je kot razlog navedel »fevdalistični sistem«, ki ga je treba razstaviti.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Mit mondott a tüntetésen? Íme Magyar Péter beszéde! |url=https://mosthir.hu/magyarorszag/2024/04/06/mit-mondott-a-tuntetesen-ime-magyar-peter-beszede/ |access-date=13 April 2024 |website=Most Hír |language=en-US}}</ref> Udeležilo se jih je več sto tisoč protestnikov.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter szerint 300-400 ezer ember tüntetett vele |url=https://hvg.hu/itthon/20240406_magyar-peter-tuntetes-letszam |access-date=13 April 2024 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> Vladno podprti možganski trust Megafon je v tednih pred shodom porabil 117 milijonov madžarskih forintov za oglaševalsko kampanjo proti Magyaru na Facebooku.<ref>{{Cite web |date=11 April 2024 |title=Brutális összegért hirdettek a megafonosok a Facebookon Magyar Péter tüntetése előtt |url=https://rtl.hu/belfold/2024/04/11/megafon-facebook-magyar-peter-tuntetes |access-date=13 April 2024 |website=rtl.hu |language=hu}}</ref> == Vodja opozicije (2024–2026) == Po volitvah v Evropski parlament leta 2024 se je stranka Tisza izkazala za najmočnejšo opozicijsko stranko na Madžarskem, Magyar pa je bil na splošno obravnavan kot novi vodja opozicije.<ref>{{Cite web |date=10 June 2024 |title=Hungary: Newcomer Peter Magyar shakes Orban's hold on power, early results say |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/06/10/hungary-newcomer-peter-magyar-shakes-orbans-hold-on-power-early-results-say |access-date=27 October 2025 |website=euronews.com |language=en}}</ref> === Stranka Tisza === {{main|stranka Tisza}} [[Slika:Magyar Péter Szigetszentmiklós.jpg|260px|thumb|left|Magyar v [[Szigetszentmiklós]]u leta 2024, med svojo prvo politično turnejo]] Magyar se je pridružil stranki Tisza, da bi kandidiral na volitvah v Evropski parlament leta 2024. Odločil se je prevzeti manjšo stranko (namesto da bi ustanovil novo), da bi premagal časovne omejitve in morebitne administrativne težave.<ref>{{Cite journal |last=Kovarek |first=Daniel |date=24 February 2025 |title=Elite defection and opposition realignment in Hungary: Respect and Freedom Party (TISZA) in the 2024 European Parliamentary elections |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/21599165.2025.2468693 |journal=[[East European Politics]] |volume=41 |issue=2 |pages=263–276 |doi=10.1080/21599165.2025.2468693 |issn=2159-9165 |via=Taylor & Francis|url-access=subscription }}</ref> Po objavi kandidature si je Magyar hitro pridobil nacionalno pozornost in znatno javno podporo, s čimer je izzval tako vladajoči Fidesz kot tradicionalno opozicijo.<ref>{{Cite web |date=5 April 2024 |title=Magyar Péter pártja lenne a harmadik legnépszerűbb |url=https://republikon.hu/elemzesek,-kutatasok/24-04-05_kvk.aspx |access-date=26 October 2025 |website=republikon.hu |language=hu}}</ref> Sicer se stranka Tisza izogiba uradnim fiksnim ideološkim oznakam, vendar pa Magyarova retorika pogosto odraža centristične in zmerno konservativne vrednote, s poudarkom na nacionalni enotnosti in politični odgovornosti pred strankarsko pripadnostjo.<ref>{{Cite web |date=27 March 2024 |title=Mi rejlik Magyar Péter eddig meghirdetett, ideológiamentes nemzeti programja mögött? |url=https://merce.hu/2024/03/27/magyar-peter-az-ideologiamentes/ |access-date=28 October 2025 |website=merce.hu |language=hu}}</ref> Magyar je večkrat izjavil, da stranka Tisza ne bo sklenila nobenega zavezništva s tako imenovanimi »starimi opozicijskimi« strankami, in poudaril, da namerava Tisza na parlamentarnih volitvah leta 2026 sama izzvati Fidesz.<ref>{{Cite web |date=15 August 2024 |title=Magyar Péter szerint nincs szükség ellenzéki összefogásra, mert ők az egyedüli ellenzék |url=https://valodihirek.hu/2024/08/25/magyar-peter-szerint-nincs-szukseg-ellenzeki-osszefogasra-mert-ok-az-egyeduli-ellenzek |access-date=28 October 2025 |website=valodihirek.hu |language=hu}}</ref> Soglasno je bil izbran za vodjo nacionalne liste stranke Tisza in kandidata za predsednika vlade.<ref>{{Cite news |last=Bence |first=Inkei |date=20 February 2026 |title=Hivatalosan is Magyar Péter a Tisza miniszterelnök-jelöltje |url=https://444.hu/2026/02/20/hivatalosan-is-magyar-peter-a-tisza-miniszterelnok-jeloltje |access-date=21 February 2026 |website=[[444.hu]] |language=hu}}</ref> Pod njegovim vodstvom je Tisza sprejela slogan »Zdaj ali nikoli!« ({{lang|hu|Most vagy soha!}}). V poznejših fazah kampanje leta 2026 so se pojavili znaki s prečrtanim napisom »ali nikoli«, ki so izražali nujnost sprememb.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/articles/c78l7vyylgqo|title=Péter Magyar, the former Orban ally vying for power in Hungary|author1=Paul Kirby|publisher=[[BBC News]]|date=9 April 2026}}</ref> === Demonstracije === Do volitev v Evropski parlament leta 2024 je Magyar organiziral štiri večje demonstracije, ki so privabile več deset tisoč udeležencev. Prve demonstracije oziroma shod je potekal 15. marca 2024 na aveniji [[Andrássy út|Andrássy]] v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Organiziral ga je, preden se je pridružil stranki Tisza, in s tem shodom si je po javni kritiki vlade zaznamoval svoj vzpon kot politična osebnost.<ref>{{Cite web |date=15 March 2024 |title=Magyar Péter 12 pontos programot hirdetett, minden politikai oldalnak odaszúrt, és mindenkit vár a formálódó pártjába - összefoglaló a beszédéről |url=https://hvg.hu/itthon/20240315_magyar-peter-beszed-osszefoglalo-marcius-15-2024-andrassy-ut |access-date=26 October 2025 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter 2024. április-án.jpg|260px|thumb|right|Magyar na svojih drugih velikih demonstracijah aprila 2024]] === Parlamentarne volitve leta 2026 === == Zasebno == Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] 4cmgrl6omddn7p6rcx6izkif8vazxv9 6660416 6660413 2026-04-16T16:44:57Z Marko3 1829 /* Demonstracije */ 6660416 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je tudi Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.<ref>{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}</ref> Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.<ref name="Baer">{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}</ref> Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.<ref name=":4" /> Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.<ref>{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}</ref> V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.<ref>{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}</ref> Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.<ref name="www.intellinews.com-2024" /> 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.<ref name="euronews-2024">{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}</ref> V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.<ref name="Baer" /> [[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]] 6. aprila 2024 je Magyar organiziral druge demonstracije proti vladi, pri čemer je kot razlog navedel »fevdalistični sistem«, ki ga je treba razstaviti.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Mit mondott a tüntetésen? Íme Magyar Péter beszéde! |url=https://mosthir.hu/magyarorszag/2024/04/06/mit-mondott-a-tuntetesen-ime-magyar-peter-beszede/ |access-date=13 April 2024 |website=Most Hír |language=en-US}}</ref> Udeležilo se jih je več sto tisoč protestnikov.<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter szerint 300-400 ezer ember tüntetett vele |url=https://hvg.hu/itthon/20240406_magyar-peter-tuntetes-letszam |access-date=13 April 2024 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> Vladno podprti možganski trust Megafon je v tednih pred shodom porabil 117 milijonov madžarskih forintov za oglaševalsko kampanjo proti Magyaru na Facebooku.<ref>{{Cite web |date=11 April 2024 |title=Brutális összegért hirdettek a megafonosok a Facebookon Magyar Péter tüntetése előtt |url=https://rtl.hu/belfold/2024/04/11/megafon-facebook-magyar-peter-tuntetes |access-date=13 April 2024 |website=rtl.hu |language=hu}}</ref> == Vodja opozicije (2024–2026) == Po volitvah v Evropski parlament leta 2024 se je stranka Tisza izkazala za najmočnejšo opozicijsko stranko na Madžarskem, Magyar pa je bil na splošno obravnavan kot novi vodja opozicije.<ref>{{Cite web |date=10 June 2024 |title=Hungary: Newcomer Peter Magyar shakes Orban's hold on power, early results say |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/06/10/hungary-newcomer-peter-magyar-shakes-orbans-hold-on-power-early-results-say |access-date=27 October 2025 |website=euronews.com |language=en}}</ref> === Stranka Tisza === {{main|stranka Tisza}} [[Slika:Magyar Péter Szigetszentmiklós.jpg|260px|thumb|left|Magyar v [[Szigetszentmiklós]]u leta 2024, med svojo prvo politično turnejo]] Magyar se je pridružil stranki Tisza, da bi kandidiral na volitvah v Evropski parlament leta 2024. Odločil se je prevzeti manjšo stranko (namesto da bi ustanovil novo), da bi premagal časovne omejitve in morebitne administrativne težave.<ref>{{Cite journal |last=Kovarek |first=Daniel |date=24 February 2025 |title=Elite defection and opposition realignment in Hungary: Respect and Freedom Party (TISZA) in the 2024 European Parliamentary elections |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/21599165.2025.2468693 |journal=[[East European Politics]] |volume=41 |issue=2 |pages=263–276 |doi=10.1080/21599165.2025.2468693 |issn=2159-9165 |via=Taylor & Francis|url-access=subscription }}</ref> Po objavi kandidature si je Magyar hitro pridobil nacionalno pozornost in znatno javno podporo, s čimer je izzval tako vladajoči Fidesz kot tradicionalno opozicijo.<ref>{{Cite web |date=5 April 2024 |title=Magyar Péter pártja lenne a harmadik legnépszerűbb |url=https://republikon.hu/elemzesek,-kutatasok/24-04-05_kvk.aspx |access-date=26 October 2025 |website=republikon.hu |language=hu}}</ref> Sicer se stranka Tisza izogiba uradnim fiksnim ideološkim oznakam, vendar pa Magyarova retorika pogosto odraža centristične in zmerno konservativne vrednote, s poudarkom na nacionalni enotnosti in politični odgovornosti pred strankarsko pripadnostjo.<ref>{{Cite web |date=27 March 2024 |title=Mi rejlik Magyar Péter eddig meghirdetett, ideológiamentes nemzeti programja mögött? |url=https://merce.hu/2024/03/27/magyar-peter-az-ideologiamentes/ |access-date=28 October 2025 |website=merce.hu |language=hu}}</ref> Magyar je večkrat izjavil, da stranka Tisza ne bo sklenila nobenega zavezništva s tako imenovanimi »starimi opozicijskimi« strankami, in poudaril, da namerava Tisza na parlamentarnih volitvah leta 2026 sama izzvati Fidesz.<ref>{{Cite web |date=15 August 2024 |title=Magyar Péter szerint nincs szükség ellenzéki összefogásra, mert ők az egyedüli ellenzék |url=https://valodihirek.hu/2024/08/25/magyar-peter-szerint-nincs-szukseg-ellenzeki-osszefogasra-mert-ok-az-egyeduli-ellenzek |access-date=28 October 2025 |website=valodihirek.hu |language=hu}}</ref> Soglasno je bil izbran za vodjo nacionalne liste stranke Tisza in kandidata za predsednika vlade.<ref>{{Cite news |last=Bence |first=Inkei |date=20 February 2026 |title=Hivatalosan is Magyar Péter a Tisza miniszterelnök-jelöltje |url=https://444.hu/2026/02/20/hivatalosan-is-magyar-peter-a-tisza-miniszterelnok-jeloltje |access-date=21 February 2026 |website=[[444.hu]] |language=hu}}</ref> Pod njegovim vodstvom je Tisza sprejela slogan »Zdaj ali nikoli!« ({{lang|hu|Most vagy soha!}}). V poznejših fazah kampanje leta 2026 so se pojavili znaki s prečrtanim napisom »ali nikoli«, ki so izražali nujnost sprememb.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/articles/c78l7vyylgqo|title=Péter Magyar, the former Orban ally vying for power in Hungary|author1=Paul Kirby|publisher=[[BBC News]]|date=9 April 2026}}</ref> === Demonstracije === {{v delu}} Do volitev v Evropski parlament leta 2024 je Magyar organiziral štiri večje demonstracije, ki so privabile več deset tisoč udeležencev. Prve demonstracije oziroma shod je potekal 15. marca 2024 na aveniji [[Andrássy út|Andrássy]] v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Organiziral ga je, preden se je pridružil stranki Tisza, in s tem shodom si je po javni kritiki vlade zaznamoval svoj vzpon kot politična osebnost.<ref>{{Cite web |date=15 March 2024 |title=Magyar Péter 12 pontos programot hirdetett, minden politikai oldalnak odaszúrt, és mindenkit vár a formálódó pártjába - összefoglaló a beszédéről |url=https://hvg.hu/itthon/20240315_magyar-peter-beszed-osszefoglalo-marcius-15-2024-andrassy-ut |access-date=26 October 2025 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter 2024. április-án.jpg|260px|thumb|right|Magyar na svojih drugih velikih demonstracijah aprila 2024]] Druge demonstracije je organiziral 6. aprila 2024, na katerih so njegovi simpatizerji v Budimpešti korakali od [[Deákov trg|Deákovega trga]] do [[Kossuthov trg|Kossuthovega trga]] v Budimpešti. Med shodom 6. aprila je Magyar napovedal, da bo začel politično turnejo po vsej državi, in izjavil, da bo njegov naslednji večji dogodek potekal v [[Debrecen|Debrecenu]] 5. maja 2024, na [[materinski dan]].<ref>{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter országjárásra indul, anyák napjára pedig újabb tüntetést hirdetett |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/06/magyar-peter-tuntetes-kossuth-ter-parlament-aprilis-6 |access-date=26 October 2025 |website=telex.hu |language=hu}}</ref> Magyar held his fourth major rally on 8 June 2024 at the [[Heroes' Square (Budapest)|Heroes' Square]] in Budapest as the closing event of the Tisza Party's campaign for the European Parliament election.<ref>{{Cite web |date=8 June 2024 |title=Magyar Péter: Bevezetjük a minimálnyugdíjat, visszahozzuk a katát, leállítjuk a gazdasági migránsok betelepítését|url=https://24.hu/belfold/2024/06/08/magyar-peter-tuntetes-hosok-tere-valasztas-2024/ |access-date=26 October 2025 |website=24.hu |language=hu}}</ref> === Parlamentarne volitve leta 2026 === == Zasebno == Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] erl9xaf6s0gdaj65d559esqsvqv1eo2 0 600926 6660519 6660062 2026-04-16T20:30:10Z Sporti 5955 /* Trasa in etape */ pp 6660519 wikitext text/x-wiki {{prihodnji športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Sloveniji 2026 | series = [[UCI ProSeries 2026]] | race_no = | season_no = | image = 2026 Tour of Slovenia.jpg | image_caption = Novinarska konferenca ob napovedi trase | image_size = | date = 17.–21. junij 2026 | stages = 5 | distance = 800 | unit = km | time = | speed = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team = | team_nat = | previous = [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Sloveniji 2027|2027]] }} '''Dirka po Sloveniji 2026''' je dvaintrideseta izvedba petdnevne etapne [[Dirka po Sloveniji|Dirke po Sloveniji]], ki bo okriljem serije UCI ProSeries potekala od 17. do 21. junija 2026.<ref>{{cite web |title=Dirka po Sloveniji se po 13 letih vrača na Vršič |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-sloveniji/dirka-po-sloveniji-se-po-13-letih-vraca-na-vrsic/779292 |website=[[MMC-RTV SLO]] |date=2026-04-14 |access-date=2026-04-14}}</ref> ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|EUK|2026}} * {{UCI team code|MBH|2026}} * {{UCI team code|TFT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TNN|2026}} * {{UCI team code|MAP2|2026}} * {{UCI team code|VBF|2026}} {{div col end}} '''UCI Continental''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CTK|2026}} * {{UCI team code|TUS|2026}} * {{UCI team code|LGS|2026}} * {{UCI team code|ADR|2026}} * {{UCI team code|LPP|2026}} {{div col end}} == Trasa in etape == [[Slika:2026 Tour of Slovenia map.png|sličica|350px|desno|<center>Trasa etap dirke po Sloveniji</center>]] {| class="wikitable" |- !Etapa !Datum !Trasa !Dolžina ! scope="col" | V. razlika !colspan="2"|Disciplina !Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:center;" | 17. junij | [[Velenje]] – [[Rogaška Slatina]] | style="text-align:center;" |141,6 km | style="text-align:center;" |1600 m | [[File:Hillystage.svg|20px|link=|alt=]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:center;" | 18. junij | [[Radlje ob Dravi]] – [[Ormož]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | style="text-align:center;" | 1400 m | [[File:Hillystage.svg|20px|link=|alt=]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:center;" | 19. junij | [[Maribor]] – [[Celje]] | style="text-align:center;" | 137 km | style="text-align:center;" | 2000 m | [[File:Hillystage.svg|20px|link=|alt=]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:center;" | 20. junij | [[Kranj]] – [[Kranjska Gora]] | style="text-align:center;" | 183 km | style="text-align:center;" | 4000 m | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:center;" | 21. junij | [[Litija]] – [[Novo Mesto]] | style="text-align:center;" | 162,1 km | style="text-align:center;" | 2000 m | [[File:Hillystage.svg|20px|link=|alt=]] | razgibana etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | style="text-align:center;" | 800,6 km | style="text-align:center;" | 10.999 m | colspan="3" style="text-align:center;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.tourofslovenia.si/}} * {{sports links}} {{Dirka po Sloveniji}} [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Dirka po Sloveniji|2026]] fczqnoos3a37cyr6eh035524c48m4yr 3 600944 6660587 6660112 2026-04-17T00:41:09Z ~2026-21580-76 257878 /* Blokada - pravne grožnje */ odgovor 6660587 wikitext text/x-wiki == Zoran Mušič == Pozdrav. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=30768&diff=6659679&oldid=6659400 Tovrstna nesoglasja] rešujemo z razpravo na pogovornih straneh (v konkretnem primeru [[Pogovor:Zoran Mušič]]), ne z urejevalskimi vojnami. Velja tudi [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:23, 14. april 2026 (CEST) :In še: :''"... KER TO DELA NAMERNO IN ŠKODI MOJEMU DOBREMU IMENU ..."'' :komu pravzaprav, glede na to, da je bilo urejanje anonimno? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:31, 14. april 2026 (CEST) ::Ne, ni anonimno. Govora je bilo o katalogu, za kaerga se ve, kdo ga je uredil, kdo je avtor.Zato, to ni anonimno temveč ciljno uperjeno v enega človeka. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:37, 14. april 2026 (CEST) :::To so zelo težke obtožbe, predlagam, da jih umakneš. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:36, 14. april 2026 (CEST) :Ja, se pravičujem, ne poznam pravil, ker jih nisem nikoli študirala. Pri drugih imenih ne vem, pri Zoranu Mušiču pa že dalj časa opažam pristranske in sovražne zapise. Ne vem kdo je avtor. Toda korektno bi bilo, da se n ateh straneh poroča objektivno, strokovno in ne pristranskoin sovražno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:35, 14. april 2026 (CEST) ::Kdo je avtor redakcij je razvidno iz zgodovine članka ([[Posebno:History/Zoran Mušič]]), bi pa potreboval temeljito čiščenje esejističnega pisanja, ki ni primeren za enciklopedijo, to pa pravim neodvisno od domnevnih težav z zgoraj omenjenimi zapisi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:38, 14. april 2026 (CEST) == Blokada - pravne grožnje == <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Octagon-warning.svg<!-- STOP nuvola.svg -->|48px]] | text = '''Urejanje Wikipedije smo ti morali trajno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''<br> Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]], blokada je trajna zaradi težine ali vztrajnega ponavljanja kršitev. <!-- Predloga:Trajna blokada --><br> <!-- Skopiraj kodo, kot je prikazana na strani, ne kot je prikazana v oknu za urejanje - torej brez kode "tlx|". --><small>Če meniš, da obstaja dober razlog, zakaj bi morala biti blokada umaknjena, preberi [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]] in skopiraj naslednje pod to obvestilo: {{tlx|odblokiraj|2=razlog=''Tu vstavi obrazložitev &#126;&#126;&#126;&#126;''}}</small> }} V skladu s pravilom [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]] smo vam morali zaradi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pogovor%3AZoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=217692&diff=6660103&oldid=6660030 vašega komentarja na Pogovor:Zoran Mušič] urejanje do preklica pravnih groženj trajno preprečiti. To pogovorno stran lahko še vedno urejate. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:34, 15. april 2026 (CEST) :Spoštovani, hvala za prijazno sporočilo. Ne bom se več oglašala. Pričakovala sem, da boste sledili resničnim podatkom in ne prirejenim trditvam nekoga, ki jih sme vnašati. Res, gre za moje dobro ime in vi ga niste želeli zaščititi. Niti niste pripravljeni preveriti tukaj zapisanih trditev in jih popraviti. Razumem. To je vaša uredniške politika. Ne, ne bom vas tožila. So mnoge druge poti. Poskrbela bom, da bom po strokovnih poteh uveljavila pravico do točne informacije. Kar je nekje zapisano, se tega ne da nikoli izbrisati. V dobro in v slabo. Obžalujem, ker sem v vašo inštitucijo verjela. Odslej vašim podatkom nikakor ne bom več ne zaupala in ne verjela.In še enkrat: ne delate škode samo meni temveč tudi Zoranu Mušiču. In to me močno boli. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 02:41, 17. april 2026 (CEST) lx9m3p4shuzbjank3mjszbtxnacrmf0 0 600997 6660321 6660004 2026-04-16T13:45:49Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6660321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Michal Doležal [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | fullname = | image = <!-- WD --> | nationality = {{CZE}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[ASO Dukla Liberec]] | personalbest = 199,5 m ([[Letalnica Čertak|Harrachov]] 1996) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1996]] | career_end = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2004]] | olympicteams = 2 | olympicmedals = | worldsteams = 3 | worldmedals = | wcwins = | wcpodiums = | medaltemplates = }} '''Michal Doležal''', [[Čehi|češki]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[11. marec]] [[1978]], [[Jablonec nad Nisou]], [[Češkoslovaška]].<ref name=SR>{{navedi splet |url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/do/michal-dolezal-1.html |title=Michal Doležal |accessdate=2026-04-15 |work=sports-reference.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200417225351/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/do/michal-dolezal-1.html |archivedate=2026-04-15 }}</ref> Je nekdanji član kluba [[ASO Dukla Liberec]] in češke moške skakalne reprezentance. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 10. februarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1996]] v [[smučarski poleti|poletih]] na letalnici [[Kulm]] v [[Tauplitz]]u z 42. mestom. Dan za tem se je na istem prizorišču prvič uvrstil med dobitnike točk s 30. mestom. Prva uvrstitev v prvo deseterico mu je uspela 18. decembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999]] s sedmim mestom v [[Zakopane|Zakopanah]], kar je njegova najboljša uvrstitev kariere. Na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] je nastopil v letih [[Zimske olimpijske igre 1998|1998]] in [[Zimske olimpijske igre 2002|2002]], najboljši uvrstitvi je dosegel leta 1998 z osmim mestom na veliki skakalnici posamično in sedmim mestom na ekipni tekmi.<ref name=SR/> Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999|1999]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2001|2001]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|2003]], najboljši posamični uvrstitvi je dosegel s 31. mestom v letih 1999 in 2001, ekipno pa s šestim mestom leta 2001. Na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|svetovnih prvenstvih v poletih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1996|1996]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1998|1998]] in [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2000|2000]], ko je dosegel svojo najboljšo posamično uvrstitev z 32. mestom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Doležal, Michal}} [[Kategorija:Češki smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češko]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 1998]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2002]] itkfkgj9ttmr3v4b0f81erfe12zjfwe 0 601020 6660419 6660132 2026-04-16T16:54:42Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6660419 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konzervator|konzervatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] === Bolj znana dela === #Poslikava Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila I. slovenski evharistični kongres v Celju ob Grozdetovi beatifikaciji #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #Križev pot v novi Cerkvi v [[Ivančna gorica|Ivančni gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao (771) Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA 29 03 - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] l77r5fs8b466ey0vhpil37otiaa5i01 6660428 6660419 2026-04-16T17:23:03Z Stebunik 55592 /* Razstave */ 6660428 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konzervator|konzervatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila I. slovenski evharistični kongres v Celju ob Grozdetovi beatifikaciji #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #Križev pot v novi Cerkvi v [[Ivančna gorica|Ivančni gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao (771) Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA 29 03 - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 4yzhx9r1ioxdbkx48yrdk5xrv06ib2p 6660430 6660428 2026-04-16T17:24:39Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6660430 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konzervator|konzervatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila I. slovenski evharistični kongres v Celju ob Grozdetovi beatifikaciji #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #Križev pot v novi Cerkvi v [[Ivančna gorica|Ivančni gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao (771) Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA 29 03 - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 96umf8ep0h446ddrhurg0p9kgjn269j 6660431 6660430 2026-04-16T17:25:53Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6660431 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konzervator|konzervatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila I. slovenski evharistični kongres v Celju ob Grozdetovi beatifikaciji #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #Križev pot v novi Cerkvi v [[Ivančna gorica|Ivančni gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] ojxu493c5bl8ithg20vj7kori6fc3i2 6660432 6660431 2026-04-16T17:31:18Z Stebunik 55592 /* Bolj znana dela */ 6660432 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konzervator|konzervatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila I. slovenski evharistični kongres v Celju ob Grozdetovi beatifikaciji #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #Križev pot v novi Cerkvi v [[Ivančna gorica|Ivančni gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] st7tgr7nzzhnbtyo87k9n5y4qvyo0y1 6660433 6660432 2026-04-16T17:34:40Z Stebunik 55592 /* Bolj znana dela */ 6660433 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konzervator|konzervatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #Križev pot v novi Cerkvi v [[Ivančna gorica|Ivančni gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] poehb29p9v07i07fkuzowsvf9vq452v 6660434 6660433 2026-04-16T17:37:47Z Stebunik 55592 /* Bolj znana dela */ 6660434 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konzervator|konzervatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #Križev pot v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 4u53zt9si825hxzt9eg88mksow7hmtc 6660435 6660434 2026-04-16T17:39:41Z Stebunik 55592 /* Bolj znana dela */ 6660435 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konzervator|konzervatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] tmcsy83wl0tcvk3fjvpejo6627qbm6t 6660436 6660435 2026-04-16T17:42:16Z Stebunik 55592 /* Mladost in šolanje */ 6660436 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 6zug0lfvommmv7b9d24i0hfguz9qehu 6660437 6660436 2026-04-16T17:43:38Z Stebunik 55592 6660437 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 77uy3heahmqkooyj9mljhop68d7vkam 6660438 6660437 2026-04-16T17:48:12Z Stebunik 55592 6660438 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope – da se poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 2uvug4t5whr42ydq1eu15mw2n2gshh8 6660440 6660438 2026-04-16T17:51:10Z Stebunik 55592 6660440 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom Lojzetom, ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] q46sdms5vc3jdmd8ndopyoqnsegqj7d 6660441 6660440 2026-04-16T17:53:02Z Stebunik 55592 6660441 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je tudi hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnalzijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] sbyd5z1rrgyrd57ljsa4xdy7ni856ux 6660442 6660441 2026-04-16T17:54:10Z Stebunik 55592 /* Mladost in šolanje */ 6660442 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] ae47q8vyfsqnnzifp91hhq43580ru2x 6660443 6660442 2026-04-16T17:56:01Z Stebunik 55592 /* Delovanje */ 6660443 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] llv9p4nrxigktoe6a9govqvpags8vvz 6660444 6660443 2026-04-16T17:57:09Z Stebunik 55592 /* Delovanje */ 6660444 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] auoaw44pukkv5ityvpb3gz6za97htiu 6660445 6660444 2026-04-16T17:58:37Z Stebunik 55592 /* Razstave */ 6660445 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. === Delovanje === Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] h1qdforh4fwi9kymrdgfns41pnf7mmy 6660446 6660445 2026-04-16T17:59:15Z Stebunik 55592 /* Delovanje */ 6660446 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] gl9y4rbzukphih5n4r7cuf7jpxxatri 6660447 6660446 2026-04-16T18:02:12Z Stebunik 55592 /* Delovanje */ 6660447 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangdžovu na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 8anghhv5z3ctvohr4ju1vrbpl5w4ujy 6660448 6660447 2026-04-16T18:04:56Z Stebunik 55592 6660448 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangdžovu na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 4u1luzww1udqxheb1wnwospbraywrl5 6660449 6660448 2026-04-16T18:07:56Z Stebunik 55592 6660449 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangdžovu na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Tomaž}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] gepye9j069roq2h2t6y9hjchyb69k2q 6660450 6660449 2026-04-16T18:09:44Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6660450 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangdžovu na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 4u1luzww1udqxheb1wnwospbraywrl5 6660486 6660450 2026-04-16T19:26:48Z Stebunik 55592 /* Delovanje */ 6660486 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] djb3dzj2zym5dpxi540s874vtnhh1gh 6660493 6660486 2026-04-16T19:37:22Z Stebunik 55592 /* Bolj znana dela */ 6660493 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. === Ocena === “Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v klasično štafelajno slikarstvo. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. Zasidranost v preteklem torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere... S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.” :''Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka [[Anamarija Stibilj Šajn]]''<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] rkobwt4m67m49aystdjg9ekbnrodp1v 6660495 6660493 2026-04-16T19:42:03Z Stebunik 55592 /* Bolj znana dela */ 6660495 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi – v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — da se temeljito poglablja v klasične načine slikanja, zlasti po vzoru na slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === [[File:Tomaž-Perko atelje-ruševec.jpg|thumb|200px|right|<center>"Holandski" slikar [[Tomaž Perko]] v svojem [[atelje|ateljeju]] v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem]] z [[ruševec|ruševcem]]</center>]] #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. === Ocena === “Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v klasično štafelajno slikarstvo. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. Zasidranost v preteklem torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere... S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.” :''Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka [[Anamarija Stibilj Šajn]]''<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 5y46022kx1ri87quypkpbi7l87g8jiy 6660499 6660495 2026-04-16T19:45:25Z Stebunik 55592 6660499 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi — v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — poglabljanja v klasične načine slikanja, zlasti v slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === [[File:Tomaž-Perko atelje-ruševec.jpg|thumb|200px|right|<center>"Holandski" slikar [[Tomaž Perko]] v svojem [[atelje|ateljeju]] v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem]] z [[ruševec|ruševcem]]</center>]] #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. === Ocena === “Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v klasično štafelajno slikarstvo. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. Zasidranost v preteklem torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere... S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.” :''Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka [[Anamarija Stibilj Šajn]]''<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] n29t2xhywiglu1g37sgy2pwnmqec93b 6660503 6660499 2026-04-16T19:53:46Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6660503 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi — v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — poglabljanja v klasične načine slikanja, zlasti v slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Bolj znana dela === [[File:Tomaž-Perko atelje-ruševec.jpg|thumb|200px|right|<center>"Holandski" slikar [[Tomaž Perko]] v svojem [[atelje|ateljeju]] v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem]] z [[ruševec|ruševcem]]</center>]] #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. === Ocena === “Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v ''klasično štafelajno slikarstvo''. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. ''Zasidranost v preteklem'' torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere... S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.” :''Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka [[Anamarija Stibilj Šajn]]''<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] lwasq5eymqn487r36dbf1emzdvy68da 6660513 6660503 2026-04-16T20:18:41Z Stebunik 55592 6660513 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi — v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — poglabljanja v klasične načine slikanja, zlasti v slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Znana dela === [[File:Tomaž-Perko atelje-ruševec.jpg|thumb|200px|right|<center>"Holandski" slikar [[Tomaž Perko]] v svojem [[atelje|ateljeju]] v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem]] z [[ruševec|ruševcem]]</center>]] #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. === Ocena === “Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v ''klasično štafelajno slikarstvo''. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. ''Zasidranost v preteklem'' torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere... S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.” :''Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka [[Anamarija Stibilj Šajn]]''<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] fwp6afdibbyv9l03wt5kwssarnaw6me 6660533 6660513 2026-04-16T21:12:09Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6660533 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi — v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — poglabljanja v klasične načine slikanja, zlasti v slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Znana dela === [[File:Tomaž-Perko atelje-ruševec.jpg|thumb|200px|right|<center>"Holandski" slikar [[Tomaž Perko]] v svojem [[atelje|ateljeju]] v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem]] z [[ruševec|ruševcem]]</center>]] #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. === Ocena === “Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v ''klasično štafelajno slikarstvo''. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. ''Zasidranost v preteklem'' torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere... S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.” :''Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka [[Anamarija Stibilj Šajn]]''<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] *[https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=499 Umetniki | Raz_ume |Tomaž Perko je imel doslej že (ne)številne razstave] ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] * {{leksikon.si|40}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] a5qox0wrkphj6hw1xrtn9rsaxofd6qe 6660534 6660533 2026-04-16T21:15:08Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6660534 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi — v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — poglabljanja v klasične načine slikanja, zlasti v slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Znana dela === [[File:Tomaž-Perko atelje-ruševec.jpg|thumb|200px|right|<center>"Holandski" slikar [[Tomaž Perko]] v svojem [[atelje|ateljeju]] v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem]] z [[ruševec|ruševcem]]</center>]] #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. === Ocena === “Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v ''klasično štafelajno slikarstvo''. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. ''Zasidranost v preteklem'' torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere... S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.” :''Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka [[Anamarija Stibilj Šajn]]''<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] *[https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=499 Umetniki | Raz_ume |Tomaž Perko je imel doslej že (ne)številne razstave] *{{leksikon.si|40}} ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 1b2g2h8f72vy6s25sdsbf4mog09r40x 6660638 6660534 2026-04-17T06:58:05Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6660638 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Tomaž | image = File:Tomaž-Perko Grahovo-2011.jpg | caption = ''[[Tomaž Perko]] v svoji delavnici'' (2011) | birth_name = Tomaž Izidor Perko | birth_date = {{Birth date|df=y|1947|11|2}} | birth_place = [[Ljubljana]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Slovenija]] <ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | children = | field = [[slikarstvo]], [[risar|risarstvo]], [[restavrator|restavratorstvo]] | training = [[Lojze Perko]] <br /> | movement = | works = | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = }} }} '''Tomaž Perko''' — rojen kot '''Izidor Tomaž Perko''' * 2. november 1947 Ljubljana ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Slovenija]]) — je [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[restavrator]]. Znan je po redki usmeritvi — v nasprotju s svojim očetom [[Lojze Perko|Lojzetom]], ki je kot slikar upošteval tudi sodobnejše pristope — poglabljanja v klasične načine slikanja, zlasti v slavne nizozemske mojstre.<ref>{{cite web|url=https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/|title= Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov|publisher=Primorske novice|author=Andraž Gombač|place=|language=sl|date=4. marec 2022|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživljal v Kamniku, kjer je hodil v šolo 1954-1966, in opravil tudi gimnazijsko [[matura|maturo]]. Šolanje je nadaljeval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971; prav tam je nadaljeval izobraževanje ter podiplomski študij iz [[restavrator|restavratorstva]] in [[konservator|konservatorstva]] pri profesorju [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]]. == Delovanje == Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v [[Toronto|Torontu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Stuttgart|Stuttgatu]], [[Hangdžov|Hangdžovu]] na Kitajskem, v [[Brielle|Briellu]] na Nizozemskem, na [[Dunaj]]u, v [[Dubrovnik]]u in še marsikod. Tomaž je ves zaljubljen v [[Rembrandt]]a in v holandske mojstre sploh, saj „so znali ujeti dušo“ — in jih skuša tudi sam posnemati.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tomaz-perko-holandski-mojstri-so-znali-ujeti-duso.html|title=Tomaž Perko: »Holandski mojstri so znali ujeti dušo.«|publisher=Dnevnik Delo, Sobotna priloga|author=Vesna Milek|place=Ljubljana|language=sl|date=7. junij 2013|accessdate=14. april 2026}}</ref> === Razstave === V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave; zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> Perko je že od mladosti razstavljal svoje slike in sicer v povezavi z drugimi umetniki, včasih pa tudi sam. Razstavljal je tako v domovini kot v tujini. === Znana dela === [[File:Tomaž-Perko atelje-ruševec.jpg|thumb|200px|right|<center>"Holandski" slikar [[Tomaž Perko]] v svojem [[atelje|ateljeju]] v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem]] z [[ruševec|ruševcem]]</center>]] #Poslikava [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|Cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljbljani]]. #Podoba mučenca [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]] (1992), ki je krasila [[Slovenski evharistični kongres 2010]] v [[Celje|Celju]] ob Grozdetovi beatifikaciji le-tam. #Kapela v Salezijanskem domu na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] #[[Križev pot]] v novi [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici]]. === Ocena === “Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v ''klasično štafelajno slikarstvo''. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. ''Zasidranost v preteklem'' torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere... S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.” :''Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka [[Anamarija Stibilj Šajn]]''<ref>{{cite web|url=https://tomazperko.com/about/|title=Tomaž Perko, akademski slikar. O umetniku|publisher=tomazperko.com|author=Tomaž Perko|place=|language=sl|date=|accessdate=14. april 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Lojze Perko]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Slovenska umetnost]] == Sklici == {{sklici|2|refs=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://kritik.si/2019/06/21/tomaz-perko-s-svojimi-portreti-in-krajinami/ Tomaž Perko s svojimi portreti in krajinami|Kritik.si Marijan Zlobec] *[https://www.youtube.com/watch?v=HlBfIzxYwao Tomaž Perko, Akademski slikar UMETNOST NASTAJANJA PORTRETA - YouTube] *[https://primorske.svet24.si/kultura/slikar-tomaz-perko-jutri-v-placu-izolanov/ Slikar Tomaž Perko jutri v Placu Izolanov - Primorske novice|Razstava v Izoli od 5.-26. marca 2022] *[https://arhiv.mirenski-grad.si/s-svetlobo-premagamo-temo S svetlobo premagamo temo | Mirenski Grad] *[https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=499 Umetniki | Raz_ume |Tomaž Perko je imel doslej že (ne)številne razstave] *{{leksikon.si|40}} ;{{ikona en}} *[https://www.artrenewal.org/16thARCSalon/artist/izidor-tomaz-perko/28746 ARC / Izidor Tomaz Perko Time's up 2021] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] 8wc3quinki83lfntwf6bfi01z2hpj3f 0 601023 6660281 6660203 2026-04-16T12:49:58Z Octopus 13285 /* Sklici */ Življenje 6660281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name = Narimunt |title = Knez |titletext = |more = |type = |image = Narymont. Нарымонт (A. Tarasievič, 1675).jpg |image_size = 250px |imgw = |alt = |caption = |succession = Knez [[Polocka kneževina|Polocke kneževine]] |moretext = |reign = 1335 - 1345 |reign-type = |coronation = |cor-type = |predecessor = Boin |pre-type = |regent = |reg-type = |successor = Andrej Olgerdovič |suc-type = |succession1 = Knez [[Pinška kneževina|Pinške kneževine]] |moretext1 = |reign1 = - 1348 |reign-type1 = |coronation1 = |cor-type1 = |predecessor1 = [[Gediminas]] |pre-type1 = |regent1 = |reg-type1 = |successor1 = Mihail Narimuntovič |suc-type1 = |spouse = Marija Tohtovna |spouse-type = Soproga |consort = <!-- yes or no --> |issue = Patrik Narimuntovič<ref name=ru1>Kniaziowie litewsko-ruscy od końca czternastego wieku (v poljščini). ur. J. Wolff — Warszawa: 1895. str. 274</ref> <br> Jurij Narimuntovič<ref name=ru1/> <br> Vasilij Narimuntovič<ref>Urzędnicy Wielkiego Księstwa Litewskiego. Spisy, t. VIII, Ziemia brzeska i województwo brzeskie XIV‒XVIII wiek (v poljsščini). ur. A. Rachuba. Warszawa: Instytut Historii Polskiej Akademii Nauk, 2020. str. 13. ISBN 978-83-65880-89-5</ref><ref>Груша А.І. ''Мяноўная грамата князя Васіля Нарымонтавіча і фарміраванне пісьмовай культуры ў прававой сферы Вялікага княства Літоўскага ў апошняй трэці XIV'' (v beloruščini). Мінск: РІВШ, 2010. str. 6–8, 24–25. ISBN 978-985-500-382-4</ref> <br> Aleksander Narimuntovič<ref name=ru1/> <br> Semjon Narimuntovič<ref name=ru1/> |house = [[Gediminoviči]] |house-type = Dinastija |father = [[Gediminas]] |mother = Evna Polocka |birth_date = okoli [[1294]] |birth_place = |death_date = [[2. februar]] [[1348]] |death_place = |signature = |religion = |module = }} '''Narimunt''' ([[Litovščina|litovsko]]: Narimantas, [[Ruščina|rusko]]: Наримунт, Narimunt), krščen kot '''Gleb''', je bil litovski knez in drugi najstarejši sin velikega litovskega kneza [[Gediminas]]a, * okoli [[1294]], 2. februar 1348. V svoji potitični karieri je vladal v [[Pinsk]]u in [[Polock]]u. Leta 1333 ga je [[Veliki Novgorod|novgorodsko]] plemstvo sprejelo za vladarja severnega dela kneževine, vključno s [[Stara Ladoga|Staro Ladogo]], [[Šlisselburg]]om in [[Korela (trdnjava)|Korelo]].<ref name=kiaupa>{{cite encyclopedia | first=Zigmantas | last=Kiaupa | authorlink=| editor=Vytautas Spečiūnas | encyclopedia=Lietuvos valdovai (XIII-XVIII a.): enciklopedinis žinynas | title=Narimantas | year=2004 | publisher=Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas | location=Vilnius | isbn=5-420-01535-8 | pages=42|language=lt}}</ref> Bil je prvi od več litovskih knezov v novgorodski službi.<ref>{{cite book | title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295-1345 | first=C. S. | last=Rowell | year=1994 | publisher=Cambridge University Press | series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series| isbn=9780521450119 | page=175 }}</ref> ==Življenje== Leta 1333 je bil v Velikem Novgorodu ali morda malo pred prihodom tja krščen in dobil ime Gleb, s čimer je izgubil pravico do dedovanja očetovega položaja velikega litovskega kneza, četudi je bil prvorojenec.<ref>T.Wasilewski, 1992</ref> Pred tem je Gediminas "mirno" priprl novgorodske [[Bojarji|bojarje]], ko so se z Vasilijem, svojim kandidatom za novgorodskega škofa, odpravljali v [[Volinija|Volinijo]] k metropolitu Teognostu.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Ko so mu zagotovili, da bodo mesti Ladoga in Orešek, trdnjavo Korela ter polovico Koporja prepustili Narimuntu kot ''"njegovo domeno in dediščino za njegove sinove"'', je bojarje osvobodil.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Kronika pravi, da so se bojarji s tem strinjali le zato, ker so se znašli ''"v veliki stiski"''.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Veliki Novgorod ga je sprejel za kneza teh odvisnih mest.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Ker kasneje Novgorodu ni zagotovil dogovorjene vojaške pomoči, so se Novgorodci poskušali pobotati z velikim moskovskim knezom [[Ivan I. Moskovski|Ivanom I.]], ki je leta 1335 prispel v Novgorod.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Po mnenju zgodovinarja Johna L. I. Fennella je Narimunt takrat verjetno pomagal svojemu stricu Voinu braniti najvzhodnejšo od Litve odvisno [[Polocka kneževina|Polocko kneževino]]. Litovci so se poleg vojne s [[Tevtonski viteški red|tevtonci]] leta 1338 morali braniti tudi pred [[Tatari]].{{sfn|Fennell|2023|p=155–156}} Narimunt je podprl svojega brata [[Jaunutis]]a, ko sta ga leta 1345 odstavila [[Algirdas]] in [[Kęstutis]]. Da bi se izognil smrti, s katero sta mu grozila mlajša brata, je Narimunt jeseni 1344 pobegnil iz [[Vilna|Vilne]]. Odpotoval je k [[Džanibeg]]u, kanu [[Zlata horda|Zlate horde]], in ga prosil za podporo proti Algirdasu. Četudi podpore ni dobil, je tam domnevno za svojo (drugo) ženo vzel tatarsko princeso.<ref>Rowell, C.S. ''Lithuania Ascending'', str. 114</ref> Po vrnitvi se je pomiril z Algirdasom in bil 2. februarja 1348 ubit v v bitki pri Strevi proti tevtonskim vitezom. Med njegovimi potomci so knezi Kurakini, Galicini, Hovanski in Korecki.<ref name=kiaupa/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1348]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] [[Kategorija:Gediminoviči]] g9kaiq0av28izwczg85xglq1hl1j30k 6660406 6660281 2026-04-16T16:21:49Z Octopus 13285 Potomci 6660406 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name = Narimunt |title = Knez |titletext = |more = |type = |image = Narymont. Нарымонт (A. Tarasievič, 1675).jpg |image_size = 250px |imgw = |alt = |caption = |succession = Knez [[Polocka kneževina|Polocke kneževine]] |moretext = |reign = 1335 - 1345 |reign-type = |coronation = |cor-type = |predecessor = Boin |pre-type = |regent = |reg-type = |successor = Andrej Olgerdovič |suc-type = |succession1 = Knez [[Pinska kneževina|Pinske kneževine]] |moretext1 = |reign1 = - 1348 |reign-type1 = |coronation1 = |cor-type1 = |predecessor1 = [[Gediminas]] |pre-type1 = |regent1 = |reg-type1 = |successor1 = Mihail Narimuntovič |suc-type1 = |spouse = Marija Tohtovna |spouse-type = Soproga |consort = <!-- yes or no --> |issue = Patrik Narimuntovič<ref name=ru1>Kniaziowie litewsko-ruscy od końca czternastego wieku (v poljščini). ur. J. Wolff — Warszawa: 1895. str. 274</ref> <br> Jurij Narimuntovič<ref name=ru1/> <br> Vasilij Narimuntovič<ref>Urzędnicy Wielkiego Księstwa Litewskiego. Spisy, t. VIII, Ziemia brzeska i województwo brzeskie XIV‒XVIII wiek (v poljsščini). ur. A. Rachuba. Warszawa: Instytut Historii Polskiej Akademii Nauk, 2020. str. 13. ISBN 978-83-65880-89-5</ref><ref>Груша А.І. ''Мяноўная грамата князя Васіля Нарымонтавіча і фарміраванне пісьмовай культуры ў прававой сферы Вялікага княства Літоўскага ў апошняй трэці XIV'' (v beloruščini). Мінск: РІВШ, 2010. str. 6–8, 24–25. ISBN 978-985-500-382-4</ref> <br> Aleksander Narimuntovič<ref name=ru1/> <br> Semjon Narimuntovič<ref name=ru1/> |house = [[Gediminoviči]] |house-type = Dinastija |father = [[Gediminas]] |mother = Evna Polocka |birth_date = okoli [[1294]] |birth_place = |death_date = [[2. februar]] [[1348]] |death_place = |signature = |religion = |module = }} '''Narimunt''' ([[Litovščina|litovsko]]: Narimantas, [[Ruščina|rusko]]: Наримунт, Narimunt), krščen kot '''Gleb''', je bil litovski knez in drugi najstarejši sin velikega litovskega kneza [[Gediminas]]a, * okoli [[1294]], 2. februar 1348. V svoji potitični karieri je vladal v [[Pinsk]]u in [[Polock]]u. Leta 1333 ga je [[Veliki Novgorod|novgorodsko]] plemstvo sprejelo za vladarja severnega dela kneževine, vključno s [[Stara Ladoga|Staro Ladogo]], [[Šlisselburg]]om in [[Korela (trdnjava)|Korelo]].<ref name=kiaupa>{{cite encyclopedia | first=Zigmantas | last=Kiaupa | authorlink=| editor=Vytautas Spečiūnas | encyclopedia=Lietuvos valdovai (XIII-XVIII a.): enciklopedinis žinynas | title=Narimantas | year=2004 | publisher=Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas | location=Vilnius | isbn=5-420-01535-8 | pages=42|language=lt}}</ref> Bil je prvi od več litovskih knezov v novgorodski službi.<ref>{{cite book | title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295-1345 | first=C. S. | last=Rowell | year=1994 | publisher=Cambridge University Press | series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series| isbn=9780521450119 | page=175 }}</ref> ==Življenje== Leta 1333 je bil v Velikem Novgorodu ali morda malo pred prihodom tja krščen in dobil ime Gleb, s čimer je izgubil pravico do dedovanja očetovega položaja velikega litovskega kneza, četudi je bil prvorojenec.<ref>T.Wasilewski, 1992</ref> Pred tem je Gediminas "mirno" priprl novgorodske [[Bojarji|bojarje]], ko so se z Vasilijem, svojim kandidatom za novgorodskega škofa, odpravljali v [[Volinija|Volinijo]] k metropolitu Teognostu.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Ko so mu zagotovili, da bodo mesti Ladoga in Orešek, trdnjavo Korela ter polovico Koporja prepustili Narimuntu kot ''"njegovo domeno in dediščino za njegove sinove"'', je bojarje osvobodil.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Kronika pravi, da so se bojarji s tem strinjali le zato, ker so se znašli ''"v veliki stiski"''.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Veliki Novgorod ga je sprejel za kneza teh odvisnih mest.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Ker kasneje Novgorodu ni zagotovil dogovorjene vojaške pomoči, so se Novgorodci poskušali pobotati z velikim moskovskim knezom [[Ivan I. Moskovski|Ivanom I.]], ki je leta 1335 prispel v Novgorod.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Po mnenju zgodovinarja Johna L. I. Fennella je Narimunt takrat verjetno pomagal svojemu stricu Voinu braniti najvzhodnejšo od Litve odvisno [[Polocka kneževina|Polocko kneževino]]. Litovci so se poleg vojne s [[Tevtonski viteški red|tevtonci]] leta 1338 morali braniti tudi pred [[Tatari]].{{sfn|Fennell|2023|p=155–156}} Narimunt je podprl svojega brata [[Jaunutis]]a, ko sta ga leta 1345 odstavila [[Algirdas]] in [[Kęstutis]]. Da bi se izognil smrti, s katero sta mu grozila mlajša brata, je Narimunt jeseni 1344 pobegnil iz [[Vilna|Vilne]]. Odpotoval je k [[Džanibeg]]u, kanu [[Zlata horda|Zlate horde]], in ga prosil za podporo proti Algirdasu. Četudi podpore ni dobil, je tam domnevno za svojo (drugo) ženo vzel tatarsko princeso.<ref>Rowell, C.S. ''Lithuania Ascending'', str. 114</ref> Po vrnitvi se je pomiril z Algirdasom in bil 2. februarja 1348 ubit v v bitki pri Strevi proti tevtonskim vitezom. Med njegovimi potomci so knezi Kurakini, Galicini, Hovanski in Korecki.<ref name=kiaupa/> ==Potomci== Domneva se, da je imel Narimunt pet sinov: * Aleksandra (umrl po letu 1386), kneza [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]],<ref>Rowell, C. S. ''Lithuania Ascending'', xxxii</ref> * Jurija (umrl leta 1392), kneza Belza, * Nikolaja, kneza [[Pinsk]]a, * Patrika (umrl okoli 1387), kneza Starodub-Severska, in * Simeona (umrl po letu 1386). Poljski genealog in zgodovinar Józef Puzyna odločno zavrača trditev, da so bili Narimuntovi potomci otroci njegove tatarske žene, in po imenih sodi, da je bila njihova mati pravoslavna [[Rusini|Rusinka]]. Drugi genealogi kot njegovi ženi navajajo Marijo, hčer Tokte (umrla okoli leta 1312), kana Zlate horde, in Marijo Paleologino (rojeno 1297), nezakonsko hčerko bizantinskega cesarja [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1348]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] [[Kategorija:Gediminoviči]] haepq9h50jbo19lm3hakfaki9hfx75a 6660407 6660406 2026-04-16T16:22:58Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6660407 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name = Narimunt |title = Knez |titletext = |more = |type = |image = Narymont. Нарымонт (A. Tarasievič, 1675).jpg |image_size = 250px |imgw = |alt = |caption = |succession = Knez [[Polocka kneževina|Polocke kneževine]] |moretext = |reign = 1335 - 1345 |reign-type = |coronation = |cor-type = |predecessor = Boin |pre-type = |regent = |reg-type = |successor = Andrej Olgerdovič |suc-type = |succession1 = Knez [[Pinska kneževina|Pinske kneževine]] |moretext1 = |reign1 = - 1348 |reign-type1 = |coronation1 = |cor-type1 = |predecessor1 = [[Gediminas]] |pre-type1 = |regent1 = |reg-type1 = |successor1 = Mihail Narimuntovič |suc-type1 = |spouse = Marija Tohtovna |spouse-type = Soproga |consort = <!-- yes or no --> |issue = Patrik Narimuntovič<ref name=ru1>Kniaziowie litewsko-ruscy od końca czternastego wieku (v poljščini). ur. J. Wolff — Warszawa: 1895. str. 274</ref> <br> Jurij Narimuntovič<ref name=ru1/> <br> Vasilij Narimuntovič<ref>Urzędnicy Wielkiego Księstwa Litewskiego. Spisy, t. VIII, Ziemia brzeska i województwo brzeskie XIV‒XVIII wiek (v poljsščini). ur. A. Rachuba. Warszawa: Instytut Historii Polskiej Akademii Nauk, 2020. str. 13. ISBN 978-83-65880-89-5</ref><ref>Груша А.І. ''Мяноўная грамата князя Васіля Нарымонтавіча і фарміраванне пісьмовай культуры ў прававой сферы Вялікага княства Літоўскага ў апошняй трэці XIV'' (v beloruščini). Мінск: РІВШ, 2010. str. 6–8, 24–25. ISBN 978-985-500-382-4</ref> <br> Aleksander Narimuntovič<ref name=ru1/> <br> Semjon Narimuntovič<ref name=ru1/> |house = [[Gediminoviči]] |house-type = Dinastija |father = [[Gediminas]] |mother = Evna Polocka |birth_date = okoli [[1294]] |birth_place = |death_date = [[2. februar]] [[1348]] |death_place = |signature = |religion = |module = }} '''Narimunt''' ([[Litovščina|litovsko]]: Narimantas, [[Ruščina|rusko]]: Наримунт, Narimunt), krščen kot '''Gleb''', je bil litovski knez in drugi najstarejši sin velikega litovskega kneza [[Gediminas]]a, * okoli [[1294]], 2. februar 1348. V svoji potitični karieri je vladal v [[Pinsk]]u in [[Polock]]u. Leta 1333 ga je [[Veliki Novgorod|novgorodsko]] plemstvo sprejelo za vladarja severnega dela kneževine, vključno s [[Stara Ladoga|Staro Ladogo]], [[Šlisselburg]]om in [[Korela (trdnjava)|Korelo]].<ref name=kiaupa>{{cite encyclopedia | first=Zigmantas | last=Kiaupa | authorlink=| editor=Vytautas Spečiūnas | encyclopedia=Lietuvos valdovai (XIII-XVIII a.): enciklopedinis žinynas | title=Narimantas | year=2004 | publisher=Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas | location=Vilnius | isbn=5-420-01535-8 | pages=42|language=lt}}</ref> Bil je prvi od več litovskih knezov v novgorodski službi.<ref>{{cite book | title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295-1345 | first=C. S. | last=Rowell | year=1994 | publisher=Cambridge University Press | series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series| isbn=9780521450119 | page=175 }}</ref> ==Življenje== Leta 1333 je bil v Velikem Novgorodu ali morda malo pred prihodom tja krščen in dobil ime Gleb, s čimer je izgubil pravico do dedovanja očetovega položaja velikega litovskega kneza, četudi je bil prvorojenec.<ref>T.Wasilewski, 1992</ref> Pred tem je Gediminas "mirno" priprl novgorodske [[Bojarji|bojarje]], ko so se z Vasilijem, svojim kandidatom za novgorodskega škofa, odpravljali v [[Volinija|Volinijo]] k metropolitu Teognostu.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Ko so mu zagotovili, da bodo mesti Ladoga in Orešek, trdnjavo Korela ter polovico Koporja prepustili Narimuntu kot ''"njegovo domeno in dediščino za njegove sinove"'', je bojarje osvobodil.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Kronika pravi, da so se bojarji s tem strinjali le zato, ker so se znašli ''"v veliki stiski"''.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Veliki Novgorod ga je sprejel za kneza teh odvisnih mest.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Ker kasneje Novgorodu ni zagotovil dogovorjene vojaške pomoči, so se Novgorodci poskušali pobotati z velikim moskovskim knezom [[Ivan I. Moskovski|Ivanom I.]], ki je leta 1335 prispel v Novgorod.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Po mnenju zgodovinarja Johna L. I. Fennella je Narimunt takrat verjetno pomagal svojemu stricu Voinu braniti najvzhodnejšo od Litve odvisno [[Polocka kneževina|Polocko kneževino]]. Litovci so se poleg vojne s [[Tevtonski viteški red|tevtonci]] leta 1338 morali braniti tudi pred [[Tatari]].{{sfn|Fennell|2023|p=155–156}} Narimunt je podprl svojega brata [[Jaunutis]]a, ko sta ga leta 1345 odstavila [[Algirdas]] in [[Kęstutis]]. Da bi se izognil smrti, s katero sta mu grozila mlajša brata, je Narimunt jeseni 1344 pobegnil iz [[Vilna|Vilne]]. Odpotoval je k [[Džanibeg]]u, kanu [[Zlata horda|Zlate horde]], in ga prosil za podporo proti Algirdasu. Četudi podpore ni dobil, je tam domnevno za svojo (drugo) ženo vzel tatarsko princeso.<ref>Rowell, C.S. ''Lithuania Ascending'', str. 114</ref> Po vrnitvi se je pomiril z Algirdasom in bil 2. februarja 1348 ubit v v bitki pri Strevi proti tevtonskim vitezom. Med njegovimi potomci so knezi Kurakini, Galicini, Hovanski in Korecki.<ref name=kiaupa/> ==Potomci== Domneva se, da je imel Narimunt pet sinov: * Aleksandra (umrl po letu 1386), kneza [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]],<ref>Rowell, C. S. ''Lithuania Ascending'', xxxii</ref> * Jurija (umrl leta 1392), kneza Belza, * Nikolaja, kneza [[Pinsk]]a, * Patrika (umrl okoli 1387), kneza Starodub-Severska, in * Simeona (umrl po letu 1386). Poljski genealog in zgodovinar Józef Puzyna odločno zavrača trditev, da so bili Narimuntovi potomci otroci njegove tatarske žene, in po imenih sodi, da je bila njihova mati pravoslavna [[Rusini|Rusinka]]. Drugi genealogi kot njegovi ženi navajajo Marijo, hčer Tokte (umrla okoli leta 1312), kana Zlate horde, in Marijo Paleologino (rojeno 1297), nezakonsko hčerko bizantinskega cesarja [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite book |last1=Fennell |first1=John |authorlink1= |title=The Emergence of Moscow, 1304–1359 |date=2023 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-34759-5 |url=https://books.google.com/books?id=ymzfEAAAQBAJ |language=en}} * {{cite book |last1=Presnyakov |first1=Aleksandr E. |translator-last1=Moorhouse |translator-first=A.E |editor1-last=Rieber |editor1-first=Alfred J. |title=The Formation of the Great Russian State: A Study of Russian History in the Thirteenth to Fifteenth Centuries |date=1970 |publisher=Quadrangle Books |isbn=9781131812656 |url=https://www.google.com/books/edition/The_Formation_of_the_Great_Russian_State/DrvunwEACAAJ?hl=en |language=en}} * Sjöström (2011), Liettuan gediminidien suomensukuiset geneettiset juuret. ISSN 1239-3487, Donelaitis - Donelaitis-seuran - Liettuan Ystävät ryn lehti 1/2011, ss 16..18 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1348]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] [[Kategorija:Gediminoviči]] 4hwvjz3e7k0x4vay3pb7d7gdj14cdj7 6660417 6660407 2026-04-16T16:47:48Z Octopus 13285 sliki 6660417 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name = Narimunt |title = Knez |titletext = |more = |type = |image = Narymont. Нарымонт (A. Tarasievič, 1675).jpg |image_size = 250px |imgw = |alt = |caption = |succession = Knez [[Polocka kneževina|Polocke kneževine]] |moretext = |reign = 1335 - 1345 |reign-type = |coronation = |cor-type = |predecessor = Boin |pre-type = |regent = |reg-type = |successor = Andrej Olgerdovič |suc-type = |succession1 = Knez [[Pinska kneževina|Pinske kneževine]] |moretext1 = |reign1 = - 1348 |reign-type1 = |coronation1 = |cor-type1 = |predecessor1 = [[Gediminas]] |pre-type1 = |regent1 = |reg-type1 = |successor1 = Mihail Narimuntovič |suc-type1 = |spouse = Marija Tohtovna |spouse-type = Soproga |consort = <!-- yes or no --> |issue = Patrik Narimuntovič<ref name=ru1>Kniaziowie litewsko-ruscy od końca czternastego wieku (v poljščini). ur. J. Wolff — Warszawa: 1895. str. 274</ref> <br> Jurij Narimuntovič<ref name=ru1/> <br> Vasilij Narimuntovič<ref>Urzędnicy Wielkiego Księstwa Litewskiego. Spisy, t. VIII, Ziemia brzeska i województwo brzeskie XIV‒XVIII wiek (v poljsščini). ur. A. Rachuba. Warszawa: Instytut Historii Polskiej Akademii Nauk, 2020. str. 13. ISBN 978-83-65880-89-5</ref><ref>Груша А.І. ''Мяноўная грамата князя Васіля Нарымонтавіча і фарміраванне пісьмовай культуры ў прававой сферы Вялікага княства Літоўскага ў апошняй трэці XIV'' (v beloruščini). Мінск: РІВШ, 2010. str. 6–8, 24–25. ISBN 978-985-500-382-4</ref> <br> Aleksander Narimuntovič<ref name=ru1/> <br> Semjon Narimuntovič<ref name=ru1/> |house = [[Gediminoviči]] |house-type = Dinastija |father = [[Gediminas]] |mother = Evna Polocka |birth_date = okoli [[1294]] |birth_place = |death_date = [[2. februar]] [[1348]] |death_place = |signature = |religion = |module = }} '''Narimunt''' ([[Litovščina|litovsko]]: Narimantas, [[Ruščina|rusko]]: Наримунт, Narimunt), krščen kot '''Gleb''', je bil litovski knez in drugi najstarejši sin velikega litovskega kneza [[Gediminas]]a, * okoli [[1294]], 2. februar 1348. V svoji potitični karieri je vladal v [[Pinsk]]u in [[Polock]]u. Leta 1333 ga je [[Veliki Novgorod|novgorodsko]] plemstvo sprejelo za vladarja severnega dela kneževine, vključno s [[Stara Ladoga|Staro Ladogo]], [[Šlisselburg]]om in [[Korela (trdnjava)|Korelo]].<ref name=kiaupa>{{cite encyclopedia | first=Zigmantas | last=Kiaupa | authorlink=| editor=Vytautas Spečiūnas | encyclopedia=Lietuvos valdovai (XIII-XVIII a.): enciklopedinis žinynas | title=Narimantas | year=2004 | publisher=Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas | location=Vilnius | isbn=5-420-01535-8 | pages=42|language=lt}}</ref> Bil je prvi od več litovskih knezov v novgorodski službi.<ref>{{cite book | title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295-1345 | first=C. S. | last=Rowell | year=1994 | publisher=Cambridge University Press | series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series| isbn=9780521450119 | page=175 }}</ref> ==Življenje== Leta 1333 je bil v Velikem Novgorodu ali morda malo pred prihodom tja krščen in dobil ime Gleb, s čimer je izgubil pravico do dedovanja očetovega položaja velikega litovskega kneza, četudi je bil prvorojenec.<ref>T.Wasilewski, 1992</ref> Pred tem je Gediminas "mirno" priprl novgorodske [[Bojarji|bojarje]], ko so se z Vasilijem, svojim kandidatom za novgorodskega škofa, odpravljali v [[Volinija|Volinijo]] k metropolitu Teognostu.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Ko so mu zagotovili, da bodo mesti Ladoga in Orešek, trdnjavo Korela ter polovico Koporja prepustili Narimuntu kot ''"njegovo domeno in dediščino za njegove sinove"'', je bojarje osvobodil.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Kronika pravi, da so se bojarji s tem strinjali le zato, ker so se znašli ''"v veliki stiski"''.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Veliki Novgorod ga je sprejel za kneza teh odvisnih mest.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Ker kasneje Novgorodu ni zagotovil dogovorjene vojaške pomoči, so se Novgorodci poskušali pobotati z velikim moskovskim knezom [[Ivan I. Moskovski|Ivanom I.]], ki je leta 1335 prispel v Novgorod.{{sfn|Presnyakov|1970|p=126}} Po mnenju zgodovinarja Johna L. I. Fennella je Narimunt takrat verjetno pomagal svojemu stricu Voinu braniti najvzhodnejšo od Litve odvisno [[Polocka kneževina|Polocko kneževino]]. Litovci so se poleg vojne s [[Tevtonski viteški red|tevtonci]] leta 1338 morali braniti tudi pred [[Tatari]].{{sfn|Fennell|2023|p=155–156}} [[Slika:Narymunt.PNG|thumb|250px|Narimuntov domišljijski portret iz 18. stoletja]] [[Slika:Крепость в Старой Ладоге.jpg|thumb|250px|Trdnjava v [[Stara Ladoga|Stari Ladogi]]]] Narimunt je podprl svojega brata [[Jaunutis]]a, ko sta ga leta 1345 odstavila [[Algirdas]] in [[Kęstutis]]. Da bi se izognil smrti, s katero sta mu grozila mlajša brata, je Narimunt jeseni 1344 pobegnil iz [[Vilna|Vilne]]. Odpotoval je k [[Džanibeg]]u, kanu [[Zlata horda|Zlate horde]], in ga prosil za podporo proti Algirdasu. Četudi podpore ni dobil, je tam domnevno za svojo (drugo) ženo vzel tatarsko princeso.<ref>Rowell, C.S. ''Lithuania Ascending'', str. 114</ref> Po vrnitvi se je pomiril z Algirdasom in bil 2. februarja 1348 ubit v v bitki pri Strevi proti tevtonskim vitezom. Med njegovimi potomci so knezi Kurakini, Galicini, Hovanski in Korecki.<ref name=kiaupa/> ==Potomci== Domneva se, da je imel Narimunt pet sinov: * Aleksandra (umrl po letu 1386), kneza [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]],<ref>Rowell, C. S. ''Lithuania Ascending'', xxxii</ref> * Jurija (umrl leta 1392), kneza Belza, * Nikolaja, kneza [[Pinsk]]a, * Patrika (umrl okoli 1387), kneza Starodub-Severska, in * Simeona (umrl po letu 1386). Poljski genealog in zgodovinar Józef Puzyna odločno zavrača trditev, da so bili Narimuntovi potomci otroci njegove tatarske žene, in po imenih sodi, da je bila njihova mati pravoslavna [[Rusini|Rusinka]]. Drugi genealogi kot njegovi ženi navajajo Marijo, hčer Tokte (umrla okoli leta 1312), kana Zlate horde, in Marijo Paleologino (rojeno 1297), nezakonsko hčerko bizantinskega cesarja [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite book |last1=Fennell |first1=John |authorlink1= |title=The Emergence of Moscow, 1304–1359 |date=2023 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-34759-5 |url=https://books.google.com/books?id=ymzfEAAAQBAJ |language=en}} * {{cite book |last1=Presnyakov |first1=Aleksandr E. |translator-last1=Moorhouse |translator-first=A.E |editor1-last=Rieber |editor1-first=Alfred J. |title=The Formation of the Great Russian State: A Study of Russian History in the Thirteenth to Fifteenth Centuries |date=1970 |publisher=Quadrangle Books |isbn=9781131812656 |url=https://www.google.com/books/edition/The_Formation_of_the_Great_Russian_State/DrvunwEACAAJ?hl=en |language=en}} * Sjöström (2011), Liettuan gediminidien suomensukuiset geneettiset juuret. ISSN 1239-3487, Donelaitis - Donelaitis-seuran - Liettuan Ystävät ryn lehti 1/2011, ss 16..18 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1348]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] [[Kategorija:Gediminoviči]] ht424qxfs23kf67iks5fc4kua1hg17z 0 601026 6660275 6660209 2026-04-16T12:44:27Z Erardo Galbi 166658 6660275 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Italian comune | name = Casarsa della Delizia | official_name = Città di Casarsa della Delizia | native_name = {{native name|fur|Cjasarsa}} | image_skyline = Casarsa.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = <!-- Commented out because image was deleted: | image_shield = Casarsa_della_Delizia-Stemma.png --> | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|12|51|E|type:city(8,235)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Lavinia Clarotto | area_footnotes = | area_total_km2 = 20.4 | population_footnotes = | population_total = 8599 | population_as_of = 28. februar 2011<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Casarsesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 44 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33072 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/}} | footnotes = }} '''Casarsa della Delizia''' (Cjasarse, Cjasarsa) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 80 km severozahodno od [[Trst|Trsta]] in približno 15 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Casarsa della Delizia meji na naslednje občine: [[Arzene]], [[Fiume Veneto]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Valvasone]] in [[Zoppola]]. V njej se nahaja grob lokalnega pesnika in pisatelja [[Pier Paolo Pasolini]], pa tudi izobraževalni center, ki deluje v hiši njegove matere. == Ime == Ime je prvič omenjeno leta 1182 kot »Casam arsam«, kar dobesedno pomeni »požgana hiša«. To bi lahko bil spomin na ogrske vpade v 10. stoletju, vendar druga hipoteza temu imenu pripisuje pomen »suha hiša« zaradi značilnosti tal. Toponomastična opredelitev »della Delizia« je bilo dodano s kraljevim odlokom št. 3893 z dne 18. avgusta 1867 (objavljenim v ''[[Uradni list|Uradnem listu]]'' 23. septembra 1867), da bi se kraj razlikoval od [[Casarza Ligure|Casarze Ligure]]. Ime je bilo izpeljano iz imena kraja, ki leži na vzhodu, v bližini istoimenskega mostu (''Ponte della Delizia'') čez reko [[Tilment]]; to krajevno ime pomeni »blagostanje in sreča«. == Osebnosti == *[[Elio Ciol]] *[[Bryan Cristante]] *[[Jacuzzi|bratje Jacuzzi]] *[[Gioacchino Muccin]] *[[Nico Naldini]] *[[Pier Paolo Pasolini]] *[[Zefferino Tomè]] *[[Ezio Vendrame]] == Prevoz == [[Železniška postaja Casarsa]] leži na prometni [[Železniška proga Benetke-Videm|železniški progi Benetke-Videm]]. Železniške povezave potekajo v smeri [[Benetk]], [[Treviso|Trevisa]], [[Videm, Italija|Vidma]], [[Trst|Trsta]], [[Portogruaro|Portogruara]], [[Padova|Padove]], [[Bologna|Bologne]] in [[Rim|Rima]]. == Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/ Uradna spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Casarsa Della Delizia}} [[Kategorija:Casarsa Della Delizia| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] aim29d6v4yy61x1hd98c3ui0me7yfxu 6660276 6660275 2026-04-16T12:45:57Z Erardo Galbi 166658 6660276 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Casarsa della Delizia | official_name = Città di Casarsa della Delizia | native_name = {{native name|fur|Cjasarse}} | image_skyline = Casarsa.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = <!-- Commented out because image was deleted: | image_shield = Casarsa_della_Delizia-Stemma.png --> | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|12|51|E|type:city(8,235)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Lavinia Clarotto | area_footnotes = | area_total_km2 = 20.4 | population_footnotes = | population_total = 8599 | population_as_of = 28. februar 2011<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Casarsesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 44 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33072 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/}} | footnotes = }} '''Casarsa della Delizia''' ({{Jezik-fur|Cjasarse}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Cjasarsa'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 80 km severozahodno od [[Trst|Trsta]] in približno 15 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Casarsa della Delizia meji na naslednje občine: [[Arzene]], [[Fiume Veneto]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Valvasone]] in [[Zoppola]]. V njej se nahaja grob lokalnega pesnika in pisatelja [[Pier Paolo Pasolini]], pa tudi izobraževalni center, ki deluje v hiši njegove matere. == Ime == Ime je prvič omenjeno leta 1182 kot »Casam arsam«, kar dobesedno pomeni »požgana hiša«. To bi lahko bil spomin na ogrske vpade v 10. stoletju, vendar druga hipoteza temu imenu pripisuje pomen »suha hiša« zaradi značilnosti tal. Toponomastična opredelitev »della Delizia« je bilo dodano s kraljevim odlokom št. 3893 z dne 18. avgusta 1867 (objavljenim v ''[[Uradni list|Uradnem listu]]'' 23. septembra 1867), da bi se kraj razlikoval od [[Casarza Ligure|Casarze Ligure]]. Ime je bilo izpeljano iz imena kraja, ki leži na vzhodu, v bližini istoimenskega mostu (''Ponte della Delizia'') čez reko [[Tilment]]; to krajevno ime pomeni »blagostanje in sreča«. == Osebnosti == *[[Elio Ciol]] *[[Bryan Cristante]] *[[Jacuzzi|bratje Jacuzzi]] *[[Gioacchino Muccin]] *[[Nico Naldini]] *[[Pier Paolo Pasolini]] *[[Zefferino Tomè]] *[[Ezio Vendrame]] == Prevoz == [[Železniška postaja Casarsa]] leži na prometni [[Železniška proga Benetke-Videm|železniški progi Benetke-Videm]]. Železniške povezave potekajo v smeri [[Benetk]], [[Treviso|Trevisa]], [[Videm, Italija|Vidma]], [[Trst|Trsta]], [[Portogruaro|Portogruara]], [[Padova|Padove]], [[Bologna|Bologne]] in [[Rim|Rima]]. == Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/ Uradna spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Casarsa Della Delizia}} [[Kategorija:Casarsa Della Delizia| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] 5frxf7v89d8x1p0rpqlyqwwml3ylxx1 6660279 6660276 2026-04-16T12:49:08Z Erardo Galbi 166658 6660279 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Casarsa della Delizia | official_name = Città di Casarsa della Delizia | native_name = {{native name|fur|Cjasarse}} | image_skyline = Casarsa.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = <!-- Commented out because image was deleted: | image_shield = Casarsa_della_Delizia-Stemma.png --> | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|12|51|E|type:city(8,235)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Lavinia Clarotto | area_footnotes = | area_total_km2 = 20.4 | population_footnotes = | population_total = 8599 | population_as_of = 28. februar 2011<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Casarsesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 44 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33072 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/}} | footnotes = }} '''Casarsa della Delizia''' ({{Jezik-fur|Cjasarse}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Cjasarsa'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Casarsa della Delizia meji na naslednje občine: [[Arzene]], [[Fiume Veneto]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Valvasone]] in [[Zoppola]]. V njej se nahaja grob lokalnega pesnika in pisatelja [[Pier Paolo Pasolini]], pa tudi izobraževalni center, ki deluje v hiši njegove matere. == Ime == Ime je prvič omenjeno leta 1182 kot »Casam arsam«, kar dobesedno pomeni »požgana hiša«. To bi lahko bil spomin na ogrske vpade v 10. stoletju, vendar druga hipoteza temu imenu pripisuje pomen »suha hiša« zaradi značilnosti tal. Toponomastična opredelitev »della Delizia« je bilo dodano s kraljevim odlokom št. 3893 z dne 18. avgusta 1867 (objavljenim v ''[[Uradni list|Uradnem listu]]'' 23. septembra 1867), da bi se kraj razlikoval od [[Casarza Ligure|Casarze Ligure]]. Ime je bilo izpeljano iz imena kraja, ki leži na vzhodu, v bližini istoimenskega mostu (''Ponte della Delizia'') čez reko [[Tilment]]; to krajevno ime pomeni »blagostanje in sreča«. == Osebnosti == *[[Elio Ciol]] *[[Bryan Cristante]] *[[Jacuzzi|bratje Jacuzzi]] *[[Gioacchino Muccin]] *[[Nico Naldini]] *[[Pier Paolo Pasolini]] *[[Zefferino Tomè]] *[[Ezio Vendrame]] == Prevoz == [[Železniška postaja Casarsa]] leži na prometni [[Železniška proga Benetke-Videm|železniški progi Benetke-Videm]]. Železniške povezave potekajo v smeri [[Benetk]], [[Treviso|Trevisa]], [[Videm, Italija|Vidma]], [[Trst|Trsta]], [[Portogruaro|Portogruara]], [[Padova|Padove]], [[Bologna|Bologne]] in [[Rim|Rima]]. == Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/ Uradna spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Casarsa Della Delizia}} [[Kategorija:Casarsa Della Delizia| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] pj3l5vl170zipe2m1zoelmge9afcaya 6660289 6660279 2026-04-16T12:57:29Z Erardo Galbi 166658 6660289 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Casarsa della Delizia | official_name = Città di Casarsa della Delizia | native_name = {{native name|fur|Cjasarse}} | image_skyline = Casarsa.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = <!-- Commented out because image was deleted: | image_shield = Casarsa_della_Delizia-Stemma.png --> | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|12|51|E|type:city(8,235)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Lavinia Clarotto | area_footnotes = | area_total_km2 = 20,4 | population_footnotes = | population_total = 8599 | population_as_of = 28. februar 2011<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Casarsesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 44 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33072 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/}} | footnotes = }} '''Casarsa della Delizia''' ({{Jezik-fur|Cjasarse}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Cjasarsa'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Casarsa della Delizia meji na naslednje občine: [[Arzene]], [[Fiume Veneto]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Valvasone]] in [[Zoppola]]. V njej se nahaja grob lokalnega pesnika in pisatelja [[Pier Paolo Pasolini]], pa tudi izobraževalni center, ki deluje v hiši njegove matere. == Ime == Ime je prvič omenjeno leta 1182 kot »Casam arsam«, kar dobesedno pomeni »požgana hiša«. To bi lahko bil spomin na ogrske vpade v 10. stoletju, vendar druga hipoteza temu imenu pripisuje pomen »suha hiša« zaradi značilnosti tal. Toponomastična opredelitev »della Delizia« je bilo dodano s kraljevim odlokom št. 3893 z dne 18. avgusta 1867 (objavljenim v ''[[Uradni list|Uradnem listu]]'' 23. septembra 1867), da bi se kraj razlikoval od [[Casarza Ligure|Casarze Ligure]]. Ime je bilo izpeljano iz imena kraja, ki leži na vzhodu, v bližini istoimenskega mostu (''Ponte della Delizia'') čez reko [[Tilment]]; to krajevno ime pomeni »blagostanje in sreča«. == Osebnosti == *[[Elio Ciol]] *[[Bryan Cristante]] *[[Jacuzzi|bratje Jacuzzi]] *[[Gioacchino Muccin]] *[[Nico Naldini]] *[[Pier Paolo Pasolini]] *[[Zefferino Tomè]] *[[Ezio Vendrame]] == Prevoz == [[Železniška postaja Casarsa]] leži na prometni [[Železniška proga Benetke-Videm|železniški progi Benetke-Videm]]. Železniške povezave potekajo v smeri [[Benetk]], [[Treviso|Trevisa]], [[Videm, Italija|Vidma]], [[Trst|Trsta]], [[Portogruaro|Portogruara]], [[Padova|Padove]], [[Bologna|Bologne]] in [[Rim|Rima]]. == Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/ Uradna spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Casarsa Della Delizia}} [[Kategorija:Casarsa Della Delizia| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] ktupog9mbkhmx1sez0hff88y9otakt4 6660323 6660289 2026-04-16T13:46:58Z Erardo Galbi 166658 6660323 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Casarsa della Delizia | official_name = Città di Casarsa della Delizia | native_name = {{native name|fur|Cjasarse}} | image_skyline = Casarsa.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = <!-- Commented out because image was deleted: | image_shield = Casarsa_della_Delizia-Stemma.png --> | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|12|51|E|type:city(8,235)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Lavinia Clarotto | area_footnotes = | area_total_km2 = 20,4 | population_footnotes = | population_total = 8599 | population_as_of = 28. februar 2011<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Casarsesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 44 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33072 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/}} | footnotes = }} '''Casarsa della Delizia''' ({{Jezik-fur|Cjasarse}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Cjasarsa'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Casarsa della Delizia meji na naslednje občine: [[Valvasone - Arzene]], [[Fiume Veneto]], [[San Vito al Tagliamento]] in [[Zoppola]]. V njej se nahaja grob lokalnega pesnika in pisatelja [[Pier Paolo Pasolini]], pa tudi izobraževalni center, ki deluje v hiši njegove matere. == Ime == Ime je prvič omenjeno leta 1182 kot »Casam arsam«, kar dobesedno pomeni »požgana hiša«. To bi lahko bil spomin na ogrske vpade v 10. stoletju, vendar druga hipoteza temu imenu pripisuje pomen »suha hiša« zaradi značilnosti tal. Toponomastična opredelitev »della Delizia« je bilo dodano s kraljevim odlokom št. 3893 z dne 18. avgusta 1867 (objavljenim v ''[[Uradni list|Uradnem listu]]'' 23. septembra 1867), da bi se kraj razlikoval od [[Casarza Ligure|Casarze Ligure]]. Ime je bilo izpeljano iz imena kraja, ki leži na vzhodu, v bližini istoimenskega mostu (''Ponte della Delizia'') čez reko [[Tilment]]; to krajevno ime pomeni »blagostanje in sreča«. == Osebnosti == *[[Elio Ciol]] *[[Bryan Cristante]] *[[Jacuzzi|bratje Jacuzzi]] *[[Gioacchino Muccin]] *[[Nico Naldini]] *[[Pier Paolo Pasolini]] *[[Zefferino Tomè]] *[[Ezio Vendrame]] == Prevoz == [[Železniška postaja Casarsa]] leži na prometni [[Železniška proga Benetke-Videm|železniški progi Benetke-Videm]]. Železniške povezave potekajo v smeri [[Benetk]], [[Treviso|Trevisa]], [[Videm, Italija|Vidma]], [[Trst|Trsta]], [[Portogruaro|Portogruara]], [[Padova|Padove]], [[Bologna|Bologne]] in [[Rim|Rima]]. == Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/ Uradna spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Casarsa Della Delizia}} [[Kategorija:Casarsa Della Delizia| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] t2yjwx1h9pk18fd1azohlr9eq11pai9 0 601034 6660642 6660242 2026-04-17T07:02:33Z ~2026-23585-49 258374 norm. kontr. 6660642 wikitext text/x-wiki '''MIVA''' ([[okrajšava|skrajšano]] iz "Misijonska vozila") je [[katoliška|katoliška]] humanitarna organizacija, katere cilj je financiranje prevoznih sredstev v [[misijon]]ih.<ref name=RV>{{cite magazine|title=Miva Austrija slavi 75 godina|trans-title=Miva Avstrija praznuje 75 let|magazine=Radosna vijest|page=16|issue=587|volume=LIII|date=november 2024|language=hr}}</ref> Ustanovljena je bila [[1949]] v mestu [[Stadl-Pauri]] v [[Avstrija|Avstriji]].<ref name=RV/> Delo organizacije podpirajo in promovirajo [[Papeška misijonska družba|Papeške misijonske družbe]].<ref name=Vod>{{cite magazine|last=Keser|first=Ruža|title=MIVA u Vođincima|trans-title=MIVA v Vođincih|magazine=Radosna vijest|volume=LIV|issue=597|date=september 2025|page=16|language=hr}}</ref> Organizacija deluje tudi v [[BiH]],<ref>{{cite magazine|last=Pehar|first=Petar|title=Akcija MIVA u Župi Ploče – Tepčići|trans-title=Akcija MIVA v župniji Ploče – Tepčići|magazine=Radosna vijest|volume=LIV|number=597|date=september 2025|page=17|language=hr}}</ref><ref>{{cite journal|title=Mladenci pomažu akciji MIVA|trans-title=Mladenci majjušu akciji MIVA|magazine=Radosna vijest|volume=LIV|number=597|date=september 2025|page=18|language=hr}}</ref><ref>{{cite magazine|last=Turudić|first=Ivan|title=Akcija MIVA u Mostaru|trans-title=MIVA Akcija v Mostar|magazine=Radosna vijest|volume=LIV|issue=597|date=september 2025|page=17|language=hr}}</ref> na [[Hrvaška|Hrvaškem]],<ref name=Vod/> v [[Italija|Italijo]], [[Nizozemska|Nizozemskoj]], [[Poljska|Poljskem]], [[Slovaška|Slovaškem]], [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Švica|Švico]].<ref name=RV/> Od ustanovitve do leta 2023 je MIVA financirala nakup 48.757 vozil ([[kolesarstvo|koles]], [[Motocikel|motornih koles]], [[avtomobil]]ov, [[tovornjak]]ov, [[čoln]]ov, [[ladja|ladij]], [[traktor]]jev itd.).<ref name=RV/> [[Moto]] MIVA akcij je »Moj dar slavi Boga za vse prepotovane kilometre.« <ref name=RV/> ==Sklici== {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:MIVA}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Avstriji]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev na Hrvaškem]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Italiji]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] fqdspet12ydafvep4v1zyn0ihtvecmy 0 601038 6660287 2026-04-16T12:56:09Z Gledalec 242658 ustvarjena nova stran 6660287 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Gary Oldman|birth_date=[[21. marec]] [[1958]]|birth_place=[[London]]|image=Gary Oldman (13925515511) (cropped).jpg|citizenship=[[Združeno Kraljestvo]]|occupation=[[igralec]], [[filmski igralec]], [[televizijski igralec]], [[producent]], [[scenarist]]|years_active=1979–danes}} '''Sir Gary Leonard Oldman''', angleški filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[producent]] ter [[scenarist]], * [[21. marec]] [[1958]] [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Zaslovel je po glavni vlogi v filmu [[Drakula (film, 1992)|Drakula]] iz leta 1992 in kot premier [[Winston Churchill|Winston Churchil]] v filmu [[Najtemnejša ura]] iz leta 2017. Med njegovimi drugimi vlogami so Sid Vicious v filmu [[Sid in Nancy]], Sirius Black v filmih o [[Harry Potter (oseba)|Harryju Potterju]], George Smiley v filmu [[Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun]], Jean-Baptiste Emmanuel Zorg v filmu [[Peti element (film, 1997)|Peti element]], Egor Korshunov v filmu [[Ugrabitev (film)|Ugrabitev]], Norman Stansfield v filmu [[Léon (film)|Léon]] in James Gordon v filmih [[Batman: Na začetku]], [[Vitez teme]] ter [[Vzpon viteza teme]]. Leta 2018 je Oldman za vlogo Churchilla prejel [[zlati globus]], nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]], nagrado [[Satellite (nagrada)|Satellite]], nagrado Ceha filmskih igralcev in [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]. == Zunanje povezave == * {{IMDb name|198}} * {{amg name|53946}} * [http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm Interview with Gary Oldman on his directorial debut – Nil by Mouth]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206091835/http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm |date=2012-02-06 }} * [http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ Wolf in Sheep’s Clothing: The Strange Career of Gary Oldman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140814231204/http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ |date=2014-08-14 }} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] t6wbhcsspo2vgdvibmll1eeh7x3on35 6660288 6660287 2026-04-16T12:57:08Z Gledalec 242658 PP 6660288 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Gary Oldman|birth_date=[[21. marec]] [[1958]]|birth_place=[[London]]|image=Gary Oldman (13925515511) (cropped).jpg|citizenship=[[Združeno Kraljestvo]]|occupation=[[igralec]], [[filmski igralec]], [[televizijski igralec]], [[producent]], [[scenarist]]|years_active=1979–danes}} '''Sir Gary Leonard Oldman''', angleški filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[producent]] ter [[scenarist]], * [[21. marec]] [[1958]] [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Zaslovel je po glavni vlogi v filmu [[Drakula (film, 1992)|Drakula]] iz leta 1992 in kot premier [[Winston Churchill|Winston Churchil]] v filmu [[Najtemnejša ura]] iz leta 2017. Med njegovimi drugimi vlogami so Sid Vicious v filmu [[Sid in Nancy]], Sirius Black v filmih o [[Harry Potter (oseba)|Harryju Potterju]], George Smiley v filmu [[Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun]], Jean-Baptiste Emmanuel Zorg v filmu [[Peti element (film, 1997)|Peti element]], Egor Korshunov v filmu [[Ugrabitev (film)|Ugrabitev]], Norman Stansfield v filmu [[Léon (film)|Léon]] in James Gordon v filmih [[Batman: Na začetku]], [[Vitez teme]] ter [[Vzpon viteza teme]]. Leta 2018 je Oldman za vlogo Churchilla prejel [[zlati globus]], nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]], nagrado [[Satellite (nagrada)|Satellite]], nagrado Ceha filmskih igralcev in [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]. == Zunanje povezave == * {{IMDb name|198}} * {{amg name|53946}} * [http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm Interview with Gary Oldman on his directorial debut – Nil by Mouth]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206091835/http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm |date=2012-02-06 }} * [http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ Wolf in Sheep’s Clothing: The Strange Career of Gary Oldman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140814231204/http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ |date=2014-08-14 }} == Sklici == [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] mpujd4mkuwqcxc6xhj9eikxt1icm5xj 6660297 6660288 2026-04-16T13:01:02Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660297 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Gary Oldman|birth_date=[[21. marec]] [[1958]]|birth_place=[[London]]|image=Gary Oldman (13925515511) (cropped).jpg|citizenship=[[Združeno Kraljestvo]]|occupation=[[igralec]], [[filmski igralec]], [[televizijski igralec]], [[producent]], [[scenarist]]|years_active=1979–danes}} '''Sir Gary Leonard Oldman''', angleški filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[producent]] ter [[scenarist]], * [[21. marec]] [[1958]] [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Zaslovel je po glavni vlogi v filmu [[Drakula (film, 1992)|Drakula]] iz leta 1992 in kot premier [[Winston Churchill|Winston Churchil]] v filmu [[Najtemnejša ura]] iz leta 2017. Med njegovimi drugimi vlogami so Sid Vicious v filmu [[Sid in Nancy]], Sirius Black v filmih o [[Harry Potter (oseba)|Harryju Potterju]], George Smiley v filmu [[Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun]], Jean-Baptiste Emmanuel Zorg v filmu [[Peti element (film, 1997)|Peti element]], Egor Korshunov v filmu [[Ugrabitev (film)|Ugrabitev]], Norman Stansfield v filmu [[Léon (film)|Léon]] in James Gordon v filmih [[Batman: Na začetku]], [[Vitez teme]] ter [[Vzpon viteza teme]]. Leta 2018 je Oldman za vlogo Churchilla prejel [[zlati globus]], nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]], nagrado [[Satellite (nagrada)|Satellite]], nagrado Ceha filmskih igralcev in [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb name|198}} * {{amg name|53946}} * [http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm Interview with Gary Oldman on his directorial debut – Nil by Mouth]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206091835/http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm |date=2012-02-06 }} * [http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ Wolf in Sheep’s Clothing: The Strange Career of Gary Oldman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140814231204/http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ |date=2014-08-14 }} {{Oskar za najboljšega glavnega igralca}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{BAFTA za najboljši izvirni scenarij}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oldman, Gary}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] ohtecc5ew45e8ozwi0248ut1iwlyrfm 6660404 6660297 2026-04-16T16:19:45Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]; dodal [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Gary Oldman|birth_date=[[21. marec]] [[1958]]|birth_place=[[London]]|image=Gary Oldman (13925515511) (cropped).jpg|citizenship=[[Združeno Kraljestvo]]|occupation=[[igralec]], [[filmski igralec]], [[televizijski igralec]], [[producent]], [[scenarist]]|years_active=1979–danes}} '''Sir Gary Leonard Oldman''', angleški filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[producent]] ter [[scenarist]], * [[21. marec]] [[1958]] [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Zaslovel je po glavni vlogi v filmu [[Drakula (film, 1992)|Drakula]] iz leta 1992 in kot premier [[Winston Churchill|Winston Churchil]] v filmu [[Najtemnejša ura]] iz leta 2017. Med njegovimi drugimi vlogami so Sid Vicious v filmu [[Sid in Nancy]], Sirius Black v filmih o [[Harry Potter (oseba)|Harryju Potterju]], George Smiley v filmu [[Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun]], Jean-Baptiste Emmanuel Zorg v filmu [[Peti element (film, 1997)|Peti element]], Egor Korshunov v filmu [[Ugrabitev (film)|Ugrabitev]], Norman Stansfield v filmu [[Léon (film)|Léon]] in James Gordon v filmih [[Batman: Na začetku]], [[Vitez teme]] ter [[Vzpon viteza teme]]. Leta 2018 je Oldman za vlogo Churchilla prejel [[zlati globus]], nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]], nagrado [[Satellite (nagrada)|Satellite]], nagrado Ceha filmskih igralcev in [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb name|198}} * {{amg name|53946}} * [http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm Interview with Gary Oldman on his directorial debut – Nil by Mouth]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206091835/http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm |date=2012-02-06 }} * [http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ Wolf in Sheep’s Clothing: The Strange Career of Gary Oldman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140814231204/http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ |date=2014-08-14 }} {{Oskar za najboljšega glavnega igralca}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{BAFTA za najboljši izvirni scenarij}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oldman, Gary}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] gcdei84eb9v0rl39ivmfe4wmo074y8r 0 601039 6660290 2026-04-16T12:58:04Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Short description|Municipality in Friuli-Venezia Giulia, Italy}} {{Infobox Italian comune | name = Zoppola | official_name = Comune di Zoppola / Comun di Çopule | native_name = {{native name|fur|Çopule}} | image_skyline = Zoppola_ViaRomano.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Mestna hiša | image_shield = Zoppola-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_...« 6660290 wikitext text/x-wiki {{Short description|Municipality in Friuli-Venezia Giulia, Italy}} {{Infobox Italian comune | name = Zoppola | official_name = Comune di Zoppola / Comun di Çopule | native_name = {{native name|fur|Çopule}} | image_skyline = Zoppola_ViaRomano.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Mestna hiša | image_shield = Zoppola-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|58|N|12|46|E|type:city(8,231)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Castions, Cusano, Murlis, Orcenico Inferiore, Orcenico Superiore, Ovoledo, Poincicco | mayor_party = | mayor = Francesca Papais | area_footnotes = | area_total_km2 = 45,4 | population_footnotes = <ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | population_total = 8297 | population_as_of = April 2022 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. zoppolani<br> fur. çopolats | elevation_footnotes = | elevation_m = 36 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Martin of Tours|Saint Martin]] | day = November 11 | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.zoppola.pn.it/}} | footnotes = }} '''Zoppola''' ({{Lang-fur|Çopule}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Sopula'') is a municipality in the [[Province of Pordenone|Regional decentralization entity of Pordenone]] in [[Italy|Italian]] region of [[Friuli-Venezia Giulia]], located about northwest of [[Trieste]] and about east of [[Pordenone]]. The Italian poet [[Pier Paolo Pasolini]] wrote a poem called {{lang|it|Le gioie di Orcenico}} ("The joys of Orcenico"); he had lived in [[Casarsa della Delizia]], not far from Zoppola's {{lang|it|[[frazione]]}} (borough) of Orcenico, from 1943 to 1949. == Glavne znamenitosti == *[[Castello di Zoppola]], owned by the [[patriarch of Aquileia]] and Cardinal [[Antonio Panciera]]. The inner court has frescoes by [[Pomponio Amalteo]] *''San Martino'' church *''San Michele'', church in the ''frazione'' of Ovoledo, with 16th-century frescoes and paintings *''Sant'Andrea'' church at Castions, with two canvases by Amalteo and one by [[Antonio Carneo]] == Mednarodni odnosi == Zoppola is [[Twin towns and sister cities|twinned]] with: *{{flagicon|FRA}} [[Tonneins]], [[France]], since 1981 *{{flagicon|AUT}} [[Sankt Georgen am Längsee]], [[Austria]], since 1996 == Osebnosti == *[[Celso Benigno Luigi Costantini]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.zoppola.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{clear}} {{Province of Pordenone}} [[Kategorija:Zoppola| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] las1jqk2lweh4ch5vx2gh95mafgki0z 6660298 6660290 2026-04-16T13:01:03Z Erardo Galbi 166658 6660298 wikitext text/x-wiki {{Short description|Municipality in Friuli-Venezia Giulia, Italy}} {{Infobox Italian comune | name = Zoppola | official_name = Comune di Zoppola / Comun di Çopule | native_name = {{native name|fur|Çopule}} | image_skyline = Zoppola_ViaRomano.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Mestna hiša | image_shield = Zoppola-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|58|N|12|46|E|type:city(8,231)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Castions, Cusano, Murlis, Orcenico Inferiore, Orcenico Superiore, Ovoledo, Poincicco | mayor_party = | mayor = Francesca Papais | area_footnotes = | area_total_km2 = 45,4 | population_footnotes = <ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | population_total = 8297 | population_as_of = April 2022 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. zoppolani<br> fur. çopolats | elevation_footnotes = | elevation_m = 36 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Martin of Tours|Saint Martin]] | day = November 11 | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.zoppola.pn.it/}} | footnotes = }} '''Zoppola''' ({{Lang-fur|Çopule}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Sopula'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 38 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. The Italian poet [[Pier Paolo Pasolini]] wrote a poem called {{lang|it|Le gioie di Orcenico}} ("The joys of Orcenico"); he had lived in [[Casarsa della Delizia]], not far from Zoppola's {{lang|it|[[frazione]]}} (borough) of Orcenico, from 1943 to 1949. == Glavne znamenitosti == *[[Castello di Zoppola]], owned by the [[patriarch of Aquileia]] and Cardinal [[Antonio Panciera]]. The inner court has frescoes by [[Pomponio Amalteo]] *''San Martino'' church *''San Michele'', church in the ''frazione'' of Ovoledo, with 16th-century frescoes and paintings *''Sant'Andrea'' church at Castions, with two canvases by Amalteo and one by [[Antonio Carneo]] == Mednarodni odnosi == Zoppola is [[Twin towns and sister cities|twinned]] with: *{{flagicon|FRA}} [[Tonneins]], [[France]], since 1981 *{{flagicon|AUT}} [[Sankt Georgen am Längsee]], [[Austria]], since 1996 == Osebnosti == *[[Celso Benigno Luigi Costantini]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.zoppola.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{clear}} {{Province of Pordenone}} [[Kategorija:Zoppola| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] az7rdaey82em0kw22ypxmm4ms56hbm5 6660303 6660298 2026-04-16T13:06:08Z Erardo Galbi 166658 6660303 wikitext text/x-wiki {{Short description|Municipality in Friuli-Venezia Giulia, Italy}} {{Infobox Italian comune | name = Zoppola | official_name = Comune di Zoppola / Comun di Çopule | native_name = {{native name|fur|Çopule}} | image_skyline = Zoppola_ViaRomano.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Mestna hiša | image_shield = Zoppola-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|58|N|12|46|E|type:city(8,231)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Castions, Cusano, Murlis, Orcenico Inferiore, Orcenico Superiore, Ovoledo, Poincicco | mayor_party = | mayor = Francesca Papais | area_footnotes = | area_total_km2 = 45,4 | population_footnotes = <ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | population_total = 8297 | population_as_of = April 2022 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. zoppolani<br> fur. çopolats | elevation_footnotes = | elevation_m = 36 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Martin of Tours|Saint Martin]] | day = November 11 | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.zoppola.pn.it/}} | footnotes = }} '''Zoppola''' ({{Lang-fur|Çopule}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Sopula'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 38 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. The Italian poet [[Pier Paolo Pasolini]] wrote a poem called {{lang|it|Le gioie di Orcenico}} ("The joys of Orcenico"); he had lived in [[Casarsa della Delizia]], not far from Zoppola's {{lang|it|[[frazione]]}} (borough) of Orcenico, from 1943 to 1949. Italijanski pesnik [[Pier Paolo Pasolini]] je napisal pesem z naslovom ''Le gioie di Orcenico'' (»Veselja Orcenica«); med letoma 1943 in 1949 je namreč živel v [[Casarsa della Delizia|Casarsi della Delizia]], nedaleč od Orcenica, ki je del Občine Zoppola. == Glavne znamenitosti == *Grad Zoppola, ki je v lasti akvilejskega patriarha in kardinala Antonia Panciere. Notranje dvorišče krasijo freske Pomponia Amaltea *Cerkev sv. Martina *Cerkev sv. Mihaela pri Ovoledu, s freskami in slikami iz 16. stoletja *Cerkev sv. Andreja pri Castionsu, z dvema platnoma Amaltea in enim platnom Antonia Carnea == Mednarodni odnosi == Zoppola je pobratena s: *{{flagicon|FRA}} [[Tonneins]], [[Francija]], od 1981 *{{flagicon|AUT}} [[Šentjurij ob Dolgem jezeru]], [[Avstrija]], od 1996 == Osebnosti == *[[Celso Benigno Luigi Costantini]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.zoppola.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{clear}} {{Province of Pordenone}} [[Kategorija:Zoppola| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] nle5iwub3tjo1ymyn2tc4q77bq235pl 6660307 6660303 2026-04-16T13:07:35Z Erardo Galbi 166658 6660307 wikitext text/x-wiki {{Short description|Municipality in Friuli-Venezia Giulia, Italy}} {{Infobox Italian comune | name = Zoppola | official_name = Comune di Zoppola / Comun di Çopule | native_name = {{native name|fur|Çopule}} | image_skyline = Zoppola_ViaRomano.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Mestna hiša | image_shield = Zoppola-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|58|N|12|46|E|type:city(8,231)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Castions, Cusano, Murlis, Orcenico Inferiore, Orcenico Superiore, Ovoledo, Poincicco | mayor_party = | mayor = Francesca Papais | area_footnotes = | area_total_km2 = 45,4 | population_footnotes = <ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | population_total = 8297 | population_as_of = April 2022 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. zoppolani<br> fur. çopolats | elevation_footnotes = | elevation_m = 36 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Martin of Tours|Saint Martin]] | day = November 11 | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.zoppola.pn.it/}} | footnotes = }} '''Zoppola''' ({{Lang-fur|Çopule}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Sopula'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 38 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Italijanski pesnik [[Pier Paolo Pasolini]] je napisal pesem z naslovom ''Le gioie di Orcenico'' (»Veselja Orcenica«); med letoma 1943 in 1949 je namreč živel v [[Casarsa della Delizia|Casarsi della Delizia]], nedaleč od Orcenica, ki je del Občine Zoppola. == Glavne znamenitosti == *Grad Zoppola, ki je v lasti akvilejskega patriarha in kardinala Antonia Panciere. Notranje dvorišče krasijo freske Pomponia Amaltea *Cerkev sv. Martina *Cerkev sv. Mihaela pri Ovoledu, s freskami in slikami iz 16. stoletja *Cerkev sv. Andreja pri Castionsu, z dvema platnoma Amaltea in enim platnom Antonia Carnea == Mednarodni odnosi == Zoppola je pobratena s: *{{flagicon|FRA}} [[Tonneins]], [[Francija]], od 1981 *{{flagicon|AUT}} [[Šentjurij ob Dolgem jezeru]], [[Avstrija]], od 1996 == Osebnosti == *[[Celso Benigno Luigi Costantini]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.zoppola.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{clear}} {{Province of Pordenone}} [[Kategorija:Zoppola| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] afd4thxix2frntpoumo0zorinwsmiby 6660309 6660307 2026-04-16T13:09:45Z Erardo Galbi 166658 6660309 wikitext text/x-wiki {{Short description|Municipality in Friuli-Venezia Giulia, Italy}} {{Infobox Italian comune | name = Zoppola | official_name = Comune di Zoppola / Comun di Çopule | native_name = {{native name|fur|Çopule}} | image_skyline = Zoppola_ViaRomano.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Mestna hiša | image_shield = Zoppola-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|58|N|12|46|E|type:city(8,231)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Castions, Cusano, Murlis, Orcenico Inferiore, Orcenico Superiore, Ovoledo, Poincicco | mayor_party = | mayor = Francesca Papais | area_footnotes = | area_total_km2 = 45,4 | population_footnotes = <ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | population_total = 8297 | population_as_of = April 2022 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. zoppolani<br> fur. çopolats | elevation_footnotes = | elevation_m = 36 | twin1 = | twin1_country = | istat = 093051 | saint = [[Martin iz Toursa|Sv. Martin]] | day = 11. november | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.zoppola.pn.it/}} | footnotes = }} '''Zoppola''' ({{Lang-fur|Çopule}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Sopula'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 38 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Italijanski pesnik [[Pier Paolo Pasolini]] je napisal pesem z naslovom ''Le gioie di Orcenico'' (»Veselja Orcenica«); med letoma 1943 in 1949 je namreč živel v [[Casarsa della Delizia|Casarsi della Delizia]], nedaleč od Orcenica, ki je del Občine Zoppola. == Glavne znamenitosti == *Grad Zoppola, ki je v lasti akvilejskega patriarha in kardinala Antonia Panciere. Notranje dvorišče krasijo freske Pomponia Amaltea *Cerkev sv. Martina *Cerkev sv. Mihaela pri Ovoledu, s freskami in slikami iz 16. stoletja *Cerkev sv. Andreja pri Castionsu, z dvema platnoma Amaltea in enim platnom Antonia Carnea == Mednarodni odnosi == Zoppola je pobratena s: *{{flagicon|FRA}} [[Tonneins]], [[Francija]], od 1981 *{{flagicon|AUT}} [[Šentjurij ob Dolgem jezeru]], [[Avstrija]], od 1996 == Osebnosti == *[[Celso Benigno Luigi Costantini]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.zoppola.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{clear}} {{Province of Pordenone}} [[Kategorija:Zoppola| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] be9ri33yio8c3f3faw6kgu3h6ol9o8g 0 601040 6660292 2026-04-16T12:58:40Z TadejM 738 prevod uvoda [[:en:Northern Italy]] 6660292 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = File:Italia settentrionale.svg | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Country | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = list | parts = [[#Regions|List]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|Uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– Regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=[[Italian National Institute of Statistics]] |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=Italian}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=[[Eurostat]] |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev svetovne dediščine v Italiji|krajev svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredelujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} 5jom9l8s0en3lz6wmofrhcib029akik 6660308 6660292 2026-04-16T13:07:44Z Pinky sl 2932 pp language=it 6660308 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = File:Italia settentrionale.svg | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Country | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = list | parts = [[#Regions|List]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|Uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– Regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=[[Italian National Institute of Statistics]] |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=it}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=[[Eurostat]] |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev svetovne dediščine v Italiji|krajev svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredelujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} 53peu4zibyelc931qt95rcros992fjc 6660457 6660308 2026-04-16T18:56:08Z TadejM 738 prevod 6660457 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = File:Italia settentrionale.svg | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Country | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = seznam | parts = [[#Regions|List]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[Dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|Uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– Regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=[[Italian National Institute of Statistics]] |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=it}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=[[Eurostat]] |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev svetovne dediščine v Italiji|krajev svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredelujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} 8grpykk9vcl67ynqqy1d4lx3vtybfc8 6660458 6660457 2026-04-16T18:57:17Z TadejM 738 prevod 6660458 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = File:Italia settentrionale.svg | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Country | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = list | parts = [[#Dežele|Seznam]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[Dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|Uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– Regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=[[Italian National Institute of Statistics]] |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=it}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=[[Eurostat]] |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev svetovne dediščine v Italiji|krajev svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredelujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} 66gy2askavfz4t6o4muv9i6zk655vo9 6660466 6660458 2026-04-16T19:02:21Z TadejM 738 --podvojen zemljevid 6660466 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Country | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = list | parts = [[#Dežele|Seznam]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[Dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|Uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– Regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=[[Italian National Institute of Statistics]] |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=it}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=[[Eurostat]] |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev svetovne dediščine v Italiji|krajev svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredelujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} 06wtp6wgb7dsewml1osfvb9caphd4j6 6660467 6660466 2026-04-16T19:03:05Z TadejM 738 slog 6660467 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = list | parts = [[#Dežele|Seznam]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[Dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=[[Italian National Institute of Statistics]] |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=it}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=[[Eurostat]] |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev svetovne dediščine v Italiji|krajev svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredelujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} 3dgxv8mmileezj6ezluen3kx297vznq 6660474 6660467 2026-04-16T19:08:07Z TadejM 738 tn 6660474 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = list | parts = [[#Dežele|Seznam]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[Dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=[[Italian National Institute of Statistics]] |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=it}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=[[Eurostat]] |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev svetovne dediščine v Italiji|krajev svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredeljujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} r9r33lbpv00v6cgqn296uhqtrbla0fn 6660476 6660474 2026-04-16T19:12:35Z Ljuba24b 92351 np 6660476 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = list | parts = [[#Dežele|Seznam]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[Dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=Italian National Institute of Statistics (ISTAT)}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=Italian National Institute of Statistics |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=it}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=Eurostat |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredeljujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} dp60fa5btoa2x9fhfdqk8zct7h5q123 6660482 6660476 2026-04-16T19:14:58Z Ljuba24b 92351 np 6660482 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Severna Italija | native_name = {{native name|it|Italia Settentrionale}}<br />{{native name|it|Nord Italia}}<br />{{native name|it|Alta Italia}} | native_name_lang = it | image_map = | map_alt = Zemljevid Italije z označeno Severno Italijo | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Italija}} | parts_type = [[Dežele Italije|Dežele]] | parts_style = list | parts = [[#Dežele|Seznam]] | p1 = {{Flagicon|Aosta Valley}} [[Dolina Aoste]] | p2 = {{Flagicon|Emilia-Romagna}} [[Emilija - Romanja]] | p3 = {{Flagicon|Friuli Venezia Giulia}} [[Furlanija - Julijska krajina]] | p4 = {{Flagicon|Liguria}} [[Ligurija]] | p5 = {{Flagicon|Lombardy}} [[Lombardija]] | p6 = {{Flagicon|Piedmont}} [[Piemont]] | p7 = {{Flagicon|Veneto}} [[Benečija]] | p8 = {{Flagicon|Trentino-Alto Adige}} [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska]] | blank_name = Jeziki | blank_info = &nbsp; | blank1_name = &nbsp;– uradni jezik | blank1_info = [[italijanščina]] | blank2_name = &nbsp;– [[Jeziki Italije#Zgodovinske jezikovne manjšine|uradne jezikovne manjšine]]<ref>{{cite web|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Legge 482 |publisher=Webcitation.org |access-date=2015-10-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924042628/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm |archive-date= 24 September 2015 }}</ref> | blank2_info = {{unbulleted list |[[frankoprovansalščina]] |[[francoščina]] |[[furlanščina]] |[[nemščina]] |[[ladinščina]] |[[okcitanščina]] |[[slovenščina]] }} | blank3_name = &nbsp;– regionalni jeziki | blank3_info = {{unbulleted list |[[emilijanščina]] |[[ligurščina]] |[[lombardščina]] |[[piemontščina]] |[[beneščina]] }} | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] (ISTAT)}}</ref> | area_total_km2 = 120312.72 | population_total = 27521524 | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|title=Resident population|url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_density_km2 = auto }} '''Severna Italija''' ({{langx|it|Italia Settentrionale}}, {{langx|it|Nord Italia|label=none}}, {{langx|it|Alta Italia|label=none}}) je geografska in kulturna regija v severnem delu [[Italija|Italije]].<ref>{{cite book|last=Castagnoli|first=Adriana|title=Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000|year=2004|publisher=Angeli|location=Milano|isbn=978-8846452337|page=34}}</ref><ref name="Mangiameli">{{cite book|last=Mangiameli|first=Stelio|title=Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo|year=2012|publisher=Giuffrè|location=Milano|isbn=978-8814174131}}</ref> [[Italijanski nacionalni statistični inštitut]] jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri [[Severozahodna Italija|severozahdne dežele]] – [[Piemont]], [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]], [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]] – ter štiri [[Severovzhodna Italija|severovzhodne]] [[dežele Italije|dežele]] – [[Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska|Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko]], [[Benečija|Benečijo]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]].<ref name= "2022 Istat Yearbook">{{cite web |title=Italy 2022 Statistical Yearbook |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2022/ASI_2022.pdf |publisher=[[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] |access-date=18 October 2023 |page=IX |language=it}}</ref> S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km² ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.<ref name="population" /><ref name="area" /> V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, [[Milano]] in [[Torino]]. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon [[evro|€]], kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.<ref>{{cite web |title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table?lang=en |publisher=Eurostat |access-date=18 October 2023}}</ref> Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Beverly |last2=Russo |first2=Mary |title=Revisioning Italy: national identity and global culture |date=1998 |publisher=[[University of Minnesota Press]] |location=Minneapolis |isbn=978-0816627264 |page=257}}</ref> V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji]]. Tu se govorijo [[retoromanski jeziki|retoromanski]] in [[galoitalski jeziki]], v nasprotju z [[italo-dalmatinski jeziki|italo-dalmatinskimi jeziki]], ki se govorijo drugod v Italiji. [[Beneščina]] se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. ''[[Ethnologue]]'' (na katerega se sklicuje [[UNESCO|Unescova]] stran o ogroženih jezikih) in ''[[Glottolog]]'', pa jo opredeljujejo kot galoitalski jezik.<ref name="Ethnologue vec">{{Cite web |url=https://www.ethnologue.com/language/vec |title=Venetian |website=Ethnologue}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/vene1258|title=Glottolog 4.2.1 – Venetian|website=glottolog.org}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} 7sjpdyepvmipwhi3nyxdtq2cd3uz6e0 0 601041 6660294 2026-04-16T12:59:48Z TadejM 738 preusmeritev na [[Severna Italija]] 6660294 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Severna Italija]] bc2gikrp1v6bp2vxypbutxynlozxqaq 0 601042 6660295 2026-04-16T13:00:21Z TadejM 738 preusmeritev na [[Severna Italija]] 6660295 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Severna Italija]] bc2gikrp1v6bp2vxypbutxynlozxqaq 0 601043 6660296 2026-04-16T13:00:36Z TadejM 738 preusmeritev na [[Severna Italija]] 6660296 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Severna Italija]] bc2gikrp1v6bp2vxypbutxynlozxqaq 0 601044 6660304 2026-04-16T13:06:36Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Zoppola]] 6660304 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zoppola]] nfh3dpwtgn3p4tq5ghop6z6lpsojrz7 0 601045 6660305 2026-04-16T13:06:55Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Zoppola]] 6660305 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zoppola]] nfh3dpwtgn3p4tq5ghop6z6lpsojrz7 0 601046 6660306 2026-04-16T13:07:17Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Zoppola]] 6660306 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zoppola]] nfh3dpwtgn3p4tq5ghop6z6lpsojrz7 0 601047 6660324 2026-04-16T13:49:16Z Sporti 5955 n 6660324 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Jakub Sucháček [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | fullname = | image = <!-- WD --> | nationality = {{CZE}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[ASO Dukla Liberec]] | personalbest = 198 m ([[Letalnica bratov Gorišek|Planica]] 1997) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1994|1994]] | career_end = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2001]] | olympicteams = 1 | olympicmedals = | worldsteams = 3 | worldmedals = | wcwins = | wcpodiums = 2 | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{Medal|Country|{{CZE}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalSilver|Breitenwang 1994|ekipno}} }} '''Jakub Sucháček''', [[Čehi|češki]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[17. november]] [[1978]], [[Čeladná]], [[Češkoslovaška]].<ref name="olympedia">{{navedi splet |url=https://www.olympedia.org/athletes/99847 |title=Jakub Sucháček |accessdate=2026-04-16 | language=en |work=olympedia.org }}</ref> Je nekdanji član kluba [[ASO Dukla Liberec]] in češke moške skakalne reprezentance. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnem mladinskem prvenstvu]] leta 1994 v [[Breitenwang]]u je osvojil srebrno medaljo na ekipni tekmi. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 15. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1994|1994]] na domači tekmi v [[Liberec|Libercu]] in se z 20. mestom prvič uvrstil med dobitnike točk. Prva uvrstitev v prvo deseterico mu je uspela 8. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1995|1995]] z desetim mestom v [[Willingen]]u. V karieri je dosegel dve uvrstitvi na stopničke, drugo mesto 29. januarja 1995 v [[Lahti]]ju in tretje 7. februarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1999|1999]] v [[smučarski poleti|poletih]] na [[Letalnica Čertak|Letalnici Čertak]] v [[Harrachov]]u. Skupno se je 14-krat uvrstil v prvo deseterico posamičnih tekem za svetovni pokal, kjer je najboljšo skupno uvrstitev dosegel v sezoni 1998/99 z 18. mestom. Na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] je nastopil leta [[Zimske olimpijske igre 1998|1998]], kjer je posamično osvojil 15. mesto na veliki skakalnici in 28. mesto na srednji, na ekipni tekmi pa sedmo mesto.<ref name="olympedia"/> Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1995|1995]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1997|1997]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999|1999]], ko je dosegel najboljši uvrstitvi posamično z 11. mestom na srednji skakalnici in ekipno s sedmim mestom. Na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|svetovnih prvenstvih v poletih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1996|1996]] in [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1998|1998]], leta 1996 je dosegel svojo najboljšo posamično uvrstitev z devetim mestom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Sucháček, Jakub}} [[Kategorija:Češki smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češko]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 1998]] 3ers8jh3cnbohorks97tko9f6kmpv56 1 601048 6660325 2026-04-16T13:49:49Z Sporti 5955 CEE 6660325 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |država=Češka }} n2t62g6c9d4ygnyyhhlbvzxll1xh51x 0 601049 6660327 2026-04-16T13:51:02Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Jakub Sucháček]] 6660327 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jakub Sucháček]] 17v1fecan9yow0d94b8hs588cfghj5i 0 601050 6660328 2026-04-16T13:51:08Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Jakub Sucháček]] 6660328 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jakub Sucháček]] 17v1fecan9yow0d94b8hs588cfghj5i 0 601051 6660329 2026-04-16T13:54:14Z Erardo Galbi 166658 Friulian name 6660329 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Pasiano di Pordenone | official_name = Comune di Pasiano di Pordenone | native_name = ''Pasiàn'' | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Pasiano_di_Pordenone-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|38|E|type:city(7,547)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Province of Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Cecchini, Rivarotta, Sant'Andrea, Azzanello, Visinale | mayor_party = | mayor = Marta Amadio | area_footnotes = | area_total_km2 = 45.5 | population_footnotes = | population_total = 7975 | population_as_of =April 2009<ref>Data from [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Pasianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 13 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33087 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.pasianodipordenone.pn.it/}} | footnotes = }} '''Pasiano di Pordenone''' ({{langx|vec|Pasiàn}}; {{langx|fur|Pasian di Pordenon}}) is a {{lang|it|[[comune]]}} (municipality) in the [[Province of Pordenone|Regional decentralization entity of Pordenone]], in the [[Italy|Italian]] region of [[Friuli-Venezia Giulia]], located about {{convert|90|km|mi}} northwest of [[Trieste]] and about {{convert|13|km|mi|0}} south of [[Pordenone]]. == Geografija== Pasiano borders the following municipalities: [[Azzano Decimo]], [[Gorgo al Monticano]], [[Mansuè]], [[Meduna di Livenza]], [[Porcia, Friuli-Venezia Giulia|Porcia]], [[Pordenone]], [[Prata di Pordenone]], [[Pravisdomini]]. == Mednarodni odnosi== === Pobratena mesta=== Pasiano di Pordenone je pobraten s: *{{flagicon|FRA}} [[Canton de Fronsac]], Francija == Osebnosti == *[[Damiano Damiani]] (1922–2013), Italian screenwriter, film director, actor and writer == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category-inline|Pasiano di Pordenone}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Pasiano Di Pordenone}} [[Kategorija:Pasiano Di Pordenone| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] bucqonclpmyxgwr43hsxejj59al9jj2 6660331 6660329 2026-04-16T13:58:40Z Erardo Galbi 166658 6660331 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Pasiano di Pordenone | official_name = Comune di Pasiano di Pordenone | native_name = ''Pasiàn'' | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Pasiano_di_Pordenone-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|38|E|type:city(7,547)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Province of Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Cecchini, Rivarotta, Sant'Andrea, Azzanello, Visinale | mayor_party = | mayor = Marta Amadio | area_footnotes = | area_total_km2 = 45.5 | population_footnotes = | population_total = 7975 | population_as_of =April 2009<ref>Data from [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Pasianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 13 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33087 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.pasianodipordenone.pn.it/}} | footnotes = }} '''Pasiano di Pordenone''' ({{langx|fur|Pasian di Pordenon}}, {{langx|vec|Pasiàn}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 53 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 12 km južno od [[Pordenone|Pordenona]]. == Geografija== Pasiano meji na naslednje občine: [[Azzano Decimo]], [[Gorgo al Monticano]], [[Mansuè]], [[Meduna di Livenza]], [[Porcia]], [[Pordenone]], [[Prata di Pordenone]], [[Pravisdomini]]. == Mednarodni odnosi== === Pobratena mesta=== Pasiano di Pordenone je pobraten s: *{{flagicon|FRA}} [[Canton de Fronsac]], Francija == Osebnosti == *[[Damiano Damiani]] (1922–2013), italijanski scenarist, filmski režiser, igralec in pisatelj == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category-inline|Pasiano di Pordenone}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Pasiano Di Pordenone}} [[Kategorija:Pasiano Di Pordenone| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] 3mcumi5m678uvacd3iol238h2g72zf1 6660332 6660331 2026-04-16T13:59:51Z Erardo Galbi 166658 6660332 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Pasiano di Pordenone | official_name = Comune di Pasiano di Pordenone<br>Comun di Pasian di Pordenon | native_name = ''Pasian'' | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Pasiano_di_Pordenone-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|38|E|type:city(7,547)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Cecchini, Rivarotta, Sant'Andrea, Azzanello, Visinale | mayor_party = | mayor = Marta Amadio | area_footnotes = | area_total_km2 = 45.5 | population_footnotes = | population_total = 7975 | population_as_of = April 2009<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Pasianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 13 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33087 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.pasianodipordenone.pn.it/}} | footnotes = }} '''Pasiano di Pordenone''' ({{langx|fur|Pasian di Pordenon}}, {{langx|vec|Pasiàn}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 53 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 12 km južno od [[Pordenone|Pordenona]]. == Geografija== Pasiano meji na naslednje občine: [[Azzano Decimo]], [[Gorgo al Monticano]], [[Mansuè]], [[Meduna di Livenza]], [[Porcia]], [[Pordenone]], [[Prata di Pordenone]], [[Pravisdomini]]. == Mednarodni odnosi== === Pobratena mesta=== Pasiano di Pordenone je pobraten s: *{{flagicon|FRA}} [[Canton de Fronsac]], Francija == Osebnosti == *[[Damiano Damiani]] (1922–2013), italijanski scenarist, filmski režiser, igralec in pisatelj == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category-inline|Pasiano di Pordenone}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Pasiano Di Pordenone}} [[Kategorija:Pasiano Di Pordenone| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] 3qx4p8elzs6z6dvmqjob0idpv7zbzuh 6660341 6660332 2026-04-16T14:11:51Z Erardo Galbi 166658 6660341 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Pasiano di Pordenone | official_name = Comune di Pasiano di Pordenone<br>Comun di Pasian di Pordenon | native_name = ''Pasian'' | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Pasiano_di_Pordenone-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|38|E|type:city(7,547)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = Cecchini, Rivarotta, Sant'Andrea, Azzanello, Visinale | mayor_party = | mayor = Marta Amadio | area_footnotes = | area_total_km2 = 45.5 | population_footnotes = | population_total = 7975 | population_as_of = April 2009<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Pasianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 13 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33087 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.pasianodipordenone.pn.it/}} | footnotes = }} '''Pasiano di Pordenone''' ({{langx|fur|Pasian di Pordenon}}, {{langx|vec|Pasiàn}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 53 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 12 km južno od [[Pordenone|Pordenona]]. == Geografija== Pasiano meji na naslednje občine: [[Azzano Decimo]], [[Gorgo al Monticano]], [[Mansuè]], [[Meduna di Livenza]], [[Porcia]], [[Pordenone]], [[Prata di Pordenone]], [[Pravisdomini]]. == Mednarodni odnosi== === Pobratena mesta=== Pasiano di Pordenone je pobraten s: *{{flagicon|FRA}} [[Canton de Fronsac]], Francija == Osebnosti == *[[Damiano Damiani]] (1922–2013), italijanski scenarist, filmski režiser, igralec in pisatelj == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category-inline|Pasiano di Pordenone}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Pasiano di Pordenone}} [[Kategorija:Pasiano di Pordenone| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] 6bw4jhlknqp9xeo8tq5rpybhloat9a6 0 601052 6660333 2026-04-16T14:00:27Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Pasiano di Pordenone]] 6660333 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pasiano di Pordenone]] 1a2zend07i206vm4f6zbo6pmoid1ff3 0 601053 6660335 2026-04-16T14:04:29Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Istituto Nazionale di Statistica]] na [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] 6660335 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)]] dbaol3ucmvps677jboi9f7eg6nf4kvl 14 601054 6660345 2026-04-16T14:18:20Z Ljuba24b 92351 nova kat 6660345 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Prizren}} {{Cat main}} [[kategorija:Mesta na Kosovu]] m7d0yya4ujyyiq72sdewi70hzx4nfnn 0 601055 6660351 2026-04-16T14:37:22Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine''' so uradno ustanovili 8. julija 1976 v [[Trst|Trstu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.doberdob.eu/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref> == Delovanje društva == Več let so si nekateri slovenski lovci, ki so živeli v [[Slovenci v Italiji|Italiji]], zaželeli, da bi poenotili svoje delovanje in imeli lastno društvo, zato so sestavili primeren šta...« 6660351 wikitext text/x-wiki '''Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine''' so uradno ustanovili 8. julija 1976 v [[Trst|Trstu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.doberdob.eu/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref> == Delovanje društva == Več let so si nekateri slovenski lovci, ki so živeli v [[Slovenci v Italiji|Italiji]], zaželeli, da bi poenotili svoje delovanje in imeli lastno društvo, zato so sestavili primeren štatut in so naknadno ustanovili ''Društvo slovenskih lovcev'' ''[[Furlanija - Julijska krajina|FJK]] Doberdob''. Statut društva so registrirali na sodišču v [[Trst|Trstu]], čeprav so izbrali ime “[[Doberdob]]”: ponarodela pesem pač pravi "Doberdob – slovenskih fantov grob" (saj se sklicuje na prvo svetovno vojno, kjer je med srhljivih bitkah v [[Doberdob (razločitev)|Doberdobu]] padlo ogromno slovenskih fantov) in je vas, ki leži na doberdobskem Krasu, pač stična točka zamejske stvarnosti [[Slovenci v Italiji|Slovencev]], ki živijo v Italiji – oziroma Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furalnija - Julijska krajina]]. Danes se društvo uradno imenuje ''Ljubiteljsko športno in kulturno društvo - Associazione sportiva e culturale dilettantistica Društvo slovenskih lovcev Doberdob - Associazione venatoria slovena Doberdob'', kot je zapisano v zadnjem štatutu iz leta 2008,<ref>https://www.doberdob.eu/wp-content/uploads/2017/06/Statut-DSL-DOBERDOB-slov.-2008.pdf</ref> krajše pa ga vsi imenujejo '''Društvo slovenskih lovcev Doberdob'''. ''Društvo slovenskih lovcev FJK'' je hitro začelo sodelovati z [[Lovska zveza Slovenije|Lovsko zvezo Slovenije]], saj so že novembra leta 1976 povabili na sestanek v [[Jamlje]] njihovega predsednika Lojzeta Briški.<ref>{{Navedi splet|title=Pomembni mejniki slovenskega lovstva {{!}} Lovski oglasnik - Strelski oglasnik|url=https://lovski-oglasnik.si/pomembni-mejniki-slovenskega-lovstva/|date=2020-12-19|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=lovski-oglasnik}}</ref> Sodelovanje je obrodilo mnoge sadove, saj so posamezne lovske družine v Sloveniji omogočale rojakom, da so sodelovali na lovih v [[Slovenija|Sloveniji]], tako so leta 1977 priredili v [[Gorica|Gorici]] “Zbor lovcev treh dežel”, po katerem so ostali tudi plodoviti stiki s ''Klubom prijateljev lova iz Celovca'',<ref>{{Navedi splet|title=Klub prijateljev lova Celovec ima pomembno vlogo tudi za manjšino|url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/klub-prijateljev-lova-celovec-ima-pomembno-vlogo-tudi-za-manjsino|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> ki se srečuje s podobnimi izzivi kot slovenski lovci iz Italije.<ref>{{Navedi splet|title=Zamejski lovci na sejmu v Celju|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3346389/|website=Slovenci - Vesti|date=2026-03-18|accessdate=2026-04-16|language=de}}</ref> Leta 1981 so bili prvič izvoljeni v izvršni odbor italijanske tržaške lovske federacije tudi trije člani ''Slovenskega lovskega društva Doberdob'', ki so kasneje dosegli, da se je vsakoletni lovski koledar od leta 1982 dalje, ki ga izdaja tržaški pokrajinski odbor za lov, tiska tudi v slovenščini.<ref name=":0" /> Leta 1985 so pri društvu tudi uradno ustanovili lovski pevski zbor (obudil ga je Janko Simoneta), da bi bolje razvijali bodisi pevsko in kot lovsko kulturno dejavnost. Lovski zbor redno nastopa na reviji [[Primorska poje]] in na Reviji lovskih pevskih zborov in rogistov v Sloveniji, na Hrvaškem in ob drugih priložnostih, saj lovci pojejo na raznih koncertih in kulturnih prireditvah.<ref>{{Navedi splet|title=Pohodu iz Repniča v Zgonik bo sledila proslava|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pohodu-iz-repnica-v-zgonik-bo-sledila-proslava-XM1871066|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Čas je za udejanjanje vrednot, ki so nam jih prepustili«|url=https://www.primorski.eu/trzaska/cas-je-za-udejanjanje-vrednot-ki-so-nam-jih-prepustili-HL1872922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> V društvu pa so začeli s pevskimi nastopi že leta 1978 pod vodstvom Aleša Hobana, naslednje leto so že sodelovali na 6. srečanju lovskih zborov in rogistov v [[Vipava|Vipavi]]. Leta 1994 je zbor ''Društva slovenskih lovcev Doberdob'' priredil 21. izvedbo Srečanja lovskih zborov in rogistov v [[Boljunec|Boljuncu]] pri [[Trst|Trstu]]. Zbor uspešno deluje in nastopa ter je tudi dobra vez za sodržavljane italijanskega porekla, saj jim posreduje delček slovenske lovske kulture.<ref>{{Navedi splet|title=ZBOR|url=https://www.doberdob.eu/zbor-2/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Friulian and Slovenian hunters in comparison on the golden jackal|url=https://www.cacciapassione.com/en/Friulian-and-Slovenian-hunters-in-comparison-on-the-golden-jackal/|website=Caccia Passione|date=2018-12-03|accessdate=2026-04-16|language=en|first=Simone|last=Ricci}}</ref> ''Društvo slovenskih lovcev Doberdob'' je med drugim vpisano tudi v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]],<ref>{{Navedi splet|title=Včlanjena društva|url=https://zssdi.it/vclanjena-drustva/|website=ZSŠDI|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Doberdob|url=https://old.slosport.org/ital/elsoc/doberdob.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-16}}</ref> saj njihovi člani uspešno nastopajo na raznih strelskih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Odličen nastop strelske ekipe Društva slovenskih lovcev Doberdob na Hrvaškem|url=https://www.slosport.org/novica/odlicen-nastop-strelske-ekipe-drustva-slovenskih-lovcev-doberdob-na-hrvaskem/|website=slosport|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DSL Doberdob se je na Vranskem dobro odrezalo|url=https://www.slosport.org/novica/strelstvo-dsl-doberdob-se-je-na-vranskem-dobro-odrezalo/|website=slosport|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=POKAL DOBERDOB|url=https://www.doberdob.eu/2017/09/18/pokal-doberdob/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|first=Egon|last=Malalan}}</ref> Slovenski lovci iz zamejstva imajo odlično sodelovanje z [[Lovska zveza Slovenije|Lovsko zvezo Slovenije]] in povezovanje skušajo stalno nadgraditi.<ref>{{Navedi splet|title=V novih pravilih LZS bodo imeli mesto tudi zamejci » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novih-pravilih-lzs-bodo-imeli-mesto-tudi-zamejci/|website=Noviglas|date=2025-07-09|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Društvo slovenskih lovcev Doberdob – Lovska zveza Slovenije|url=https://www.lovska-zveza.si/tag/drustvo-slovenskih-lovcev-doberdob/|website=www.lovska-zveza.si|accessdate=2026-04-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žarku Šucu zahvala za neprecenljivi prispevek » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zarku-sucu-zahvala-za-neprecenljivi-prispevek/|website=Noviglas|date=2024-09-14|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejske Slovence obiskali lovci iz Slovenije|url=https://www.primorski.eu/trzaska/zamejske-slovence-obiskali-lovci-iz-slovenije-BH1922641|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Valentina|last=Sancin {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Lovska zveza Slovenije pri nas po 30 letih|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/07/lovska-zveza-slovenije-pri-nas-po-30-letih-5f0f5226-d732-459c-be34-ec54dfd49d35.html|date=2025-07-04|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Erik|last=Dolhar}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Slovenski lovci]] ct42o1651ottt2mo2wo6g0yb7fwt0m6 6660353 6660351 2026-04-16T14:38:25Z Sivimedved 235862 6660353 wikitext text/x-wiki '''Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine''' so uradno ustanovili 8. julija 1976 v [[Trst|Trstu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.doberdob.eu/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref> == Delovanje društva == Več let so si nekateri slovenski lovci, ki so živeli v [[Slovenci v Italiji|Italiji]], zaželeli, da bi poenotili svoje delovanje in imeli lastno društvo, zato so sestavili primeren štatut in so naknadno ustanovili ''Društvo slovenskih lovcev'' ''[[Furlanija - Julijska krajina|FJK]] Doberdob''. Statut društva so registrirali na sodišču v [[Trst|Trstu]], čeprav so izbrali ime “[[Doberdob]]”: ponarodela pesem pač pravi "Doberdob – slovenskih fantov grob" (saj se sklicuje na prvo svetovno vojno, kjer je v srhljivih bitkah v [[Doberdob (razločitev)|Doberdobu]] padlo ogromno slovenskih fantov) in je vas, ki leži na doberdobskem Krasu, pač stična točka zamejske stvarnosti [[Slovenci v Italiji|Slovencev]], ki živijo v Italiji – oziroma Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furalnija - Julijska krajina]]. Danes se društvo uradno imenuje ''Ljubiteljsko športno in kulturno društvo - Associazione sportiva e culturale dilettantistica Društvo slovenskih lovcev Doberdob - Associazione venatoria slovena Doberdob'', kot je zapisano v zadnjem štatutu iz leta 2008,<ref>https://www.doberdob.eu/wp-content/uploads/2017/06/Statut-DSL-DOBERDOB-slov.-2008.pdf</ref> krajše pa ga vsi imenujejo '''Društvo slovenskih lovcev Doberdob'''. ''Društvo slovenskih lovcev FJK'' je hitro začelo sodelovati z [[Lovska zveza Slovenije|Lovsko zvezo Slovenije]], saj so že novembra leta 1976 povabili na sestanek v [[Jamlje]] njihovega predsednika Lojzeta Briški.<ref>{{Navedi splet|title=Pomembni mejniki slovenskega lovstva {{!}} Lovski oglasnik - Strelski oglasnik|url=https://lovski-oglasnik.si/pomembni-mejniki-slovenskega-lovstva/|date=2020-12-19|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=lovski-oglasnik}}</ref> Sodelovanje je obrodilo mnoge sadove, saj so posamezne lovske družine v Sloveniji omogočale rojakom, da so sodelovali na lovih v [[Slovenija|Sloveniji]], tako so leta 1977 priredili v [[Gorica|Gorici]] “Zbor lovcev treh dežel”, po katerem so ostali tudi plodoviti stiki s ''Klubom prijateljev lova iz Celovca'',<ref>{{Navedi splet|title=Klub prijateljev lova Celovec ima pomembno vlogo tudi za manjšino|url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/klub-prijateljev-lova-celovec-ima-pomembno-vlogo-tudi-za-manjsino|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> ki se srečuje s podobnimi izzivi kot slovenski lovci iz Italije.<ref>{{Navedi splet|title=Zamejski lovci na sejmu v Celju|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3346389/|website=Slovenci - Vesti|date=2026-03-18|accessdate=2026-04-16|language=de}}</ref> Leta 1981 so bili prvič izvoljeni v izvršni odbor italijanske tržaške lovske federacije tudi trije člani ''Slovenskega lovskega društva Doberdob'', ki so kasneje dosegli, da se je vsakoletni lovski koledar od leta 1982 dalje, ki ga izdaja tržaški pokrajinski odbor za lov, tiska tudi v slovenščini.<ref name=":0" /> Leta 1985 so pri društvu tudi uradno ustanovili lovski pevski zbor (obudil ga je Janko Simoneta), da bi bolje razvijali bodisi pevsko in kot lovsko kulturno dejavnost. Lovski zbor redno nastopa na reviji [[Primorska poje]] in na Reviji lovskih pevskih zborov in rogistov v Sloveniji, na Hrvaškem in ob drugih priložnostih, saj lovci pojejo na raznih koncertih in kulturnih prireditvah.<ref>{{Navedi splet|title=Pohodu iz Repniča v Zgonik bo sledila proslava|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pohodu-iz-repnica-v-zgonik-bo-sledila-proslava-XM1871066|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Čas je za udejanjanje vrednot, ki so nam jih prepustili«|url=https://www.primorski.eu/trzaska/cas-je-za-udejanjanje-vrednot-ki-so-nam-jih-prepustili-HL1872922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> V društvu pa so začeli s pevskimi nastopi že leta 1978 pod vodstvom Aleša Hobana, naslednje leto so že sodelovali na 6. srečanju lovskih zborov in rogistov v [[Vipava|Vipavi]]. Leta 1994 je zbor ''Društva slovenskih lovcev Doberdob'' priredil 21. izvedbo Srečanja lovskih zborov in rogistov v [[Boljunec|Boljuncu]] pri [[Trst|Trstu]]. Zbor uspešno deluje in nastopa ter je tudi dobra vez za sodržavljane italijanskega porekla, saj jim posreduje delček slovenske lovske kulture.<ref>{{Navedi splet|title=ZBOR|url=https://www.doberdob.eu/zbor-2/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Friulian and Slovenian hunters in comparison on the golden jackal|url=https://www.cacciapassione.com/en/Friulian-and-Slovenian-hunters-in-comparison-on-the-golden-jackal/|website=Caccia Passione|date=2018-12-03|accessdate=2026-04-16|language=en|first=Simone|last=Ricci}}</ref> ''Društvo slovenskih lovcev Doberdob'' je med drugim vpisano tudi v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]],<ref>{{Navedi splet|title=Včlanjena društva|url=https://zssdi.it/vclanjena-drustva/|website=ZSŠDI|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Doberdob|url=https://old.slosport.org/ital/elsoc/doberdob.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-16}}</ref> saj njihovi člani uspešno nastopajo na raznih strelskih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Odličen nastop strelske ekipe Društva slovenskih lovcev Doberdob na Hrvaškem|url=https://www.slosport.org/novica/odlicen-nastop-strelske-ekipe-drustva-slovenskih-lovcev-doberdob-na-hrvaskem/|website=slosport|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DSL Doberdob se je na Vranskem dobro odrezalo|url=https://www.slosport.org/novica/strelstvo-dsl-doberdob-se-je-na-vranskem-dobro-odrezalo/|website=slosport|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=POKAL DOBERDOB|url=https://www.doberdob.eu/2017/09/18/pokal-doberdob/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|first=Egon|last=Malalan}}</ref> Slovenski lovci iz zamejstva imajo odlično sodelovanje z [[Lovska zveza Slovenije|Lovsko zvezo Slovenije]] in povezovanje skušajo stalno nadgraditi.<ref>{{Navedi splet|title=V novih pravilih LZS bodo imeli mesto tudi zamejci » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novih-pravilih-lzs-bodo-imeli-mesto-tudi-zamejci/|website=Noviglas|date=2025-07-09|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Društvo slovenskih lovcev Doberdob – Lovska zveza Slovenije|url=https://www.lovska-zveza.si/tag/drustvo-slovenskih-lovcev-doberdob/|website=www.lovska-zveza.si|accessdate=2026-04-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žarku Šucu zahvala za neprecenljivi prispevek » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zarku-sucu-zahvala-za-neprecenljivi-prispevek/|website=Noviglas|date=2024-09-14|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejske Slovence obiskali lovci iz Slovenije|url=https://www.primorski.eu/trzaska/zamejske-slovence-obiskali-lovci-iz-slovenije-BH1922641|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Valentina|last=Sancin {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Lovska zveza Slovenije pri nas po 30 letih|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/07/lovska-zveza-slovenije-pri-nas-po-30-letih-5f0f5226-d732-459c-be34-ec54dfd49d35.html|date=2025-07-04|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Erik|last=Dolhar}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Slovenski lovci]] 2ti5ofat0qsa3dcv48ayo8mr0wxywpi 6660356 6660353 2026-04-16T14:40:47Z Sivimedved 235862 6660356 wikitext text/x-wiki '''Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine''' so uradno ustanovili 8. julija 1976 v [[Trst|Trstu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.doberdob.eu/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref> == Delovanje društva == Več let so si nekateri slovenski lovci, ki so živeli v [[Slovenci v Italiji|Italiji]], zaželeli, da bi poenotili svoje delovanje in imeli lastno društvo, zato so sestavili primeren štatut in so naknadno ustanovili ''Društvo slovenskih lovcev'' ''[[Furlanija - Julijska krajina|FJK]] Doberdob''. Statut društva so registrirali na sodišču v [[Trst|Trstu]], čeprav so izbrali ime “[[Doberdob]]”: ponarodela pesem pač pravi "Doberdob – slovenskih fantov grob" (saj se sklicuje na prvo svetovno vojno, kjer je v srhljivih bitkah v [[Doberdob (razločitev)|Doberdobu]] padlo ogromno slovenskih fantov) in je vas, ki leži na doberdobskem Krasu, pač stična točka zamejske stvarnosti [[Slovenci v Italiji|Slovencev]], ki živijo v Italiji – oziroma Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]]. Danes se društvo uradno imenuje ''Ljubiteljsko športno in kulturno društvo - Associazione sportiva e culturale dilettantistica Društvo slovenskih lovcev Doberdob - Associazione venatoria slovena Doberdob'', kot je zapisano v zadnjem štatutu iz leta 2008,<ref>https://www.doberdob.eu/wp-content/uploads/2017/06/Statut-DSL-DOBERDOB-slov.-2008.pdf</ref> krajše pa ga vsi imenujejo '''Društvo slovenskih lovcev Doberdob'''. ''Društvo slovenskih lovcev FJK'' je hitro začelo sodelovati z [[Lovska zveza Slovenije|Lovsko zvezo Slovenije]], saj so že novembra leta 1976 povabili na sestanek v [[Jamlje]] njihovega predsednika Lojzeta Briški.<ref>{{Navedi splet|title=Pomembni mejniki slovenskega lovstva {{!}} Lovski oglasnik - Strelski oglasnik|url=https://lovski-oglasnik.si/pomembni-mejniki-slovenskega-lovstva/|date=2020-12-19|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=lovski-oglasnik}}</ref> Sodelovanje je obrodilo mnoge sadove, saj so posamezne lovske družine v Sloveniji omogočale rojakom, da so sodelovali na lovih v [[Slovenija|Sloveniji]], tako so leta 1977 priredili v [[Gorica|Gorici]] “Zbor lovcev treh dežel”, po katerem so ostali tudi plodoviti stiki s ''Klubom prijateljev lova iz Celovca'',<ref>{{Navedi splet|title=Klub prijateljev lova Celovec ima pomembno vlogo tudi za manjšino|url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/klub-prijateljev-lova-celovec-ima-pomembno-vlogo-tudi-za-manjsino|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> ki se srečuje s podobnimi izzivi kot slovenski lovci iz Italije.<ref>{{Navedi splet|title=Zamejski lovci na sejmu v Celju|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3346389/|website=Slovenci - Vesti|date=2026-03-18|accessdate=2026-04-16|language=de}}</ref> Leta 1981 so bili prvič izvoljeni v izvršni odbor italijanske tržaške lovske federacije tudi trije člani ''Slovenskega lovskega društva Doberdob'', ki so med drugim kasneje dosegli, da se je vsakoletni lovski koledar od leta 1982 dalje, ki ga izdaja tržaški pokrajinski odbor za lov, tiska tudi v slovenščini.<ref name=":0" /> Leta 1985 so pri društvu tudi uradno ustanovili lovski pevski zbor (obudil ga je Janko Simoneta), da bi bolje razvijali bodisi pevsko in kot lovsko kulturno dejavnost. Lovski zbor redno nastopa na reviji [[Primorska poje]] in na Reviji lovskih pevskih zborov in rogistov v Sloveniji, na Hrvaškem in ob drugih priložnostih, saj lovci pojejo na raznih koncertih in kulturnih prireditvah.<ref>{{Navedi splet|title=Pohodu iz Repniča v Zgonik bo sledila proslava|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pohodu-iz-repnica-v-zgonik-bo-sledila-proslava-XM1871066|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Čas je za udejanjanje vrednot, ki so nam jih prepustili«|url=https://www.primorski.eu/trzaska/cas-je-za-udejanjanje-vrednot-ki-so-nam-jih-prepustili-HL1872922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> V društvu pa so začeli s pevskimi nastopi že leta 1978 pod vodstvom Aleša Hobana, naslednje leto so že sodelovali na 6. srečanju lovskih zborov in rogistov v [[Vipava|Vipavi]]. Leta 1994 je zbor ''Društva slovenskih lovcev Doberdob'' priredil 21. izvedbo Srečanja lovskih zborov in rogistov v [[Boljunec|Boljuncu]] pri [[Trst|Trstu]]. Zbor uspešno deluje in nastopa ter je tudi dobra vez za sodržavljane italijanskega porekla, saj jim posreduje delček slovenske lovske kulture.<ref>{{Navedi splet|title=ZBOR|url=https://www.doberdob.eu/zbor-2/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Friulian and Slovenian hunters in comparison on the golden jackal|url=https://www.cacciapassione.com/en/Friulian-and-Slovenian-hunters-in-comparison-on-the-golden-jackal/|website=Caccia Passione|date=2018-12-03|accessdate=2026-04-16|language=en|first=Simone|last=Ricci}}</ref> ''Društvo slovenskih lovcev Doberdob'' je med drugim vpisano tudi v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]],<ref>{{Navedi splet|title=Včlanjena društva|url=https://zssdi.it/vclanjena-drustva/|website=ZSŠDI|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Doberdob|url=https://old.slosport.org/ital/elsoc/doberdob.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-16}}</ref> saj njihovi člani uspešno nastopajo na raznih strelskih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Odličen nastop strelske ekipe Društva slovenskih lovcev Doberdob na Hrvaškem|url=https://www.slosport.org/novica/odlicen-nastop-strelske-ekipe-drustva-slovenskih-lovcev-doberdob-na-hrvaskem/|website=slosport|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DSL Doberdob se je na Vranskem dobro odrezalo|url=https://www.slosport.org/novica/strelstvo-dsl-doberdob-se-je-na-vranskem-dobro-odrezalo/|website=slosport|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=POKAL DOBERDOB|url=https://www.doberdob.eu/2017/09/18/pokal-doberdob/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|first=Egon|last=Malalan}}</ref> Slovenski lovci iz zamejstva imajo odlično sodelovanje z [[Lovska zveza Slovenije|Lovsko zvezo Slovenije]] in povezovanje skušajo stalno nadgraditi.<ref>{{Navedi splet|title=V novih pravilih LZS bodo imeli mesto tudi zamejci » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novih-pravilih-lzs-bodo-imeli-mesto-tudi-zamejci/|website=Noviglas|date=2025-07-09|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Društvo slovenskih lovcev Doberdob – Lovska zveza Slovenije|url=https://www.lovska-zveza.si/tag/drustvo-slovenskih-lovcev-doberdob/|website=www.lovska-zveza.si|accessdate=2026-04-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žarku Šucu zahvala za neprecenljivi prispevek » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zarku-sucu-zahvala-za-neprecenljivi-prispevek/|website=Noviglas|date=2024-09-14|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejske Slovence obiskali lovci iz Slovenije|url=https://www.primorski.eu/trzaska/zamejske-slovence-obiskali-lovci-iz-slovenije-BH1922641|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Valentina|last=Sancin {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Lovska zveza Slovenije pri nas po 30 letih|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/07/lovska-zveza-slovenije-pri-nas-po-30-letih-5f0f5226-d732-459c-be34-ec54dfd49d35.html|date=2025-07-04|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Erik|last=Dolhar}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Slovenski lovci]] ts2c7giippf7gsspa9x24bw4s335aog 6660699 6660356 2026-04-17T09:20:28Z Sivimedved 235862 6660699 wikitext text/x-wiki '''Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine''' so uradno ustanovili 8. julija 1976 v [[Trst|Trstu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.doberdob.eu/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref> == Delovanje društva == Več let so si nekateri slovenski lovci, ki so živeli v [[Slovenci v Italiji|Italiji]], zaželeli, da bi poenotili svoje delovanje in imeli lastno društvo, zato so sestavili primeren štatut in so naknadno ustanovili ''Društvo slovenskih lovcev'' ''[[Furlanija - Julijska krajina|FJK]] Doberdob''. Statut društva so registrirali na sodišču v [[Trst|Trstu]], čeprav so izbrali ime “[[Doberdob]]”: ponarodela pesem pač pravi "Doberdob – slovenskih fantov grob" (saj se sklicuje na prvo svetovno vojno, kjer je v srhljivih bitkah v [[Doberdob (razločitev)|Doberdobu]] padlo ogromno slovenskih fantov) in je vas, ki leži na doberdobskem Krasu, pač stična točka zamejske stvarnosti [[Slovenci v Italiji|Slovencev]], ki živijo v Italiji – oziroma Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]]. Danes se društvo uradno imenuje ''Ljubiteljsko športno in kulturno društvo - Associazione sportiva e culturale dilettantistica Društvo slovenskih lovcev Doberdob - Associazione venatoria slovena Doberdob'', kot je zapisano v zadnjem štatutu iz leta 2008,<ref>https://www.doberdob.eu/wp-content/uploads/2017/06/Statut-DSL-DOBERDOB-slov.-2008.pdf</ref> krajše pa ga vsi imenujejo '''Društvo slovenskih lovcev Doberdob'''. ''Društvo slovenskih lovcev FJK'' je hitro začelo sodelovati z [[Lovska zveza Slovenije|Lovsko zvezo Slovenije]], saj so že novembra leta 1976 povabili na sestanek v [[Jamlje]] njihovega predsednika Lojzeta Briški.<ref>{{Navedi splet|title=Pomembni mejniki slovenskega lovstva {{!}} Lovski oglasnik - Strelski oglasnik|url=https://lovski-oglasnik.si/pomembni-mejniki-slovenskega-lovstva/|date=2020-12-19|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=lovski-oglasnik}}</ref> Sodelovanje je obrodilo mnoge sadove, saj so posamezne lovske družine v Sloveniji omogočale rojakom, da so sodelovali na lovih v [[Slovenija|Sloveniji]], tako so leta 1977 priredili v [[Gorica|Gorici]] “Zbor lovcev treh dežel”, po katerem so ostali tudi plodoviti stiki s ''Klubom prijateljev lova iz Celovca'',<ref>{{Navedi splet|title=Klub prijateljev lova Celovec ima pomembno vlogo tudi za manjšino|url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/klub-prijateljev-lova-celovec-ima-pomembno-vlogo-tudi-za-manjsino|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> ki se srečuje s podobnimi izzivi kot slovenski lovci iz Italije.<ref>{{Navedi splet|title=Zamejski lovci na sejmu v Celju|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3346389/|website=Slovenci - Vesti|date=2026-03-18|accessdate=2026-04-16|language=de}}</ref> Leta 1981 so bili prvič izvoljeni v izvršni odbor italijanske tržaške lovske federacije tudi trije člani ''Slovenskega lovskega društva Doberdob'', ki so med drugim kasneje dosegli, da se je vsakoletni lovski koledar od leta 1982 dalje, ki ga izdaja tržaški pokrajinski odbor za lov, tiska tudi v slovenščini.<ref name=":0" /> Leta 1985 so pri društvu tudi uradno ustanovili lovski pevski zbor (obudil ga je Janko Simoneta), da bi bolje razvijali bodisi pevsko kot lovsko kulturno dejavnost. Lovski zbor redno nastopa na reviji [[Primorska poje]] in na Reviji lovskih pevskih zborov in rogistov v Sloveniji, na Hrvaškem in ob drugih priložnostih, saj lovci pojejo na raznih koncertih in kulturnih prireditvah.<ref>{{Navedi splet|title=Pohodu iz Repniča v Zgonik bo sledila proslava|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pohodu-iz-repnica-v-zgonik-bo-sledila-proslava-XM1871066|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Čas je za udejanjanje vrednot, ki so nam jih prepustili«|url=https://www.primorski.eu/trzaska/cas-je-za-udejanjanje-vrednot-ki-so-nam-jih-prepustili-HL1872922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> V društvu pa so začeli s pevskimi nastopi že leta 1978 pod vodstvom Aleša Hobana, naslednje leto so že sodelovali na 6. srečanju lovskih zborov in rogistov v [[Vipava|Vipavi]]. Leta 1994 je zbor ''Društva slovenskih lovcev Doberdob'' priredil 21. izvedbo Srečanja lovskih zborov in rogistov v [[Boljunec|Boljuncu]] pri [[Trst|Trstu]]. Zbor uspešno deluje in nastopa ter je tudi dobra vez za sodržavljane italijanskega porekla, saj jim posreduje delček slovenske lovske kulture.<ref>{{Navedi splet|title=ZBOR|url=https://www.doberdob.eu/zbor-2/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Friulian and Slovenian hunters in comparison on the golden jackal|url=https://www.cacciapassione.com/en/Friulian-and-Slovenian-hunters-in-comparison-on-the-golden-jackal/|website=Caccia Passione|date=2018-12-03|accessdate=2026-04-16|language=en|first=Simone|last=Ricci}}</ref> ''Društvo slovenskih lovcev Doberdob'' je med drugim vpisano tudi v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]],<ref>{{Navedi splet|title=Včlanjena društva|url=https://zssdi.it/vclanjena-drustva/|website=ZSŠDI|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Doberdob|url=https://old.slosport.org/ital/elsoc/doberdob.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-16}}</ref> saj njihovi člani uspešno nastopajo na raznih strelskih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Odličen nastop strelske ekipe Društva slovenskih lovcev Doberdob na Hrvaškem|url=https://www.slosport.org/novica/odlicen-nastop-strelske-ekipe-drustva-slovenskih-lovcev-doberdob-na-hrvaskem/|website=slosport|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DSL Doberdob se je na Vranskem dobro odrezalo|url=https://www.slosport.org/novica/strelstvo-dsl-doberdob-se-je-na-vranskem-dobro-odrezalo/|website=slosport|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=POKAL DOBERDOB|url=https://www.doberdob.eu/2017/09/18/pokal-doberdob/|website=www.doberdob.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|first=Egon|last=Malalan}}</ref> Slovenski lovci iz zamejstva imajo odlično sodelovanje z [[Lovska zveza Slovenije|Lovsko zvezo Slovenije]] in povezovanje skušajo stalno nadgraditi.<ref>{{Navedi splet|title=V novih pravilih LZS bodo imeli mesto tudi zamejci » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novih-pravilih-lzs-bodo-imeli-mesto-tudi-zamejci/|website=Noviglas|date=2025-07-09|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Društvo slovenskih lovcev Doberdob – Lovska zveza Slovenije|url=https://www.lovska-zveza.si/tag/drustvo-slovenskih-lovcev-doberdob/|website=www.lovska-zveza.si|accessdate=2026-04-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žarku Šucu zahvala za neprecenljivi prispevek » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zarku-sucu-zahvala-za-neprecenljivi-prispevek/|website=Noviglas|date=2024-09-14|accessdate=2026-04-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejske Slovence obiskali lovci iz Slovenije|url=https://www.primorski.eu/trzaska/zamejske-slovence-obiskali-lovci-iz-slovenije-BH1922641|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Valentina|last=Sancin {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Lovska zveza Slovenije pri nas po 30 letih|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/07/lovska-zveza-slovenije-pri-nas-po-30-letih-5f0f5226-d732-459c-be34-ec54dfd49d35.html|date=2025-07-04|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Erik|last=Dolhar}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Slovenski lovci]] gru6pzeiwre4eloaxt7yx9pw5i7kxf6 14 601056 6660358 2026-04-16T14:42:16Z Ljuba24b 92351 nova kat 6660358 wikitext text/x-wiki {{commonscat}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Kosovu]] [[Kategorija:Cerkve po državah|Kosovo]] 6hxwwx0z2oznrd07syy4tduvtnyxjxw 14 601057 6660359 2026-04-16T14:43:59Z Ljuba24b 92351 nova kat 6660359 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Buildings in Kosovo}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah|Kosovo]] [[Kategorija:Kosovo]] 43ltbdbczqbb6krs0uwvrh5pfvp21pn 14 601058 6660378 2026-04-16T15:26:34Z Ljuba24b 92351 nova kat 6660378 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Monasteries in Kosovo}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Kosovu]] [[Kategorija:Samostani po državah|Kosovo]] csvml7k0om8omerqcztylep8ug6s6gv 0 601059 6660386 2026-04-16T15:39:34Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6660386 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Mošeja Sinana paše | native_name = {{langx|sq|Xhamia e Sinan Pashës}}<br>{{langx|sr|Синан-пашина џамија}} | native_name_lang = sq | image = SinanPasha.JPG | image_upright = | alt = | caption = | map_type = Kosovo | map_size = 225px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Mošeja Sinana paše na Kosovu | coordinates = {{coord|42|12|31|N|20|44|29|E|type:landmark_region:XK|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | religious_affiliation = [[Sunitizem]] | locale = | location = [[Prizren]] | deity = | rite = | sect = | tradition = | festival = | cercle = | sector = | country = [[Kosovo]] | organisational_status = | functional_status = ohranjeno | governing_body = | bhattaraka = | patron = | religious_features_label = | religious_features = | architect = | architecture_type = [[mošeja]] | architecture_style = [[Osmanska arhitektura]] | founded_by = | creator = | funded_by = | general_contractor = | established = | groundbreaking = 1600 ali 1608 | year_completed = {{start date and age|1615}} | construction_cost = | date_demolished = | facade_direction = | capacity = | length = 14 m | width = 14 m | width_nave = | interior_area = | height_max = | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = 1 | minaret_height = 43,5 m | spire_quantity = | spire_height = | inscriptions = | materials = kamen | elevation_m = | elevation_footnotes = | nrhp = | designated = | added = | refnum = | footnotes = | website = }} Sinan-pašina mošeja (albansko: Xhamia e Sinan Pashës; srbsko: Синан пашина Џамија / Sinan pašina džamija; turško: Sinan Paşa Camii) je [[mošeja]] iz [[Osmansko cesarstvo|osmanskega obdobja]] v mestu [[Prizren]] na [[Kosovo|Kosovu]], ki jo je leta 1615 zgradil osmanski albanski paša Sofi Sinan.<ref name="Elsie">{{cite book |last=Elsie |first=Robert |title=Historical dictionary of Kosova |url=https://books.google.com/books?id=Fnbw1wsacSAC&q=sinan+pasha+prizren&pg=PA145 |year=2004 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers, Inc. |isbn=0-8108-5309-4 |page=145}}</ref> Mošeja gleda na glavno ulico Prizrena in je dominantna značilnost mestnega obzorja.<ref name="UNESCO"/> == Zgodovina == Sofi Sinan Paša<ref name="Kaleshi">{{cite book|last=Kaleshi|first=Hasan|title=Najstariji vakufski dokumenti u Jugoslaviji na arapskom jeziku|url=http://www.zeriislam.com/artikulli.php?id=70|access-date=2010-08-14|year=1972|publisher=Rilindja|location=Prishtine|language=sh, sq|pages=257–264}}</ref> je začel graditi mošejo leta 1600 ali 1608. Sofija Sinana paše, domačega Albanca iz Prizrena in nekdanjega beglerbeja in kajmakama v Bosni, ne smemo zamenjevati z velikim vezirjem [[Sinan Paša|Sinanom Pašo]], ki je zgradil Sinan Pašino mošejo v bližnjem mestu Kačanik.<ref name="Kaleshi"/> M. Maksimović meni, da so bili kamni, uporabljeni za gradnjo mošeje, vzeti iz bližnjega samostana Svetih arhangelov.<ref>{{cite web |url=http://www.srpskadijaspora.info/vest.asp?id=2306 |title=Zadužbina cara Dušana |author=M. Maksimović |date=22 January 2002 |publisher=Politika |access-date=13 August 2010 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110721235137/http://www.srpskadijaspora.info/vest.asp?id=2306 |archive-date=21 July 2011 }}</ref> Hasan Kaleši pa je leta 1972 zatrdil, da Sofi Sinan Paša nikakor ni mogel ukazati uničenja samostana, saj to ni bilo mogoče brez sultanovega odloka, temveč je ukazal uporabo rezervnega kamenja za boljše delo, kot je odredil sultan.<ref name="Kaleshi"/> Sinan Pašino mošejo je Republika Srbija leta 1990 razglasila za kulturni spomenik izjemnega pomena.<ref>[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=332 Споменици културе у Србији - ''Sinan-pašina džamija'']</ref> == Opis == [[File:Arben Llapashtica Xhamia e Sinan Pashes.jpg|left|thumb|Mošeja Sinana paše pozimi]] Mošeja meri približno 14 m x 14 m in je kvadratne oblike. Ima eno veliko [[kupola|kupolo]] in drugo manjšo polkupolo, ki pokriva [[mihrab]], in je poslikana in ima [[muqarnas|kapniški pokrov]]. Stene mošeje so debele 1,65 m, [[minaret]], ki ga krasi stožčasta struktura, prekrita s svincem, pa je visok 43,5 m.<ref name="UNESCO">{{cite web |title=Cultural Heritage in Kosovo |url=http://portal.unesco.org/es/files/20059/10826463791Pages_65-77_KOSOVO_report_distilled.pdf/Pages+65-77+KOSOVO_report_distilled.pdf |url-status=dead |access-date=August 6, 2010 |publisher=UNESCO |page=3}}</ref> Stene in kupola v notranjosti mošeje so bile poslikane v 19. stoletju, večinoma s cvetličnimi vzorci in verzi iz [[Koran]]a. [[Minbar]] je poslikan s cvetličnimi motivi. Tako velika kupola kot polkupola mošeje sta prekriti s svincem. Kamnita tla mošeje in tesarstvo so originalna.<ref name="UNESCO"/> == Težave z ohranjanjem == Dež, ki je sčasoma vdrl v mošejo skozi luknje v strehi, je povzročil izgubo nekaterih originalnih poslikav na stenah in odluščil del stenskega ometa. Kamni fasade so bili izpostavljeni vremenskim vplivom. Abdullah Gërguri je delal na vrsti popravil fresk, zlasti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V začetku leta 2000 je UNESCO stroške obnove stavbe ocenil na 500.000 evrov.<ref name="UNESCO"/> == Spor glede rokopisov in uporabe stavbe == Občina Prizren je nameravala v mošeji zgraditi knjižnico, da bi ohranila ne le originalne osmanske rokopise, ki jih najdemo v mošeji, temveč tudi druge dragocene rokopise, ki jih je mogoče najti po vsem Kosovu. Vendar je Islamska unija Kosova vložila tožbo proti občini Prizren, da ne bi dovolila, da bi mošeja postala muzej, temveč da bi še naprej ostala verska stavba.<ref name="Kaleshi"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} [[Kategorija:Prizren]] [[Kategorija:Mošeje na Kosovu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1615]] 33s8peh2yp5gwtwoklloznczv6ghre0 14 601060 6660389 2026-04-16T15:40:54Z Ljuba24b 92351 nova kat 6660389 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Mošeje po državah|Kosovo]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Kosovu]] qebjrlyrncvpw4kk9fqov3zevp0sssx 6660390 6660389 2026-04-16T15:41:13Z Ljuba24b 92351 6660390 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Mošeje|Kosovo]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Kosovu]] fyoc223gavw3lnyisnobn42fvcx0x4z 0 601061 6660409 2026-04-16T16:23:25Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6660409 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Prizrenska stolnica<br/ >Katedralja e Zojës Ndihmëtare | other name = | native_name = Stolnica Gospe nenehne pomoči | native_name_lang = | image = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg | image_size = 250 | caption = Sprednja fasada katedrale, obrnjena proti vzhodu | country = [[Kosovo]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | consecrated date = 1870 | heritage designation = Kulturni spomenik | diocese = Prizren-Priština | language(s) = }} '''Prizrenska stolnica''' ali '''szolnica Gospe nenehne pomoči''',{{Efn|Albanian: Katedralja Katolike e Zojës Ndihmëtare, Serbian: Католичка катедрала Госпе Помоћнице, Katolička katedrala Gospe Pomoćnice}} znana tudi kot '''cerkev Gospe Pomočnice''' in '''sonstolnica Gospe Pomočnice''', je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Prizren]]u na [[Kosovo|Kosovu]]. Je sedež rimskokatoliške škofije Prizren-Priština. == Zgodovina == [[File:2011 Prizren, Katedra Matki Bożej Nieustającej Pomocy 06.JPG|thumb|Interior view|left]] Cerkev je bila zgrajena leta 1870 pod osmansko oblastjo za pretežno albansko govorečo rimskokatoliško manjšino in katoliške tujce v Prizrenu. Ime je dobila po rimski [[ikona|ikoni]] Gospe nenehne pomoči. Ko je bila leta 2000 iz kosovskih delov škofije Skopje-Prizren ustanovljena Izvzeta apostolska uprava Prizrena, je cerkev Device Marije postala njena stolnica. Sostolnica je velika stolnica Matere Terezije v Prištini, posvečena leta 2010, katere arhitektura je zelo podobna prizrenski stolnici. Glede na arheološke raziskave je na tem mestu obstajala predhodna stavba kot pokopališka cerkev, ki so ji sledile poznejše stavbe iz približno 11. in 14. stoletja. Najdeni so bili tudi predmeti, ki so pripadali verski skupnosti iz 5. stoletja.<ref>[https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/u-katedrali-u-prizrenu-pronadjeni-tragovi-stare-crkve-12-6-2022 U katedrali Gospe Pomoćnice u Prizrenu pronađena je stara crkva sa grobovima i kostima. Tragovi stare crkve pronađeni su tokom graevinskih radova, prenosi Kljan Kosova.], Kosovo-Online.com, 12. Juni 2022</ref><ref>[https://www.koha.net/fr/kulture/guret-e-katedrales-se-prizrenit-flasin-per-kishe-te-shekullit-v Les pierres de la cathédrale de Prizren parlent d'une église du Ve siècle], Koha, 12. Juni 2022</ref> == Arhitektura in oprema == Stolnica je neoromanska triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s polkrožno [[apsida|apsido]] na jugovzhodu in vitkim [[zvonik]]om na levi ladji. Celotna stavba, zlasti portalna fasada v renesančnem slogu, sledi italijanskim vzorom. Notranji stebri so obloženi z marmorjem. Freske prikazujejo biblijske prizore in portrete vojskovodij [[Skenderbeg]]a in [[János Hunyadi|János Hunyadija]]. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Cathedral of Our Lady of Perpetual Succour (Prizren)}} * [https://gcatholic.org/dioceses/diocese/priz0.htm Škofija Prizren–Priština] *[http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Sightseeing/Churches/Cathedral-of-Our-Lady-of-Perpetual-Succour_62359v Informationen (inyourpocket.com, en)] {{coord|42.2068|N|20.7374|E}} [[Kategorija:Prizren]] [[Kategorija:Cerkve na Kosovu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1870]] nrloytj3z0shy7jgjr6cnonfnclsqew 0 601063 6660415 2026-04-16T16:36:39Z Kranjski Timijan 249731 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1322138713|Sveti Miklavž, Moravče]]« 6660415 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje||official_name=Sveti Miklavž|other_name=|native_name=|nickname=|settlement_type=|motto=|image_skyline=Katarija Slovenia.JPG|imagesize=250px|image_caption=|image_flag=|flag_size=|image_seal=|seal_size=|image_shield=|shield_size=|image_blank_emblem=|blank_emblem_type=|blank_emblem_size=|image_map=|mapsize=|map_caption=|image_map1=|mapsize1=|map_caption1=|image_dot_map=|dot_mapsize=|dot_map_caption=|dot_x=|dot_y=|pushpin_map=Slovenija|pushpin_label_position=right|pushpin_map_caption=Location in Slovenia|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[File:Flag of Slovenia.svg|25px]] [[Slovenija]]|subdivision_type1=Tradicionalna pokrajina|subdivision_name1=[[Gorenjska]]|subdivision_type2=[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]]|subdivision_name2=[[Osrednjeslovenska statistična regija|Osrednjeslovenska]]|subdivision_type3=[[Seznam občin v Sloveniji|Občina]]|subdivision_name3=[[Občina Moravče|Moravče]]|subdivision_type4=|subdivision_name4=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|established_title=|established_date=|established_title2=|established_date2=|established_title3=|established_date3=|area_magnitude=|unit_pref=|area_footnotes=|area_total_km2=|area_land_km2=|area_water_km2=|area_total_sq_mi=|area_land_sq_mi=|area_water_sq_mi=|area_water_percent=|area_urban_km2=|area_urban_sq_mi=|area_metro_km2=|area_metro_sq_mi=|area_blank1_title=|area_blank1_km2=|area_blank1_sq_mi=|population_as_of=|population_footnotes=|population_note=|population_total=|population_density_km2=|population_density_sq_mi=|population_metro=|population_density_metro_km2=|population_density_metro_sq_mi=|population_urban=|population_density_urban_km2=|population_density_urban_sq_mi=|population_blank1_title=Ethnicities|population_blank1=|population_blank2_title=Religions|population_blank2=|population_density_blank1_km2=|population_density_blank1_sq_mi=|timezone1=|elevation_footnotes=|elevation_m=700|elevation_ft=|postal_code_type=|postal_code=|area_code=|website=|footnotes=}}'''Sveti Miklavž''' ( , včasih ''Vrh Svetega Miklavža'' <ref name="Topole">{{Navedi knjigo|last=Topole|first=Maja|title=Geografija občine Moravče|date=2003|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|page=193−196}}</ref> ali preprosto ''Vrh'', {{Langx|de|Werch}} <ref name="Orts">{{Navedi knjigo|title=Special-Orts-Repertorium von Krain|year=1884|publisher=Alfred Hölder|location=Vienna|page=129}}</ref> ) je nekdanje naselje v [[Občina Moravče|Občini Moravče]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]] . Sedaj je del vasi [[Hrib nad Ribčami]], [[Katarija]], [[Spodnji Prekar]], [[Velika vas, Moravče|Velika Vas]], [[Zalog pri Kresnicah]] in [[Zgornji Prekar]] . <ref name="Topole" /> <ref name="Savnik">{{Navedi knjigo|last=Savnik|first=Roman|title=Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2|date=1971|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|page=89}}</ref> Območje je del tradicionalne pokrajine [[Gorenjska|Gorenjske]] . == Geografija == Staro vaško jedro Svetega Miklavža leži na skrajnem jugu vasi Katarija, na Ciceljskem grebenu, ki ločuje Savsko in Moravško dolino. == Zgodovina == Osrednje naselje Sveti Miklavž je imelo leta 1880 34 prebivalcev, <ref name="Orts">{{Navedi knjigo|title=Special-Orts-Repertorium von Krain|year=1884|publisher=Alfred Hölder|location=Vienna|page=129}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''Special-Orts-Repertorium von Krain''. Vienna: Alfred Hölder. 1884. p.&nbsp;129.</cite></ref> leta 1900 pa 25 prebivalcev v štirih hišah Ozemlje Svetega Miklavža je bilo leta 1953 razdeljeno med današnjih šest vasi (Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar) leta 1953, ko je končal svoj obstoj kot samostojno naselje. <ref name="Abecedni">{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Belgrade|pages=42, 48, 95, 101, 111, 119, 121}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Cerovac|first=Peter|title=Seznam sprememb naselij SR Slovenije od leta 1948 do 1972: preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve|date=1973|publisher=Zavod SR Slovenije za statistiko|location=Ljubljana|page=80}}</ref> == Cerkev == [[Slika:Katarija_Slovenia_-_church.JPG|levo|sličica|Cerkev svetega Nikolaja]] Domača [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] je posvečena [[Nikolaj iz Mire|svetemu Nikolaju]] in pripada [[Župnija Moravče|Župniji Moravče]]. Izvira iz sredine 15. stoletja. [[Nikolaj iz Mire|Sveti Nikolaj]] je zavetnik čolnarjev na reki Savi. Cerkev je bila imenovana ''čuvar zgornje Save'', ker so čolnarji verjeli, da so zaščiteni, dokler imajo cerkev na vidiku. Cerkev je obokana, s pravokotno ladjo in plitvim prezbiterijem. Izročilo pravi, da je bila cerkev zgrajena kot nadomestilo za starejšo cerkev, ki je stala v [[Velika vas, Moravče|Veliki vasi]] in so jo požgale [[Osmansko cesarstvo|osmanske sile]] . Za novo cerkev so izbrali manj dostopno lokacijo, na mestu, kjer je prej stal poganski tempelj. Ostanki utrjenega obzidja obdajajo cerkev, stavba pa ima freske iz 15. in 16. stoletja, ki so bile prebeljene. Glavni oltar ima sliko Franza Götzla, stranska oltarja pa baročne poslikave. <ref name="Savnik">{{Navedi knjigo|last=Savnik|first=Roman|title=Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2|date=1971|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|page=89}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFSavnik1971">Savnik, Roman (1971). ''Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2''. Ljubljana: Državna založba Slovenije. p.&nbsp;89.</cite></ref>{{Clear left}} == Druga kulturna dediščina == Poleg cerkve svetega Nikolaja sta v Svetem Miklavžu kot kulturna dediščina registrirani še dve znamenitosti: * Arheološko najdišče Vrh Svetega Miklavža vsebuje sledi prazgodovinske in poznorimske naselbine ter srednjeveškega utrjenega obzidja. * Mežnarjeva kapelica – svetišče stoji ob cesti pod cerkvijo sv. Nikolaja. Je kvadratno, zaprto zidano svetišče z dvokapnico. V polkrožni niši je kip Device Marije, na straneh pa sta sliki sv. Nikolaja in sv. Martina. Izvira iz sredine 19. stoletja. <gallery> Slika:Katarija_Slovenia_-_shrine_1.JPG|alt=Mežnar chapel-shrine| Mežnarjeva kapelica </gallery> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Sveti Miklavž, Moravče|Sveti Miklavž}} * [https://www.geopedia.world/#T12_L362_F3226:21599_x1640960.1455693769_y5797397.243586612_s15_b2345 Sveti Miklavž on Geopedia] {{Moravče}} [[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Moravče]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] pkc1yx48kviyutdaym4kurmsh6rn54s 6660420 6660415 2026-04-16T16:58:48Z Yerpo 8417 pp ref, slog 6660420 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje||official_name=Sveti Miklavž|other_name=|native_name=|nickname=|settlement_type=|motto=|image_skyline=Katarija Slovenia.JPG|imagesize=250px|image_caption=|image_flag=|flag_size=|image_seal=|seal_size=|image_shield=|shield_size=|image_blank_emblem=|blank_emblem_type=|blank_emblem_size=|image_map=|mapsize=|map_caption=|image_map1=|mapsize1=|map_caption1=|image_dot_map=|dot_mapsize=|dot_map_caption=|dot_x=|dot_y=|pushpin_map=Slovenija|pushpin_label_position=right|pushpin_map_caption=Location in Slovenia|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[File:Flag of Slovenia.svg|25px]] [[Slovenija]]|subdivision_type1=Tradicionalna pokrajina|subdivision_name1=[[Gorenjska]]|subdivision_type2=[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]]|subdivision_name2=[[Osrednjeslovenska statistična regija|Osrednjeslovenska]]|subdivision_type3=[[Seznam občin v Sloveniji|Občina]]|subdivision_name3=[[Občina Moravče|Moravče]]|subdivision_type4=|subdivision_name4=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|established_title=|established_date=|established_title2=|established_date2=|established_title3=|established_date3=|area_magnitude=|unit_pref=|area_footnotes=|area_total_km2=|area_land_km2=|area_water_km2=|area_total_sq_mi=|area_land_sq_mi=|area_water_sq_mi=|area_water_percent=|area_urban_km2=|area_urban_sq_mi=|area_metro_km2=|area_metro_sq_mi=|area_blank1_title=|area_blank1_km2=|area_blank1_sq_mi=|population_as_of=|population_footnotes=|population_note=|population_total=|population_density_km2=|population_density_sq_mi=|population_metro=|population_density_metro_km2=|population_density_metro_sq_mi=|population_urban=|population_density_urban_km2=|population_density_urban_sq_mi=|population_blank1_title=Ethnicities|population_blank1=|population_blank2_title=Religions|population_blank2=|population_density_blank1_km2=|population_density_blank1_sq_mi=|timezone1=|elevation_footnotes=|elevation_m=700|elevation_ft=|postal_code_type=|postal_code=|area_code=|website=|footnotes=}}'''Sveti Miklavž''' (včasih ''Vrh Svetega Miklavža''<ref name="Topole">{{Navedi knjigo|last=Topole|first=Maja|title=Geografija občine Moravče|date=2003|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|page=193−196}}</ref> ali preprosto ''Vrh'', {{Langx|de|Werch}}<ref name="Orts">{{Navedi knjigo|title=Special-Orts-Repertorium von Krain|year=1884|publisher=Alfred Hölder|location=Dunaj|page=129}}</ref>) je nekdanje naselje v [[Občina Moravče|Občini Moravče]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]]. Sedaj je del vasi [[Hrib nad Ribčami]], [[Katarija]], [[Spodnji Prekar]], [[Velika vas, Moravče|Velika Vas]], [[Zalog pri Kresnicah]] in [[Zgornji Prekar]].<ref name="Topole" /><ref name="Savnik">{{Navedi knjigo|last=Savnik|first=Roman|title=Krajevni leksikon Slovenije |volume=2|date=1971|publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |location=Ljubljana|page=89}}</ref> Območje je del tradicionalne pokrajine [[Gorenjska|Gorenjske]]. == Geografija == Staro vaško jedro Svetega Miklavža leži na skrajnem jugu vasi Katarija, na Ciceljskem grebenu, ki ločuje Savsko in Moravško dolino. == Zgodovina == Osrednje naselje Sveti Miklavž je imelo leta 1880 34 prebivalcev,<ref name="Orts"/> leta 1900 pa 25 prebivalcev v štirih hišah Ozemlje Svetega Miklavža je bilo leta 1953 razdeljeno med današnjih šest vasi (Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar) leta 1953, ko je končal svoj obstoj kot samostojno naselje.<ref name="Abecedni">{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Belgrade|pages=42, 48, 95, 101, 111, 119, 121}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Cerovac|first=Peter|title=Seznam sprememb naselij SR Slovenije od leta 1948 do 1972: preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve|date=1973|publisher=Zavod SR Slovenije za statistiko|location=Ljubljana|page=80}}</ref> == Cerkev == [[Slika:Katarija_Slovenia_-_church.JPG|levo|sličica|Cerkev svetega Nikolaja]] Domača [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] je posvečena [[Nikolaj iz Mire|svetemu Nikolaju]] in pripada [[Župnija Moravče|Župniji Moravče]]. Izvira iz sredine 15. stoletja. [[Nikolaj iz Mire|Sveti Nikolaj]] je zavetnik čolnarjev na reki Savi. Cerkev je bila imenovana ''čuvar zgornje Save'', ker so čolnarji verjeli, da so zaščiteni, dokler imajo cerkev na vidiku. Cerkev je obokana, s pravokotno ladjo in plitvim prezbiterijem. Izročilo pravi, da je bila cerkev zgrajena kot nadomestilo za starejšo cerkev, ki je stala v [[Velika vas, Moravče|Veliki vasi]] in so jo požgale [[Osmansko cesarstvo|osmanske sile]]. Za novo cerkev so izbrali manj dostopno lokacijo, na mestu, kjer je prej stal poganski tempelj. Ostanki utrjenega obzidja obdajajo cerkev, stavba pa ima freske iz 15. in 16. stoletja, ki so bile prebeljene. Glavni oltar ima sliko Franza Götzla, stranska oltarja pa baročne poslikave.<ref name="Savnik"/> == Druga kulturna dediščina == [[Slika:Katarija_Slovenia_-_shrine_1.JPG|alt=Mežnar chapel-shrine|thumb|Mežnarjeva kapelica]] Poleg cerkve svetega Nikolaja sta v Svetem Miklavžu kot kulturna dediščina registrirani še dve znamenitosti: * Arheološko najdišče Vrh Svetega Miklavža vsebuje sledi prazgodovinske in poznorimske naselbine ter srednjeveškega utrjenega obzidja. * Mežnarjeva kapelica – svetišče stoji ob cesti pod cerkvijo sv. Nikolaja. Je kvadratno, zaprto zidano svetišče z dvokapnico. V polkrožni niši je kip Device Marije, na straneh pa sta sliki sv. Nikolaja in sv. Martina. Izvira iz sredine 19. stoletja. == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Sveti Miklavž, Moravče|Sveti Miklavž}} * [https://www.geopedia.world/#T12_L362_F3226:21599_x1640960.1455693769_y5797397.243586612_s15_b2345 Sveti Miklavž on Geopedia] {{Moravče}} [[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Moravče]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] nuo6fu8g29arffo8i2p017k1zhvsi9c 0 601064 6660424 2026-04-16T17:08:04Z Octopus 13285 uvod 6660424 wikitext text/x-wiki [[Slika:Cyprusconferentie tussen Griekenland en Turkije.jpeg|thumb|Od leve proti desni: grški ministrski predsednik Konstantinos Karamanlis, turški minister za zunanje zadeve Fatin Rüştü Zorlu, turški ministrski predsednik Adnan Menderes in grški minister za zunanje zadeve Evangelos Averoff na pogajanjih v [[Zürich]]u, [[Švica]]]] '''Züriški in Londonski sporazum''' ([[Grščina|grško]]: Συμφωνίες Ζυρίχης–Λονδίνου, Symfoníes Zyríhis–Londínou, [[Turščina|turško]]: Zürih ve Londra Antlaşmaları) sta sporazuma o ustavi [[Ciper|Cipra]]. Londonski del sporazuma je bil sklenjen 19. februarja 1959 v Lancaster Houseu v [[London]]u med [[Turčija|Turčijo]], [[Grčija|Grčijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in voditelji ciprske skupnosti, nadškofom [[Makarios III.|Makariosom III.]] za grške Ciprčane in dr. Fazılom Küçükom za turške Ciprčane. Na podlagi tega sporazuma je bila 11. februarja 1959 v Zürichu pripravljena in potrjena ciprska [[ustava]] skupaj z dvema predhodnima sporazumoma o zavezništvu in jamstvu. Ciper je bil nato 16. avgusta 1960 razglašen za neodvisno državo. Po neuspehu sporazuma leta 1963 in dejanski vojaški delitvi Cipra na grško in turško ciprsko regijo uradna Republika Ciper in ciprska vlada trdita, da ustava iz leta 1960 v osnovi ostaja v veljavi, medtem ko turška ciprska regija trdi, da se je z Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper leta 1983 odcepila od Republike Ciper. Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper je [[Organizacija združenih narodov]] razglasila za pravno neveljavno in turško republiko priznava le Turčija. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Leto 1959]] [[Kategorija:Grčija]] [[Kategorija:Turčija]] [[Kategorija: Združeno kraljestvo]] mert8yahi8h8z5fj9nk3z3uetn9rry2 6660426 6660424 2026-04-16T17:19:57Z Octopus 13285 infopolje 6660426 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Züriški in Londonski sporazum | long_name = | image = [[Slika:Cyprusconferentie tussen Griekenland en Turkije.jpeg|250px]] | image_alt = | caption = Od leve proti desni: grški ministrski predsednik Konstantinos Karamanlis, turški minister za zunanje zadeve Fatin Rüştü Zorlu, turški ministrski predsednik Adnan Menderes in grški minister za zunanje zadeve Evangelos Averoff na pogajanjih v [[Zürich]]u, [[Švica]] | type = Sporazum o ustavi Republike Ciper | context = neodvisnost Cipra | date_signed = 11. februar 1959 ([[Zürich]])<br>19. februar 1959 ([[London]]) | location_signed = * Zürich, Švica * London, Združeno kraljestvo | negotiators = | signatories = * {{flag|Grčija}} * {{flagcountry|Turčija}} * {{flagcountry|Združeno kraljestvo}} |ratifiers= | citations = | language = | languages = [[angleščina]], [[grščina]], [[turščina]] | wikisource = | wikisource1 = }} '''Züriški in Londonski sporazum''' ([[Grščina|grško]]: Συμφωνίες Ζυρίχης–Λονδίνου, Symfoníes Zyríhis–Londínou, [[Turščina|turško]]: Zürih ve Londra Antlaşmaları) sta sporazuma o ustavi [[Ciper|Cipra]]. Londonski del sporazuma je bil sklenjen 19. februarja 1959 v Lancaster Houseu v [[London]]u med [[Turčija|Turčijo]], [[Grčija|Grčijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in voditelji ciprske skupnosti, nadškofom [[Makarios III.|Makariosom III.]] za grške Ciprčane in dr. Fazılom Küçükom za turške Ciprčane. Na podlagi tega sporazuma je bila 11. februarja 1959 v Zürichu pripravljena in potrjena ciprska [[ustava]] skupaj z dvema predhodnima sporazumoma o zavezništvu in jamstvu. Ciper je bil nato 16. avgusta 1960 razglašen za neodvisno državo. Po neuspehu sporazuma leta 1963 in dejanski vojaški delitvi Cipra na grško in turško ciprsko regijo uradna Republika Ciper in ciprska vlada trdita, da ustava iz leta 1960 v osnovi ostaja v veljavi, medtem ko turška ciprska regija trdi, da se je z Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper leta 1983 odcepila od Republike Ciper. Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper je [[Organizacija združenih narodov]] razglasila za pravno neveljavno in turško republiko priznava le Turčija. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Leto 1959]] [[Kategorija:Grčija]] [[Kategorija:Turčija]] [[Kategorija: Združeno kraljestvo]] 1dt4vg2iwk80p9gnwkm7ai1nuufoo5p 6660468 6660426 2026-04-16T19:04:20Z Octopus 13285 /* Sklici */ Ustavne določbe 6660468 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Züriški in Londonski sporazum | long_name = | image = [[Slika:Cyprusconferentie tussen Griekenland en Turkije.jpeg|250px]] | image_alt = | caption = Od leve proti desni: grški ministrski predsednik Konstantinos Karamanlis, turški minister za zunanje zadeve Fatin Rüştü Zorlu, turški ministrski predsednik Adnan Menderes in grški minister za zunanje zadeve Evangelos Averoff na pogajanjih v [[Zürich]]u, [[Švica]] | type = Sporazum o ustavi Republike Ciper | context = neodvisnost Cipra | date_signed = 11. februar 1959 ([[Zürich]])<br>19. februar 1959 ([[London]]) | location_signed = * Zürich, Švica * London, Združeno kraljestvo | negotiators = | signatories = * {{flag|Grčija}} * {{flagcountry|Turčija}} * {{flagcountry|Združeno kraljestvo}} |ratifiers= | citations = | language = | languages = [[angleščina]], [[grščina]], [[turščina]] | wikisource = | wikisource1 = }} '''Züriški in Londonski sporazum''' ([[Grščina|grško]]: Συμφωνίες Ζυρίχης–Λονδίνου, Symfoníes Zyríhis–Londínou, [[Turščina|turško]]: Zürih ve Londra Antlaşmaları) sta sporazuma o ustavi [[Ciper|Cipra]]. Londonski del sporazuma je bil sklenjen 19. februarja 1959 v Lancaster Houseu v [[London]]u med [[Turčija|Turčijo]], [[Grčija|Grčijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in voditelji ciprske skupnosti, nadškofom [[Makarios III.|Makariosom III.]] za grške Ciprčane in dr. Fazılom Küçükom za turške Ciprčane. Na podlagi tega sporazuma je bila 11. februarja 1959 v Zürichu pripravljena in potrjena ciprska [[ustava]] skupaj z dvema predhodnima sporazumoma o zavezništvu in jamstvu. Ciper je bil nato 16. avgusta 1960 razglašen za neodvisno državo. Po neuspehu sporazuma leta 1963 in dejanski vojaški delitvi Cipra na grško in turško ciprsko regijo uradna Republika Ciper in ciprska vlada trdita, da ustava iz leta 1960 v osnovi ostaja v veljavi, medtem ko turška ciprska regija trdi, da se je z Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper leta 1983 odcepila od Republike Ciper. Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper je [[Organizacija združenih narodov]] razglasila za pravno neveljavno in turško republiko priznava le Turčija. ==Ustavne določbe== Ustava, ki jo je določal sporazum, je Ciprčane delila na dve skupnosti glede na etnično pripadnost. Predsednik naj bi bil grški Ciprčan, ki bi ga izvolili grški Ciprčani, podpredsednik pa turški Ciprčan, ki bi ga izvolili turški Ciprčani. Podpredsednik je imel pravico do veta na zakone, ki jih je sprejel Predstavniški dom, in na odločitve Sveta ministrov, ki ga je sestavljalo deset ministrov, od katerih so bili trije turški Ciprčani in jih je imenoval podpredsednik. V Predstavniškem domu so bili turški Ciprčani izvoljeni ločeno znotraj njihove lastne skupnosti. Dom ni imel nobene pristojnosti za spreminjanje temeljnih členov ustave v nobenem pogledu, vsaka druga sprememba pa je zahtevala ločeno dvotretjinsko večino tako grških kot turških članov. Vsaka sprememba volilnega zakona in sprejetje katerega koli zakona, ki bi se nanašal na občine, ali kakršnih koli fiskalnih zakonov je zahtevala ločeno navadno večino grško-ciprskih in turško-ciprskih članov doma. Sistem je onemogočal, da bi tak zakon sprejeli samo predstavniki ene od skupnosti. ==Posledice== Posrednik Združenih narodov za Ciper, dr. Galo Plaza,<ref>paragraph 163 of Report to the U.N. Secretary-General in March 1965</ref> je ustavo iz leta 1960, ki sta jo ustvarila Züriški in Londonski sporazum, označil za "ustavno nenavadnost". Teževe pri izvajanju sporazumov so se začele skoraj takoj po osamosvojitvi.<ref>paragraph 129, ibid.</ref> V treh letih je delovanje zakonodajne oblasti začelo odpovedovati. Leta 1963, ko so fiskalni zakoni v skladu s 78. členom ustave prenehali veljati, se je Predstavniški dom razcepil po čisto komunalnih linijah in ni obnovil dohodnine, od katere so bile odvisne javne finance. Novembra 1963 je grško-ciprski predsednik republike, nadškof [[Makarios III.]], Predlagal je spremembe ustave, ki bi rešili ustavne zastoje. Turško-ciprsko vodstvo, ki je sledilo turški vladi, jih je označilo za nesprejemljive. Ciprski podpredsednik je javno izjavil, da Republika Ciper ne obstaja več, in se skupaj s tremi turško-ciprskimi ministri in turško-ciprski člani parlamenta umaknil. Umaknili so se tudi turško-ciprski javni uslužbenci. Makarios je zavrnil vse predloge, ki bi privedli do delitve Cipra, in pogajanja o tem problemu še vedno niso uspešno dokončana. Ciper je dejansko razdeljen že več kot 60 let. ==Sporazuma o garancijah in zavezništvu== Skupaj z Züriškim in Londonskim sporazumom sta bili v Zürichu sklenjeni še dva druga sporazuma. Sporazum o garancijah je bil zasnovan za ohranitev države dveh narodnih skupnosti in neodvisne države Republike Ciper. Ciper in garanti - Združeno kraljestvo, Turčija in Grčija - so obljubili, da bodo prepovedali spodbujanje ''"bodisi združitve Republike Ciper s katero koli drugo državo, bodisi delitve otoka"''. Četrti člen sporazuma o garancijah je določal: ''"Če se skupno ali usklajeno ukrepanje izkaže za nemogoče, si vsaka od treh garantnih sil pridržuje pravico do ukrepanja z edinim ciljem ponovne vzpostavitve stanja, ki ga je ustvaril ta sporazum"''.<ref>[http://www.mfa.gr/images/docs/kypriako/treaty_of_guarantee.pdf Treaty of Guarantee of Republic of Cyprus]</ref> Julija 1974 je na Cipru na kratko prišlo do [[Državni udar|državnega udara]], ki ga je podprla Grčija. Turčija je v skladu z garancijskim sporazumom zahtevala vojaško posredovanje. Zakonitost invazije je bila odvisna od tega, ali se je skupno ali usklajeno ukrepanje med Združenim kraljestvom, Grčijo in Turčijo izkazalo za nemogoče in ali je izid invazije zaščitil dvoskupnostno konsociacijsko, neodvisno, suvereno in ozemeljsko celovitost Republike Ciper. Leta 1983 so ciprski Turki izdali Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper, ki jo je priznala le Turčija. Združeni narodi so Turško republiko Severni Ciper razglasili za pravno neveljavno in pozvali k njeni ukinitvi. [[Varnostni svet Združenih narodov]] je izdal več resolucij, v katerih je pozival vse države, naj se vzdržijo priznanja protektorata Turčije na Cipru. Grčija, Turčija in Ciper so podpisale tudi sporazum o zavezništvu. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Leto 1959]] [[Kategorija:Grčija]] [[Kategorija:Turčija]] [[Kategorija: Združeno kraljestvo]] pa22adhei8cvn58qgc8yeyg2t2vsg0a 6660473 6660468 2026-04-16T19:07:45Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6660473 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Züriški in Londonski sporazum | long_name = | image = [[Slika:Cyprusconferentie tussen Griekenland en Turkije.jpeg|250px]] | image_alt = | caption = Od leve proti desni: grški ministrski predsednik Konstantinos Karamanlis, turški minister za zunanje zadeve Fatin Rüştü Zorlu, turški ministrski predsednik Adnan Menderes in grški minister za zunanje zadeve Evangelos Averoff na pogajanjih v [[Zürich]]u, [[Švica]] | type = Sporazum o ustavi Republike Ciper | context = neodvisnost Cipra | date_signed = 11. februar 1959 ([[Zürich]])<br>19. februar 1959 ([[London]]) | location_signed = * Zürich, Švica * London, Združeno kraljestvo | negotiators = | signatories = * {{flag|Grčija}} * {{flagcountry|Turčija}} * {{flagcountry|Združeno kraljestvo}} |ratifiers= | citations = | language = | languages = [[angleščina]], [[grščina]], [[turščina]] | wikisource = | wikisource1 = }} '''Züriški in Londonski sporazum''' ([[Grščina|grško]]: Συμφωνίες Ζυρίχης–Λονδίνου, Symfoníes Zyríhis–Londínou, [[Turščina|turško]]: Zürih ve Londra Antlaşmaları) sta sporazuma o ustavi [[Ciper|Cipra]]. Londonski del sporazuma je bil sklenjen 19. februarja 1959 v Lancaster Houseu v [[London]]u med [[Turčija|Turčijo]], [[Grčija|Grčijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in voditelji ciprske skupnosti, nadškofom [[Makarios III.|Makariosom III.]] za grške Ciprčane in dr. Fazılom Küçükom za turške Ciprčane. Na podlagi tega sporazuma je bila 11. februarja 1959 v Zürichu pripravljena in potrjena ciprska [[ustava]] skupaj z dvema predhodnima sporazumoma o zavezništvu in jamstvu. Ciper je bil nato 16. avgusta 1960 razglašen za neodvisno državo. Po neuspehu sporazuma leta 1963 in dejanski vojaški delitvi Cipra na grško in turško ciprsko regijo uradna Republika Ciper in ciprska vlada trdita, da ustava iz leta 1960 v osnovi ostaja v veljavi, medtem ko turška ciprska regija trdi, da se je z Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper leta 1983 odcepila od Republike Ciper. Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper je [[Organizacija združenih narodov]] razglasila za pravno neveljavno in turško republiko priznava le Turčija. ==Ustavne določbe== Ustava, ki jo je določal sporazum, je Ciprčane delila na dve skupnosti glede na etnično pripadnost. Predsednik naj bi bil grški Ciprčan, ki bi ga izvolili grški Ciprčani, podpredsednik pa turški Ciprčan, ki bi ga izvolili turški Ciprčani. Podpredsednik je imel pravico do veta na zakone, ki jih je sprejel Predstavniški dom, in na odločitve Sveta ministrov, ki ga je sestavljalo deset ministrov, od katerih so bili trije turški Ciprčani in jih je imenoval podpredsednik. V Predstavniškem domu so bili turški Ciprčani izvoljeni ločeno znotraj njihove lastne skupnosti. Dom ni imel nobene pristojnosti za spreminjanje temeljnih členov ustave v nobenem pogledu, vsaka druga sprememba pa je zahtevala ločeno dvotretjinsko večino tako grških kot turških članov. Vsaka sprememba volilnega zakona in sprejetje katerega koli zakona, ki bi se nanašal na občine, ali kakršnih koli fiskalnih zakonov je zahtevala ločeno navadno večino grško-ciprskih in turško-ciprskih članov doma. Sistem je onemogočal, da bi tak zakon sprejeli samo predstavniki ene od skupnosti. ==Posledice== Posrednik Združenih narodov za Ciper, dr. Galo Plaza,<ref>paragraph 163 of Report to the U.N. Secretary-General in March 1965</ref> je ustavo iz leta 1960, ki sta jo ustvarila Züriški in Londonski sporazum, označil za "ustavno nenavadnost". Teževe pri izvajanju sporazumov so se začele skoraj takoj po osamosvojitvi.<ref>paragraph 129, ibid.</ref> V treh letih je delovanje zakonodajne oblasti začelo odpovedovati. Leta 1963, ko so fiskalni zakoni v skladu s 78. členom ustave prenehali veljati, se je Predstavniški dom razcepil po čisto komunalnih linijah in ni obnovil dohodnine, od katere so bile odvisne javne finance. Novembra 1963 je grško-ciprski predsednik republike, nadškof [[Makarios III.]], Predlagal je spremembe ustave, ki bi rešili ustavne zastoje. Turško-ciprsko vodstvo, ki je sledilo turški vladi, jih je označilo za nesprejemljive. Ciprski podpredsednik je javno izjavil, da Republika Ciper ne obstaja več, in se skupaj s tremi turško-ciprskimi ministri in turško-ciprski člani parlamenta umaknil. Umaknili so se tudi turško-ciprski javni uslužbenci. Makarios je zavrnil vse predloge, ki bi privedli do delitve Cipra, in pogajanja o tem problemu še vedno niso uspešno dokončana. Ciper je dejansko razdeljen že več kot 60 let. ==Sporazuma o garancijah in zavezništvu== Skupaj z Züriškim in Londonskim sporazumom sta bili v Zürichu sklenjeni še dva druga sporazuma. Sporazum o garancijah je bil zasnovan za ohranitev države dveh narodnih skupnosti in neodvisne države Republike Ciper. Ciper in garanti - Združeno kraljestvo, Turčija in Grčija - so obljubili, da bodo prepovedali spodbujanje ''"bodisi združitve Republike Ciper s katero koli drugo državo, bodisi delitve otoka"''. Četrti člen sporazuma o garancijah je določal: ''"Če se skupno ali usklajeno ukrepanje izkaže za nemogoče, si vsaka od treh garantnih sil pridržuje pravico do ukrepanja z edinim ciljem ponovne vzpostavitve stanja, ki ga je ustvaril ta sporazum"''.<ref>[http://www.mfa.gr/images/docs/kypriako/treaty_of_guarantee.pdf Treaty of Guarantee of Republic of Cyprus]</ref> Julija 1974 je na Cipru na kratko prišlo do [[Državni udar|državnega udara]], ki ga je podprla Grčija. Turčija je v skladu z garancijskim sporazumom zahtevala vojaško posredovanje. Zakonitost invazije je bila odvisna od tega, ali se je skupno ali usklajeno ukrepanje med Združenim kraljestvom, Grčijo in Turčijo izkazalo za nemogoče in ali je izid invazije zaščitil dvoskupnostno konsociacijsko, neodvisno, suvereno in ozemeljsko celovitost Republike Ciper. Leta 1983 so ciprski Turki izdali Deklaracijo o neodvisnosti Turške republike Severni Ciper, ki jo je priznala le Turčija. Združeni narodi so Turško republiko Severni Ciper razglasili za pravno neveljavno in pozvali k njeni ukinitvi. [[Varnostni svet Združenih narodov]] je izdal več resolucij, v katerih je pozival vse države, naj se vzdržijo priznanja protektorata Turčije na Cipru. Grčija, Turčija in Ciper so podpisale tudi sporazum o zavezništvu. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Leto 1959]] [[Kategorija:Grčija]] [[Kategorija:Turčija]] [[Kategorija: Združeno kraljestvo]] io7546jujdndd9498xntc9rt5759ijl 10 601065 6660454 2026-04-16T18:53:20Z TadejM 738 skopirano iz en. 6660454 wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|country showdata</noinclude>}}} | alias = Emilija - Romanja | flag alias = Flag of Emilia-Romagna (de facto).svg | size = {{{size|}}} | name = {{{name|}}} }}<noinclude> </noinclude> 9yczjh3urdctt3qffv8dkkbvw5fv33u 6660455 6660454 2026-04-16T18:54:40Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Emilija - Romanja]] 6660455 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Emilija - Romanja]] mdraqu070en34u8m5ztf24nzfj1mv5d 10 601066 6660456 2026-04-16T18:55:34Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Furlanija - Julijska krajina]] 6660456 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Furlanija - Julijska krajina]] qewdzcrs453ldc5geoacxmjjfs9yxlr 0 601067 6660460 2026-04-16T18:57:43Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zvon v Huesci */ 6660460 wikitext text/x-wiki [[Slika:La campana de Huesca.jpg|thumb|desno|300px|Slika [[José Casado del Alisal|Joséta Casada del Alisal]] o legendi (1880)]] '''Zvon v Huesci''' ({{lang-es|Campana de Huesca}}, [[aragonščina|aragonsko]] ''Campana de Uesca'') je legenda iz [[Aragonija|Aragonije]], ki pripoveduje o kralju Ramiru II., kako je dal odsekati glavo trinajst upornim plemičem. Legenda se je pojavila prvič v pesmi ''Cantar de la campana de Huesca'' od neznanega avtorja v 13. stoletju. == Legenda == Ker Alfonz I. ni imel otrok, zato je podedoval kraljevino njegov brat Ramiro, ki je bil škof Rode de Isábena. Aragonija je bila v tem času obremenjena z veliko zunanjimi in notranjimi težavami. Letopis samostana San Juan de la Peña iz 14. stoletja piše, da je bil kralj Ramiro zaskrbljen zaradi nekaterih plemičev, ki so zlorabili njegovo potrpežljivost, zato je prosil svojega bivšega učitelja v [[Francija|Franciji]] za nasvet, ki je živel v opatiji Saint-Pons ([[Narbonne]]). Kraljev glasnik je obiskal vrt opatije, kjer je stari menih odstranil glave tistih vrtnic, ki so bile previsoke (v drugih različicah govorijo o zeljih). Glasnik je povedal kralju, kar je videl. Kralj Ramiro je sporočil velikašem, da mu pomagajo zidati zvonik v [[Huesca|Huesci]], ki ga lahko slišajo po vsej Aragoniji. Ko so plemiči prišli, je kralj odsekal glave tistim, ki so bili uporni. Nato je dal iz teh glav narediti krog (ali pa trikotnik). Na sredi je visela glava Arnalda, škofa Jace na vrvi kot zvon, ki je bil največji upornik. Nato je kralj pokazal odsekane glave drugim plemičem kot zastrašujoč primer. == Ozadje == Po mnenju zgodovinarjev je legenda nastala na podlagi [[antika|antičnih]] [[Antična Grčija|grških]] in [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] legend, ki so jih zapisali [[Herodot]], [[Aristotel]] in [[Tit Livij]].<ref>{{navedi knjigo|author=Ana Isabel Lapeña Paúl |year=2008 |title=Ramiro II de Aragón, el rey monje (1134-1137) |location=Gijón |publisher=Ediciones Trea |ISBN=978-84-9704-392-2 |cobiss= |pages=168}}</ref> Motiv odsekanih glav vrtnic ali zelij se je pojavi tudi v [[karolinška umetnost|karolinških]], [[Francozi|francoskih]] in [[okcitanščina|okcitanskih]] epih, ki so vplivali na književnost in kulturo [[srednji vek|srednjeveške]] Aragonije. [[Arabci|Arabski]] letopisec Ibn Idari je zapisal, da je Ramiro leta 1135 res dal odsekati glavo nekaj neubogljivim plemičem, ki so samovoljno napadli karavane [[Mavri|Mavrov]], da se lahko obogatijo. To je pa prekršilo prekinitev vojne med [[Almoravidi]] in Aragonijo, zato je Ramiro začasno izgubil tudi svojo oblast.<ref>{{cite book |last = Alagón Ramón |first = Alejandro Rafael |year = 2021 |chapter = «13. Hacia el origen de la Campana de Huesca: Abu Bakr al-Ansari» |title = La Campana de Huesca y sus misterios |location = Madrid |pages = 161-162 |publisher = Circulo Rojo |cobiss = |isbn=9788411155465}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author1=Carlos Alvar |author2=Manuel Alvar |year=1997 |title=Épica medieval española |publisher=Cátedra |location=Madrid |isbn=84-376-0975-5 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Francisca Soria Andreu |year=2001 |title=Lope de Vega, La campana de Aragón |publisher=Institución «Fernando el Católico» |location=Zaragoza |isbn=84-7820-755-4 |cobiss= |pages=5-70}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Huesca, Zvonik}} [[Kategorija:Srednjeveške legende]] [[Kategorija:Aragonija]] l0qv2h5icva4yufp2nhhqekx3lb8m57 6660485 6660460 2026-04-16T19:24:57Z Doncsecz~slwiki 9581 6660485 wikitext text/x-wiki [[Slika:La campana de Huesca.jpg|thumb|desno|300px|Slika [[José Casado del Alisal|Joséta Casada del Alisal]] o legendi (1880)]] '''Zvon v Huesci''' ({{lang-es|Campana de Huesca}}, [[aragonščina|aragonsko]] ''Campana de Uesca'') je legenda iz [[Aragonija|Aragonije]], ki pripoveduje o kralju Ramiru II., kako je dal odsekati glavo trinajst upornim plemičem. Legenda se je pojavila prvič v pesmi ''Cantar de la campana de Huesca'' od neznanega avtorja v 13. stoletju. == Legenda == Ker Alfonz I. ni imel otrok, zato je podedoval kraljevino njegov brat Ramiro, ki je bil škof Rode de Isábena. [[Aragonsko kraljestvo|Aragonija]] je bila v tem času obremenjena z veliko zunanjimi in notranjimi težavami. Letopis samostana San Juan de la Peña iz 14. stoletja piše, da je bil kralj Ramiro zaskrbljen zaradi nekaterih plemičev, ki so zlorabili njegovo potrpežljivost, zato je prosil svojega bivšega učitelja v [[Francija|Franciji]] za nasvet, ki je živel v opatiji Saint-Pons ([[Narbonne]]). Kraljev glasnik je obiskal vrt opatije, kjer je stari menih odstranil glave tistih vrtnic, ki so bile previsoke (v drugih različicah govorijo o zeljih). Glasnik je povedal kralju, kar je videl. Kralj Ramiro je sporočil velikašem, da mu pomagajo zidati zvonik v [[Huesca|Huesci]], ki ga lahko slišajo po vsej Aragoniji. Ko so plemiči prišli, je kralj odsekal glave tistim, ki so bili uporni. Nato je dal iz teh glav narediti krog (ali pa trikotnik). Na sredi je visela glava Arnalda, škofa Jace na vrvi kot zvon, ki je bil največji upornik. Nato je kralj pokazal odsekane glave drugim plemičem kot zastrašujoč primer. == Ozadje == Po mnenju zgodovinarjev je legenda nastala na podlagi [[antika|antičnih]] [[Antična Grčija|grških]] in [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] legend, ki so jih zapisali [[Herodot]], [[Aristotel]] in [[Tit Livij]].<ref>{{navedi knjigo|author=Ana Isabel Lapeña Paúl |year=2008 |title=Ramiro II de Aragón, el rey monje (1134-1137) |location=Gijón |publisher=Ediciones Trea |ISBN=978-84-9704-392-2 |cobiss= |pages=168}}</ref> Motiv odsekanih glav vrtnic ali zelij se je pojavi tudi v [[karolinška umetnost|karolinških]], [[Francozi|francoskih]] in [[okcitanščina|okcitanskih]] epih, ki so vplivali na književnost in kulturo [[srednji vek|srednjeveške]] Aragonije. [[Arabci|Arabski]] letopisec Ibn Idari je zapisal, da je Ramiro leta 1135 res dal odsekati glavo nekaj neubogljivim plemičem, ki so samovoljno napadli karavane [[Mavri|Mavrov]], da se lahko obogatijo. To je pa prekršilo prekinitev vojne med [[Almoravidi]] in Aragonijo, zato je Ramiro začasno izgubil tudi svojo oblast.<ref>{{cite book |last = Alagón Ramón |first = Alejandro Rafael |year = 2021 |chapter = «13. Hacia el origen de la Campana de Huesca: Abu Bakr al-Ansari» |title = La Campana de Huesca y sus misterios |location = Madrid |pages = 161-162 |publisher = Circulo Rojo |cobiss = |isbn=9788411155465}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author1=Carlos Alvar |author2=Manuel Alvar |year=1997 |title=Épica medieval española |publisher=Cátedra |location=Madrid |isbn=84-376-0975-5 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Francisca Soria Andreu |year=2001 |title=Lope de Vega, La campana de Aragón |publisher=Institución «Fernando el Católico» |location=Zaragoza |isbn=84-7820-755-4 |cobiss= |pages=5-70}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Huesca, Zvonik}} [[Kategorija:Srednjeveške legende]] [[Kategorija:Aragonija]] sk14tjjojkg40j569qimdqbcqye77re 10 601068 6660461 2026-04-16T18:58:02Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Ligurija]] 6660461 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Ligurija]] 8qq51x17gicn9iy66sizgnreqx09wfn 10 601069 6660462 2026-04-16T18:58:31Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Lombardija]] 6660462 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Lombardija]] qd1j4ozgy19e4yt6hgfyuhxtfmy0n75 10 601070 6660463 2026-04-16T18:58:53Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Piemont]] 6660463 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Piemont]] e9nr7ks34sj9m3pyjn3e7of5yc828pf 10 601071 6660464 2026-04-16T18:59:14Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Benečija]] 6660464 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Benečija]] l91x6y2vhv6kocf1w941dxru15o29qo 10 601072 6660465 2026-04-16T19:00:49Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Trentinsko - Zgornje Poadižje]] 6660465 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Trentinsko - Zgornje Poadižje]] lrys82lgflegyn5fuell07m9f102hs9 0 601073 6660469 2026-04-16T19:05:47Z TadejM 738 preusmeritev na [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]] 6660469 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]] 75cvxoxykco12dlxpb83t0jifcehdi4 1 601074 6660471 2026-04-16T19:06:32Z Octopus 13285 CEE 6660471 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= politika|tema2= |tema3= |država= Ciper|država2= |država3= }} 22vj8endjrnznpvyg7hq6nir72jkkdz 0 601075 6660472 2026-04-16T19:06:59Z Ljuba24b 92351 nov iz tujih wiki 6660472 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Matere Tereze | native_name = Katedralja Shën Nënë Tereza | native_name_lang = albansko | image = Katedralja "Nënë Tereza".jpg | image_size = 250 | caption = Pogled na oba zvonika leta 2025 | coordinates = {{coord|42|39|23|N|21|09|34|E|region:RS-25_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=inline,title}} | location = [[Priština]] | country = [[Kosovo]] | denomination = [[rimskokatoliška]] | diocese = Prizren-Pristina | dedication = [[Mati Tereza]] | groundbreaking = {{start date and age|2007}} | completed date = 5. september 2010 | consecrated date = 5. september 2017 | length = 77,40 m | width = 42,30 m | height = 32,50 m }} '''Stolnica sv. Matere Tereze''' ({{langx|sq|Katedralja Shën Nënë Tereza}}) je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Priština|Prištini]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Leta 2007 je vlada Kosova odobrila načrte za stavbo.<ref>{{Cite web |url=http://www.eni.ch/featured/article.php?id=730 |title=Kosovo Catholics plan cathedral to honour Mother Teresa |access-date=2008-09-16 |archive-date=2011-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604203459/http://www.eni.ch/featured/article.php?id=730 |url-status=dead }}</ref> Stolnica je posvečena albansko-indijski rimskokatoliški nuni in misijonarki [[Mati Terezija|sveti Terezi iz Kalkute]]. == Zgodovina == Leta 2005 je temeljni kamen slovesno položil nekdanji predsednik Kosova [[Ibrahim Rugova]], sam musliman.<ref>{{Cite web |last=Thaçi |first=Hashim |title=President Sejdiu's speech at the Mother Theresa Cathedral Inauguration Ceremony |access-date=2019-11-02 |url=https://www.president-ksgov.net/en/speeches/president-sejdius-speech-at-the-mother-theresa-cathedral-inauguration-ceremony}}</ref><ref name="agensir"/><ref name="BIRN">{{Cite web |url=http://kosovo.birn.eu.com/en/1/70/4101 |title=New Cathedral Symbolises Catholic Rebirth in Kosovo |date=6 September 2007 |website=BIRN Kosovo |archive-url=https://web.archive.org/web/20111211070113/http://kosovo.birn.eu.com/en/1/70/4101 |archive-date=11 December 2011}}</ref> Gradnja se je začela leta 2007.<ref name="agensir"/> Nedokončana stolnica je bila odprta 5. septembra 2010, na obletnico smrti matere Tereze leta 1997, v okviru dogodkov ob stoti obletnici njenega rojstva.<ref name="Balkan Insight Opening 2010">{{Cite news |url=https://balkaninsight.com/2010/09/07/pristina-inaugurates-cathedral-for-mother-teresa/ |title=Pristina Inaugurates Cathedral for Mother Teresa |last=Çollaku |first=Petrit |date=7 September 2010 |work=Balkan Insight |access-date=2019-09-25}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.nbcnews.com/id/39016043/ns/world_news-europe/t/kosovo-thousands-gather-cathedrals-opening/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190927003510/http://www.nbcnews.com/id/39016043/ns/world_news-europe/t/kosovo-thousands-gather-cathedrals-opening/ |url-status=dead |archive-date=September 27, 2019 |title=Kosovo: Thousands gather for cathedral's opening |last=Qena |first=Nebi |date=5 September 2010 |work=NBC News |access-date=2019-09-25 |agency=Associated Press |language=en}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://diepresse.com/home/panorama/religion/592509/Kosovo_Neue-MutterTeresaKirche-eingeweiht |title=Kosovo: Neue Mutter-Teresa-Kirche eingeweiht |date=6 September 2010 |work=DiePresse.com |access-date=22 March 2015 |language=de}}</ref> Stolnica je bila uradno posvečena sedem let pozneje, 5. septembra 2017, 20 let po smrti matere Tereze.<ref>{{Cite news |url=https://apnews.com/87758e236b3649d4957435d4bef033f5 |title=Kosovo devotes cathedral to St. Teresa 20 years after death |last=Kryeziu |first=Visar |date=5 September 2017 |work=Associated Press |access-date=2019-09-25}}</ref><ref name="agensir">{{Cite news |url=https://agensir.it/europa/2017/09/01/the-new-cathedral-of-pristine-dedicated-to-mother-teresa-a-sign-of-hope-amidst-difficulties/ |title=The new cathedral of Pristine dedicated to Mother Teresa. A sign of hope amidst difficulties |last=Mihailova |first=Iva |date=1 September 2017 |work=AgenSir |access-date=2019-09-25}}</ref> Gradnja stolnice je sprožila nekaj polemik v muslimanskih krogih, kjer so jo imeli za preveliko glede na majhno število katoličanov na tem območju.<ref>{{Cite web |url=https://balkaninsight.com/2010/10/04/albanians-vie-for-religious-sites/ |title=Kosovo's New Cathedral Stirs Muslim Resentment |last=Erebara |first=Gjergj |date=4 October 2010 |website=Balkan Insight |access-date=2019-09-25}}</ref><ref name=":32">{{Cite web |url=https://balkaninsight.com/2011/05/26/kosovo-row-over-mother-teresa-statue/ |title=Kosovo Muslims Resent New Mother Teresa Statue |last=Çollaku |first=Petrit |date=26 May 2011 |publisher=Balkan Insight |access-date=5 September 2016}}</ref> Po dokončanju se je rimskokatoliška škofija Prizren-Priština preselila iz Prizrena v Prištino.<ref name="BIRN" /> Stolnica je ena najvišjih stavb v Prištini.<ref>[http://rtv.rtrlondon.co.uk/2008-09-05/3f71d290.html In Pristina's old Ottoman mosque, Muslims gather for prayers]{{dead link|date=August 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[File:Catedral de la Madre Teresa, Pristina, Kosovo, 2014-04-16, DD 12.JPG|right|thumb|200px|Zvonik]] Januarja 2015 je bila v stolnici razstava, ki slavi skupno zgodovino Albancev in Avstrije. Udeležila sta se je predsednica Kosova Atifete Jahjaga in avstrijski zunanji minister [[Sebastian Kurz]].<ref>{{Cite news |url=https://news.yahoo.com/photos/kosovo-president-atifete-jahjaga-joined-austrian-foreign-minister-photo-213231338.html |title=Kosovo president Atifete Jahjaga, right, joined by Austrian Foreign Minister Sebastian Kurz, ... |last=Kryeziu |first=Visar |date=19 January 2015 |work=Yahoo News |access-date=22 March 2015 |agency=AP News}}</ref> Na Kosovu se v stolnici odvijajo nekatere največje božične maše, lokalni muslimani pa se v solidarnosti pridružijo svojim someščanom katoličanom kot del kongregacije in pri praznovanju praznikov.<ref name="OConnor">{{cite news|last=O'Connor|first=Coilin|title=Keeping The Flame Alive: Christmas In The Balkans|url=https://www.rferl.org/a/balkans-christmas-traditions-badnjak-serbia-montenegro-bosnia-macedonia-kosovo/31010497.html|agency=RFERL|date=2 January 2021|accessdate=10 January 2021|df=dmy-all}}</ref> == Arhitektura == Katedrala Matere Terezije je triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] v sodobni prilagoditvi italijanske romanske arhitekture s [[transept]]om in [[apsida|apsido]] na jugu. Na vzhodni in zahodni strani je pritrjen 70 metrov visok [[zvonik]]. Njena zasnova je povečana replika [[Prizrenska stolnica|stolnice Gospe večne pomoč]]i v [[Prizren]]u. Cerkvena stavba je visoka 32,50 metra, široka 42,30 metra in dolga 77,40 metra. == Opis == [[File:Interior Mother Teresa.jpg|left|thumb|Notranjost]] Projekt je bil izveden ob upoštevanju sredstev, teorij in namenov mojstrov gradbenikov iz 14. stoletja. Tako je bil za osnovne dimenzije uporabljen dvojni komolec, približno 90 cm (komolec je meril približno 45 cm) (podobno kot ti umetniki so bile oblike in dimenzije razvite na podlagi numeričnih harmonij in simbolike, značilne za to obdobje). Študija fasade in tlorisa temelji na številkah 3, 5 in 7, ki veljajo za sveta števila, na dekadi in na zlatem rezu 1,618. Širina fasade meri 30 (3 x 10) dvojnih komolcev (= 27 m), kar, deljeno s 5, določa mero stranskih ladij: 6 dc (3 + 3); preostali del je mera osrednje ladje: 18 dc (5 x 3 + 3). Zvoniki so visoki 70 dc (7 x 10), stranica kvadratne osnove pa meri 8 dvojnih komolcev (5 + 3). Premer kroga nad portalom meri 3,7 dc; višina portika pri timpanonu meri 21 dc (7 x 3), premer rozete pa 5,7 dc. Sprva je bila višina fasade, vključno s 7 stopnicami, načrtovanimi v projektu, na vrhu timpanona osrednje ladje 35 (7x5) dc (= 31,5 m), vendar so med gradnjo impost tal povečali za 1 meter, tako da zdaj meri 32,50 m. Skupna dolžina katedrale je 86 (3x3x3x3+5) dc (= 77,40 m) in širina 47 (7x5+7+5) dc (= 42,30 m). Razdalja med stranskimi stebri portika in njihova višina rišeta zlati pravokotnik; portali in okna prvih treh redov zvonikov so prav tako zlati pravokotniki; višina stranskih ladij je zlati rez višine osrednje ladje na impostu streh. Naklon streh je 35°. Vrata zvonika s timpanoni so vpisana v pravilni petkotnik, katerega stranice merijo 5 dvojnih komolcev. Geometrijski simboli so prisotni tako na fasadi kot na tlorisu. Trikotnik predstavlja Sveto Trojico, cerkveno dvorišče pa je bilo prvotno načrtovano kot trikotno, vendar ni bilo zgrajeno po načrtih; kvadrat je simbol Kozmosa, Stvarjenja, presečišče osrednje ladje in transepta, kjer je glavni oltar, pa je kvadratno; krog rozete simbolizira Kristusa; polkrogla kupola je nebesna krogla. Stranski ladji, v katerih so galerije, sta od osrednje ladje ločeni z dvanajstimi štirikrakimi stebri, ki prekinjajo 14 lokov: ti predstavljajo dvanajst apostolov in štirinajst postaj križevega pota. Polkrogelno kupolo, ki se dviga nad glavnim oltarjem, podpirajo štirje sestavljeni stebri: ti predstavljajo štiri evangeliste; poleg prvih dveh stebrov sta še dva: ta predstavljata svetnika Petra in Pavla, dva prva učitelja vere. Dva zvonika, postavljena na stičiščih stranskih ladij in transepta, predstavljata spomin prednikov na 'sončne stebre', ki so bili postavljeni severno in južno od dobro opredeljenega območja, medtem ko je bil v središču postavljen ''betil'', sveti kamen, ki je v tem primeru sama stolnica. Geometrijska zasnova dvobarvnih marmornih tal je značilna. Gre za nekakšno povezavo med stebri in pritrjenimi polstebri, ki se prepleta z zasnovo stranskih ladij in vodi do glavnega oltarja. Velika vitraža stranskih ladij so obogatena z okraski, ki pripovedujejo zgodovino Kosova. Tudi okna v svetlobnem nadstropju so obdelana s barvnim steklom. Načrtovani strop je izdelan iz dvobarvnega modro-zlatega kasetiranega lesa. Njegova zasnova spominja na kupolo cerkve San Carlo alle Quattro Fontane v Rimu. Zunanja obloga je izdelana iz [[travertin]]skih plošč z dvobarvnimi pasovi, nameščenimi v tekočem vzorcu. Material prihaja iz Antica Cava del Barco, istega kamnoloma, iz katerega je bil pridobljen travertin za baziliko sv. Petra in eliptično kolonado v Rimu. Podstavek je izdelan iz Corena, vsaka posamezna plošča pa je zlati pravokotnik. V skladu s srednjeveškim običajem so konci žlebov okrašeni z [[bruhalnik (arhitektura)|bruhalniki]], ki prikazujejo bodisi 'velik obraz', ki izraža zaskrbljenost zaradi morebitne prisotnosti hudiča, bodisi orla – pomembne osebnosti v albanski kulturi – ki kljubuje hudiču. Do obeh zvonikov vodijo dvigala, ki vodijo na vrh: iz trenutno zgrajenega je mogoče občudovati veličasten razgled na Prištino. Notranje stopnišče, ki se vije okoli dvigala v zvoniku, ni bilo zgrajeno po načrtih: podesti in klančine pomotoma potekajo skozi vmesna okna samega zvonika. Čeprav so gradbeniki v veliki meri ohranili zasnovo, se v mnogih primerih niso držali specifikacij, tako znotraj kot zunaj. Stopnišče, ki vodi iz prezbiterija v klet, je bilo odpravljeno. Klet je bila spremenjena glede na prvotno namembnost, ki je vključevala kripto in pokopališče, kjer bi bile grobnice kosovskih škofov. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Mother Teresa Cathedral (Pristina)}} * [https://www.youtube.com/watch?v=7CLAJNAdDak On new foundations – The construction of the Cathedral of Blessed Mother Teresa in Pristina], a video on [[YouTube]] from the Catholic Radio and Television Network (CRTN) about the construction of the cathedral. [[Kategorija:Priština]] [[Kategorija:Cerkve na Kosovu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2010]] pm1nntd9xvy8idfgovquxmeotg26oqz 1 601076 6660475 2026-04-16T19:10:38Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{prevedena stran|en|Northern Italy|version=1347027159}}« 6660475 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|Northern Italy|version=1347027159}} d36tkmyrl9q9x6sp0qyghgli1gstc56 6660656 6660475 2026-04-17T07:40:20Z Pinky sl 2932 6660656 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|Northern Italy|version=1347027159}} {{ping|TadejM}}, če želiš lahko s tem člankom sodeluješ na urejatonu. Dodaj zgoraj predlogo <nowiki>{{tlx|ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=TadejM }}</nowiki> in se vpišeš med udeležence na [[meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026#Other projects]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:40, 17. april 2026 (CEST) 2mj6vaa1mdes3el1qvqrjor8qlr0lre 6660721 6660656 2026-04-17T10:00:16Z TadejM 738 {{ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=TadejM }} 6660721 wikitext text/x-wiki {{ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=TadejM }} {{prevedena stran|en|Northern Italy|version=1347027159}} {{ping|TadejM}}, če želiš lahko s tem člankom sodeluješ na urejatonu. Dodaj zgoraj predlogo <nowiki>{{tlx|ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=TadejM }}</nowiki> in se vpišeš med udeležence na [[meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026#Other projects]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:40, 17. april 2026 (CEST) 7604shlwkx1r253lz53zx7v0tor5ymg 6660723 6660721 2026-04-17T10:02:45Z TadejM 738 odgovor 6660723 wikitext text/x-wiki {{ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=TadejM }} {{prevedena stran|en|Northern Italy|version=1347027159}} ==Urejaton== {{ping|TadejM}}, če želiš lahko s tem člankom sodeluješ na urejatonu. Dodaj zgoraj predlogo <nowiki>{{tlx|ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=TadejM }}</nowiki> in se vpišeš med udeležence na [[meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026#Other projects]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:40, 17. april 2026 (CEST) :Hvala za informacijo! :Sem dodal predlogo in se vpisal med udeležence. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:02, 17. april 2026 (CEST) 3zu3ks3rl2y5yslwyb8dzqpas7pjz53 10 601077 6660477 2026-04-16T19:12:40Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Flandrija]] 6660477 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Flandrija]] rzdg05wl3su5m3hgwr71tm8pegkn31h 10 601078 6660478 2026-04-16T19:13:16Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Savoja]] 6660478 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Savoja]] hwpgp7boisrjdv3xrbgga7ttlm2h7w9 10 601079 6660479 2026-04-16T19:13:50Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Okcitanija]] 6660479 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Okcitanija]] ae0topmycel18jnujsv6ldilaer92ns 10 601080 6660480 2026-04-16T19:14:11Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Alzacija]] 6660480 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Alzacija]] cw1q23oep8lfq1zxj21occuprkjq6wo 10 601081 6660481 2026-04-16T19:14:37Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Bavarska]] 6660481 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Podatki države Bavarska]] md96eqm4kz8ksylwed4wx0i0l1num9u 0 601082 6660487 2026-04-16T19:27:07Z Yerpo 8417 novo, priredba [[:en:1940 Vrancea earthquake]] 6660487 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake |title = Potres v Vrancei |timestamp = 1940-11-10 01:39:05 |isc-event = 901696 |anss-url = iscgem901696 |local-date = {{Start date|df=yes|1940|11|10}} |local-time = 03:39:05 ([[vzhodnoevropski čas|EET]])<ref name="RL">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/actualitate/eveniment/marmureanu--contrazis--marele-seism-din-1940-a-fost-o-replica---video--152381 |title=Mărmureanu, contrazis: marele seism din 1940 a fost o replică! |work=România Liberă |first=Elena |last=Marinescu |date=28 April 2009 |language=ro}}</ref> |map = | mapsize = 300px | image name = |map2 = {{Location map | Romunija | label= | lat=45.753 | long=26.932 | mark=Bullseye1.png | marksize=50 | position=top | width= 300 | float=right | caption= | relief=yes}} |magnitude = 7.7 {{M|w|link=y}}<ref name="CEI">{{citation|title=Integrated transnational macroseismic data set for the strongest earthquakes of Vrancea (Romania)|url=http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|journal=Tectonophysics|volume=590|year=2013|last1=Kronrod|first1=Tatiana|last2=Radulian|first2=Mircea|last3=Panza|first3=Giuliano|last4=Popa|first4=Mihaela|last5=Paskaleva|first5=Ivanka|last6=Radovanovich|first6=Slavica|last7=Gribovszki|first7=Katalin|last8=Sandu|first8=Ilie|last9=Pekevski|first9=Lazo|bibcode=2013Tectp.590....1K|doi=10.1016/j.tecto.2013.01.019|page=9|access-date=20 September 2014|archive-date=25 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150825230949/http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|url-status=dead}}</ref> |intensity = {{MMI|10}}<ref name="CEI" /><ref name="NIPNE">{{cite web |url=http://www.nipne.ro/rjp/2011_56_3-4/0578_0589.pdf |title=Reevaluated macroseismic map of Vrancea (Romania). Earthquake occurred on November 10, 1940 |work=Horia Hulubei National Institute of Physics and Nuclear Engineering |author1=A. Pantea |author2=A. P. Constantin |date=9 November 2009}}</ref> |depth = 133&nbsp;km<ref name="Jurnalul.ro">{{cite web |url=https://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |title=Cele două axe ale cutremurelor din România – București-Sofia și Vrancea-Chișinău |work=Jurnalul Național |author=Diana Scarlat |date=6 October 2013 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150123124027/http://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |archive-date=23 January 2015 |url-status=live }}</ref> |location = {{Coord|45.753|N|26.932|E|display=inline,title}} |countries affected = [[Romunija]], [[Moldavija]] |tsunami = |foreshocks = 6,5 {{M|w|link=y}} (22. oktober, 8:37) |aftershocks = 5,5 {{M|w|link=y}} (11. november, 8:34)<ref>{{cite web |url=http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |title=Cutremurul din 1940 |work=Historia |author=Petre Țurlea |date=marec 2009 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150827064503/http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |archive-date=27 August 2015 |url-status=dead }}</ref> |landslide = da |casualties = 593 mrtvih, 1271 ranjenih <small>(URBAN-INCERC)</small><ref name="15 wcee"/> |damage =uničenih 65.000 domov }} '''Potres v Vrancei''', znan tudi kot '''potres v Bukarešti''' ({{jezik-ro|Cutremurul din Vrancea}} ali samo ''Cutremurul din 1940'') je bil rušilni [[potres]] z močjo 7,7 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki je 10. novembra 1940 ponoči prizadel vzhod [[Romunija|Romunije]] in jug [[Moldavija|Moldavije]]. Po eni od ocen je zahteval več kot 600 žrtev in poškodoval še preko tisoč ljudi, pri čemer zanesljivih podatkov o številu žrtev ni in je morda mnogo večje.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Je najmočnejši potres 20. stoletja v Romuniji.<ref name="Adevărul">{{cite web |url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/poveSti-bucureSti-cutremurul-noiembrie-40-mai-puternic-secolul-xx-durat-trei-minute-1_50bdea117c42d5a663cfdfa7/index.html |title=POVEȘTI DE BUCUREȘTI. Cutremurul din noiembrie '40, cel mai puternic din secolul XX, a durat trei minute! |work=Adevărul |date=5 March 2011 |language=ro}}</ref> == Ozadje == Pogorje [[Vrancea]] leži na vzhodnem robu [[Karpati|Karpati]], območje je še vedno seizmično aktivno. Potresi nastajajo zaradi [[prelom (geologija)|reverznih prelomov]] v coni velikosti približno 70×30&nbsp;km, na globini 60–200&nbsp;km. [[Seizmična tomografija]] je razkrila telo z visoko seizmično hitrostjo v globini, verjetno posledica [[delaminacija (geologija)|delaminacije]].<ref name="Koulakov_etal_2010">{{Cite journal |last1=Koulakov |first1=I. |last2=Zaharia |first2=B. |last3=Enescu |first3=B. |last4=Radulian |first4=M. |last5=Popa |first5=M. |last6=Parolai |first6=S. |last7=Zschau |first7=J. |year=2010 |title=Delamination or slab detachment beneath Vrancea? New arguments from local earthquake tomography |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |volume=11 |issue=3 |doi=10.1029/2009GC002811|bibcode=2010GGG....11.3002K |s2cid=53485994 |url=https://gfzpublic.gfz-potsdam.de/pubman/item/item_241089_1/component/file_241088/15366.pdf }}</ref> Že pred najmočnejšim potresom je bila seizmična aktivnost v okrožju Vrancea intenzivna.<ref name="Weimar">{{cite web |url=http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |title=Seismic risk in Romania |work=Bauhaus-Universität Weimar |author=Mihaela Lazarescu |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141110213821/http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |archive-date=10 November 2014 |url-status=dead }}</ref> V prvih mesecih leta je bilo nekaj potresov z magnitudo 4.5–5 na globini 130–160&nbsp;km, 24. junija pa potres z magnitudo 5,5 na globini 115&nbsp;km.<ref name="Weimar" /> Sledilo je razmeroma mirno obdobje do začetka oktobra.<ref name="Cutremur.net">{{cite web |url=http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |title=Cutremurul vrâncean din 1940 |work=Cutremur.net |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-date=27 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140827160536/http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |url-status=dead }}</ref> 22. oktobra je bil močnejši potres magnitude 6,5 in intenziteto VII po [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]],<ref name="Tragedia">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |title=Tragedia de la blocul "Carlton" |work=România Liberă |author=Romulus Cristea |date=10 November 2006 |language=ro |access-date=19 February 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101022064601/http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |archive-date=22 October 2010 |url-status=dead }}</ref> ki so ga močno čutili na [[Vlaška|Vlaškem]] in v Moldaviji, a žrtev ni zahteval in tudi škode razen popokanih zidov in razbitih šip ni povzročil<ref name="Cutremur.net" /> Aktivnost se je nadaljevala v začetku novembra, tako je bil manj kot dva dni pred glavnim sunkom potres z magnitudo 5,5, ki so ga čutili v [[Bukarešta|Bukarešti]],<ref name="Cutremur.net" /> tekom naslednjega dne pa več šibkih, komaj zaznavnih potresov na območju kraja [[Panciu]].<ref name="RL" /> == Škoda == [[slika:Iosif Berman - Marele cutremur din anul 1940.jpg|thumb|left|Iskanje preživelih v ruševinah bloka Carlton v Bukarešti]] Glavni sunek se je zgodil ob 3:39 po lokalnem času, ko je večina ljudi še spala. Povzročil je veliko strukturne škode na šibko grajenih stavbah v krajih te regije, vse do [[Besarabija|Besarabije]], ki je zdaj del sosednje Moldavije.<ref name="15 wcee"/> Kraj Focșani ob epicentru, 150&nbsp;km severovzhodno od Bukarešte, je bil popolnoma porušen,<ref name="Cutremur.net" /> podrlo pa se je tudi 90&nbsp;% večinoma lesenih stavb v kraju Panciu.<ref name="Jurnalul.ro" /> Močno sta bila prizadeta tudi kraja Galați z nemškim podmorniškim oporiščem in Giurgiu, glavno naftno pristanišče na [[Donava|Donavi]]. V [[Câmpina|Câmpini]] je počil naftovod, v [[Kišinjev]]u pa je bilo 78 mrtvih in skoraj 3000 poškodovanih stavb, od tega 172 uničenih.<ref>{{Cite journal|last=Stepanenco|first=N|date=2011|title=Câmpul macroseismic al cutremurului vrâncean din 10 noiembrie 1940|url=https://ibn.idsi.md/sites/default/files/imag_file/Cimpul%20macroseismic%20al%20cutremurului%20vrincean%2017_30.pdf|journal=Buletinul Institutului de Geologie și Seismologie al Academiei de Științe din Moldova|volume=1}}</ref> Obširno je dokumentirana škoda v Bukarešti, kjer se je porušilo mnogo stavb, na čelu z [[blok Carlton|blokom Carlton]], takrat najvišjo stavbo v mestu, ki je pod seboj pokopala 267 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/14_S29-002.PDF |title=Behavior of dwellings during strong earthquakes in Romania |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |author1=I. Vlad |author2=M. Vlad |date=October 2008}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090912010513/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,777519,00.html Time.com]</ref> Podrla so se tudi poslopja ameriške ambasade, poštnega hotela, ministrstva za kmetijstvo in generalštaba. Po podatkih gasilskega muzeja je bilo 185 stavb v Bukarešti uničenih, še 412 pa močno poškodovanih.<ref name="Adevărul" /> === Žrtve === Drugi dan po potresu so oblasti poročale o 267 mrtvih in 476 ranjenih.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Po koncu reševalne akcije je konzervativna ocena znašala 400 mrtvih in 800 ranjenih, a z opombo, da je komunikacija v regiji še vedno motena.<ref name="15 wcee" /> Raziskava Nacionalnega inštituta za raziskave in razvoj URBAN-INCERC je prišla do številke 593 mrtvih in 1271 ranjenih, z dodatnimi 78 smrtnimi žrtvami v današnji Moldaviji. Medtem mednarodni katalogi potresov ocenjujejo število smrtnih žrtev na 1000 in število ranjenih na več tisoč.<ref name="15 wcee" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *{{EQ-isc-link|901696}} [[Kategorija:Katastrofe v Romuniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1940]] [[Kategorija:Potresi v Evropi|Vrancea]] ks8xk7e1zb9iksmex4qyojrdfjrhw9o 6660488 6660487 2026-04-16T19:29:25Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ + 6660488 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake |title = Potres v Vrancei |timestamp = 1940-11-10 01:39:05 |isc-event = 901696 |anss-url = iscgem901696 |local-date = {{Start date|df=yes|1940|11|10}} |local-time = 03:39:05 ([[vzhodnoevropski čas|EET]])<ref name="RL">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/actualitate/eveniment/marmureanu--contrazis--marele-seism-din-1940-a-fost-o-replica---video--152381 |title=Mărmureanu, contrazis: marele seism din 1940 a fost o replică! |work=România Liberă |first=Elena |last=Marinescu |date=28 April 2009 |language=ro}}</ref> |map = | mapsize = 300px | image name = |map2 = {{Location map | Romunija | label= | lat=45.753 | long=26.932 | mark=Bullseye1.png | marksize=50 | position=top | width= 300 | float=right | caption= | relief=yes}} |magnitude = 7.7 {{M|w|link=y}}<ref name="CEI">{{citation|title=Integrated transnational macroseismic data set for the strongest earthquakes of Vrancea (Romania)|url=http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|journal=Tectonophysics|volume=590|year=2013|last1=Kronrod|first1=Tatiana|last2=Radulian|first2=Mircea|last3=Panza|first3=Giuliano|last4=Popa|first4=Mihaela|last5=Paskaleva|first5=Ivanka|last6=Radovanovich|first6=Slavica|last7=Gribovszki|first7=Katalin|last8=Sandu|first8=Ilie|last9=Pekevski|first9=Lazo|bibcode=2013Tectp.590....1K|doi=10.1016/j.tecto.2013.01.019|page=9|access-date=20 September 2014|archive-date=25 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150825230949/http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|url-status=dead}}</ref> |intensity = {{MMI|10}}<ref name="CEI" /><ref name="NIPNE">{{cite web |url=http://www.nipne.ro/rjp/2011_56_3-4/0578_0589.pdf |title=Reevaluated macroseismic map of Vrancea (Romania). Earthquake occurred on November 10, 1940 |work=Horia Hulubei National Institute of Physics and Nuclear Engineering |author1=A. Pantea |author2=A. P. Constantin |date=9 November 2009}}</ref> |depth = 133&nbsp;km<ref name="Jurnalul.ro">{{cite web |url=https://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |title=Cele două axe ale cutremurelor din România – București-Sofia și Vrancea-Chișinău |work=Jurnalul Național |author=Diana Scarlat |date=6 October 2013 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150123124027/http://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |archive-date=23 January 2015 |url-status=live }}</ref> |location = {{Coord|45.753|N|26.932|E|display=inline,title}} |countries affected = [[Romunija]], [[Moldavija]] |tsunami = |foreshocks = 6,5 {{M|w|link=y}} (22. oktober, 8:37) |aftershocks = 5,5 {{M|w|link=y}} (11. november, 8:34)<ref>{{cite web |url=http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |title=Cutremurul din 1940 |work=Historia |author=Petre Țurlea |date=marec 2009 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150827064503/http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |archive-date=27 August 2015 |url-status=dead }}</ref> |landslide = da |casualties = 593 mrtvih, 1271 ranjenih <small>(URBAN-INCERC)</small><ref name="15 wcee"/> |damage =uničenih 65.000 domov }} '''Potres v Vrancei''', znan tudi kot '''potres v Bukarešti''' ({{jezik-ro|Cutremurul din Vrancea}} ali samo ''Cutremurul din 1940'') je bil rušilni [[potres]] z močjo 7,7 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki je 10. novembra 1940 ponoči prizadel vzhod [[Romunija|Romunije]] in jug [[Moldavija|Moldavije]]. Po eni od ocen je zahteval več kot 600 žrtev in poškodoval še preko tisoč ljudi, pri čemer zanesljivih podatkov o številu žrtev ni in je morda mnogo večje.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Je najmočnejši potres 20. stoletja v Romuniji.<ref name="Adevărul">{{cite web |url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/poveSti-bucureSti-cutremurul-noiembrie-40-mai-puternic-secolul-xx-durat-trei-minute-1_50bdea117c42d5a663cfdfa7/index.html |title=POVEȘTI DE BUCUREȘTI. Cutremurul din noiembrie '40, cel mai puternic din secolul XX, a durat trei minute! |work=Adevărul |date=5 March 2011 |language=ro}}</ref> == Ozadje == Pogorje [[Vrancea]] leži na vzhodnem robu [[Karpati|Karpati]], območje je še vedno seizmično aktivno. Potresi nastajajo zaradi [[prelom (geologija)|reverznih prelomov]] v coni velikosti približno 70×30&nbsp;km, na globini 60–200&nbsp;km. [[Seizmična tomografija]] je razkrila telo z visoko seizmično hitrostjo v globini, verjetno posledica [[delaminacija (geologija)|delaminacije]].<ref name="Koulakov_etal_2010">{{Cite journal |last1=Koulakov |first1=I. |last2=Zaharia |first2=B. |last3=Enescu |first3=B. |last4=Radulian |first4=M. |last5=Popa |first5=M. |last6=Parolai |first6=S. |last7=Zschau |first7=J. |year=2010 |title=Delamination or slab detachment beneath Vrancea? New arguments from local earthquake tomography |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |volume=11 |issue=3 |doi=10.1029/2009GC002811|bibcode=2010GGG....11.3002K |s2cid=53485994 |url=https://gfzpublic.gfz-potsdam.de/pubman/item/item_241089_1/component/file_241088/15366.pdf }}</ref> Že pred najmočnejšim potresom je bila seizmična aktivnost v okrožju Vrancea intenzivna.<ref name="Weimar">{{cite web |url=http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |title=Seismic risk in Romania |work=Bauhaus-Universität Weimar |author=Mihaela Lazarescu |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141110213821/http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |archive-date=10 November 2014 |url-status=dead }}</ref> V prvih mesecih leta je bilo nekaj potresov z magnitudo 4.5–5 na globini 130–160&nbsp;km, 24. junija pa potres z magnitudo 5,5 na globini 115&nbsp;km.<ref name="Weimar" /> Sledilo je razmeroma mirno obdobje do začetka oktobra.<ref name="Cutremur.net">{{cite web |url=http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |title=Cutremurul vrâncean din 1940 |work=Cutremur.net |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-date=27 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140827160536/http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |url-status=dead }}</ref> 22. oktobra je bil močnejši potres magnitude 6,5 in intenziteto VII po [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]],<ref name="Tragedia">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |title=Tragedia de la blocul "Carlton" |work=România Liberă |author=Romulus Cristea |date=10 November 2006 |language=ro |access-date=19 February 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101022064601/http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |archive-date=22 October 2010 |url-status=dead }}</ref> ki so ga močno čutili na [[Vlaška|Vlaškem]] in v Moldaviji, a žrtev ni zahteval in tudi škode razen popokanih zidov in razbitih šip ni povzročil<ref name="Cutremur.net" /> Aktivnost se je nadaljevala v začetku novembra, tako je bil manj kot dva dni pred glavnim sunkom potres z magnitudo 5,5, ki so ga čutili v [[Bukarešta|Bukarešti]],<ref name="Cutremur.net" /> tekom naslednjega dne pa več šibkih, komaj zaznavnih potresov na območju kraja [[Panciu]].<ref name="RL" /> == Škoda == [[slika:Iosif Berman - Marele cutremur din anul 1940.jpg|thumb|left|Iskanje preživelih v ruševinah bloka Carlton v Bukarešti]] Glavni sunek se je zgodil ob 3:39 po lokalnem času, ko je večina ljudi še spala. Povzročil je veliko strukturne škode na šibko grajenih stavbah v krajih te regije, vse do [[Besarabija|Besarabije]], ki je zdaj del sosednje Moldavije.<ref name="15 wcee"/> Kraj Focșani ob epicentru, 150&nbsp;km severovzhodno od Bukarešte, je bil popolnoma porušen,<ref name="Cutremur.net" /> podrlo pa se je tudi 90&nbsp;% večinoma lesenih stavb v kraju Panciu.<ref name="Jurnalul.ro" /> Močno sta bila prizadeta tudi kraja Galați z nemškim podmorniškim oporiščem in Giurgiu, glavno naftno pristanišče na [[Donava|Donavi]]. V [[Câmpina|Câmpini]] je počil naftovod, v [[Kišinjev]]u pa je bilo 78 mrtvih in skoraj 3000 poškodovanih stavb, od tega 172 uničenih.<ref>{{Cite journal|last=Stepanenco|first=N|date=2011|title=Câmpul macroseismic al cutremurului vrâncean din 10 noiembrie 1940|url=https://ibn.idsi.md/sites/default/files/imag_file/Cimpul%20macroseismic%20al%20cutremurului%20vrincean%2017_30.pdf|journal=Buletinul Institutului de Geologie și Seismologie al Academiei de Științe din Moldova|volume=1}}</ref> Obširno je dokumentirana škoda v Bukarešti, kjer se je porušilo mnogo stavb, na čelu z [[blok Carlton|blokom Carlton]], takrat najvišjo stavbo v mestu, ki je pod seboj pokopala 267 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/14_S29-002.PDF |title=Behavior of dwellings during strong earthquakes in Romania |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |author1=I. Vlad |author2=M. Vlad |date=October 2008}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090912010513/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,777519,00.html Time.com]</ref> Podrla so se tudi poslopja ameriške ambasade, poštnega hotela, ministrstva za kmetijstvo in generalštaba. Po podatkih gasilskega muzeja je bilo 185 stavb v Bukarešti uničenih, še 412 pa močno poškodovanih.<ref name="Adevărul" /> === Žrtve === Drugi dan po potresu so oblasti poročale o 267 mrtvih in 476 ranjenih.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Po koncu reševalne akcije je konzervativna ocena znašala 400 mrtvih in 800 ranjenih, a z opombo, da je komunikacija v regiji še vedno motena.<ref name="15 wcee" /> Raziskava Nacionalnega inštituta za raziskave in razvoj URBAN-INCERC je prišla do številke 593 mrtvih in 1271 ranjenih, z dodatnimi 78 smrtnimi žrtvami v današnji Moldaviji. Medtem mednarodni katalogi potresov ocenjujejo število smrtnih žrtev na 1000 in število ranjenih na več tisoč.<ref name="15 wcee" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *{{EQ-isc-link|901696}} [[Kategorija:Katastrofe v Romuniji]] [[Kategorija:Katastrofe v Moldaviji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1940]] [[Kategorija:Potresi v Evropi|Vrancea]] 0yiodww5yoqkznjlcu6thx8eb1h4mnf 6660510 6660488 2026-04-16T20:17:10Z Yerpo 8417 /* Ozadje */ dp 6660510 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake |title = Potres v Vrancei |timestamp = 1940-11-10 01:39:05 |isc-event = 901696 |anss-url = iscgem901696 |local-date = {{Start date|df=yes|1940|11|10}} |local-time = 03:39:05 ([[vzhodnoevropski čas|EET]])<ref name="RL">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/actualitate/eveniment/marmureanu--contrazis--marele-seism-din-1940-a-fost-o-replica---video--152381 |title=Mărmureanu, contrazis: marele seism din 1940 a fost o replică! |work=România Liberă |first=Elena |last=Marinescu |date=28 April 2009 |language=ro}}</ref> |map = | mapsize = 300px | image name = |map2 = {{Location map | Romunija | label= | lat=45.753 | long=26.932 | mark=Bullseye1.png | marksize=50 | position=top | width= 300 | float=right | caption= | relief=yes}} |magnitude = 7.7 {{M|w|link=y}}<ref name="CEI">{{citation|title=Integrated transnational macroseismic data set for the strongest earthquakes of Vrancea (Romania)|url=http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|journal=Tectonophysics|volume=590|year=2013|last1=Kronrod|first1=Tatiana|last2=Radulian|first2=Mircea|last3=Panza|first3=Giuliano|last4=Popa|first4=Mihaela|last5=Paskaleva|first5=Ivanka|last6=Radovanovich|first6=Slavica|last7=Gribovszki|first7=Katalin|last8=Sandu|first8=Ilie|last9=Pekevski|first9=Lazo|bibcode=2013Tectp.590....1K|doi=10.1016/j.tecto.2013.01.019|page=9|access-date=20 September 2014|archive-date=25 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150825230949/http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|url-status=dead}}</ref> |intensity = {{MMI|10}}<ref name="CEI" /><ref name="NIPNE">{{cite web |url=http://www.nipne.ro/rjp/2011_56_3-4/0578_0589.pdf |title=Reevaluated macroseismic map of Vrancea (Romania). Earthquake occurred on November 10, 1940 |work=Horia Hulubei National Institute of Physics and Nuclear Engineering |author1=A. Pantea |author2=A. P. Constantin |date=9 November 2009}}</ref> |depth = 133&nbsp;km<ref name="Jurnalul.ro">{{cite web |url=https://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |title=Cele două axe ale cutremurelor din România – București-Sofia și Vrancea-Chișinău |work=Jurnalul Național |author=Diana Scarlat |date=6 October 2013 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150123124027/http://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |archive-date=23 January 2015 |url-status=live }}</ref> |location = {{Coord|45.753|N|26.932|E|display=inline,title}} |countries affected = [[Romunija]], [[Moldavija]] |tsunami = |foreshocks = 6,5 {{M|w|link=y}} (22. oktober, 8:37) |aftershocks = 5,5 {{M|w|link=y}} (11. november, 8:34)<ref>{{cite web |url=http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |title=Cutremurul din 1940 |work=Historia |author=Petre Țurlea |date=marec 2009 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150827064503/http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |archive-date=27 August 2015 |url-status=dead }}</ref> |landslide = da |casualties = 593 mrtvih, 1271 ranjenih <small>(URBAN-INCERC)</small><ref name="15 wcee"/> |damage =uničenih 65.000 domov }} '''Potres v Vrancei''', znan tudi kot '''potres v Bukarešti''' ({{jezik-ro|Cutremurul din Vrancea}} ali samo ''Cutremurul din 1940'') je bil rušilni [[potres]] z močjo 7,7 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki je 10. novembra 1940 ponoči prizadel vzhod [[Romunija|Romunije]] in jug [[Moldavija|Moldavije]]. Po eni od ocen je zahteval več kot 600 žrtev in poškodoval še preko tisoč ljudi, pri čemer zanesljivih podatkov o številu žrtev ni in je morda mnogo večje.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Je najmočnejši potres 20. stoletja v Romuniji.<ref name="Adevărul">{{cite web |url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/poveSti-bucureSti-cutremurul-noiembrie-40-mai-puternic-secolul-xx-durat-trei-minute-1_50bdea117c42d5a663cfdfa7/index.html |title=POVEȘTI DE BUCUREȘTI. Cutremurul din noiembrie '40, cel mai puternic din secolul XX, a durat trei minute! |work=Adevărul |date=5 March 2011 |language=ro}}</ref> == Ozadje == Pogorje [[Vrancea]] leži na vzhodnem robu [[Karpati|Karpati]], območje je še vedno seizmično aktivno. Potresi nastajajo zaradi [[prelom (geologija)|reverznih prelomov]] v coni velikosti približno 70×30&nbsp;km, na globini 60–200&nbsp;km. [[Seizmična tomografija]] je razkrila telo z visoko seizmično hitrostjo v globini, verjetno posledica [[delaminacija (geologija)|delaminacije]] spodnega roba [[Skorja (geologija)|skorje]].<ref name="Koulakov_etal_2010">{{Cite journal |last1=Koulakov |first1=I. |last2=Zaharia |first2=B. |last3=Enescu |first3=B. |last4=Radulian |first4=M. |last5=Popa |first5=M. |last6=Parolai |first6=S. |last7=Zschau |first7=J. |year=2010 |title=Delamination or slab detachment beneath Vrancea? New arguments from local earthquake tomography |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |volume=11 |issue=3 |doi=10.1029/2009GC002811|bibcode=2010GGG....11.3002K |s2cid=53485994 |url=https://gfzpublic.gfz-potsdam.de/pubman/item/item_241089_1/component/file_241088/15366.pdf }}</ref> Že pred najmočnejšim potresom je bila seizmična aktivnost v okrožju Vrancea intenzivna.<ref name="Weimar">{{cite web |url=http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |title=Seismic risk in Romania |work=Bauhaus-Universität Weimar |author=Mihaela Lazarescu |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141110213821/http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |archive-date=10 November 2014 |url-status=dead }}</ref> V prvih mesecih leta je bilo nekaj potresov z magnitudo 4.5–5 na globini 130–160&nbsp;km, 24. junija pa potres z magnitudo 5,5 na globini 115&nbsp;km.<ref name="Weimar" /> Sledilo je razmeroma mirno obdobje do začetka oktobra.<ref name="Cutremur.net">{{cite web |url=http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |title=Cutremurul vrâncean din 1940 |work=Cutremur.net |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-date=27 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140827160536/http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |url-status=dead }}</ref> 22. oktobra je bil močnejši potres magnitude 6,5 in intenziteto VII po [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]],<ref name="Tragedia">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |title=Tragedia de la blocul "Carlton" |work=România Liberă |author=Romulus Cristea |date=10 November 2006 |language=ro |access-date=19 February 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101022064601/http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |archive-date=22 October 2010 |url-status=dead }}</ref> ki so ga močno čutili na [[Vlaška|Vlaškem]] in v Moldaviji, a žrtev ni zahteval in tudi škode razen popokanih zidov in razbitih šip ni povzročil<ref name="Cutremur.net" /> Aktivnost se je nadaljevala v začetku novembra, tako je bil manj kot dva dni pred glavnim sunkom potres z magnitudo 5,5, ki so ga čutili v [[Bukarešta|Bukarešti]],<ref name="Cutremur.net" /> tekom naslednjega dne pa več šibkih, komaj zaznavnih potresov na območju kraja [[Panciu]].<ref name="RL" /> == Škoda == [[slika:Iosif Berman - Marele cutremur din anul 1940.jpg|thumb|left|Iskanje preživelih v ruševinah bloka Carlton v Bukarešti]] Glavni sunek se je zgodil ob 3:39 po lokalnem času, ko je večina ljudi še spala. Povzročil je veliko strukturne škode na šibko grajenih stavbah v krajih te regije, vse do [[Besarabija|Besarabije]], ki je zdaj del sosednje Moldavije.<ref name="15 wcee"/> Kraj Focșani ob epicentru, 150&nbsp;km severovzhodno od Bukarešte, je bil popolnoma porušen,<ref name="Cutremur.net" /> podrlo pa se je tudi 90&nbsp;% večinoma lesenih stavb v kraju Panciu.<ref name="Jurnalul.ro" /> Močno sta bila prizadeta tudi kraja Galați z nemškim podmorniškim oporiščem in Giurgiu, glavno naftno pristanišče na [[Donava|Donavi]]. V [[Câmpina|Câmpini]] je počil naftovod, v [[Kišinjev]]u pa je bilo 78 mrtvih in skoraj 3000 poškodovanih stavb, od tega 172 uničenih.<ref>{{Cite journal|last=Stepanenco|first=N|date=2011|title=Câmpul macroseismic al cutremurului vrâncean din 10 noiembrie 1940|url=https://ibn.idsi.md/sites/default/files/imag_file/Cimpul%20macroseismic%20al%20cutremurului%20vrincean%2017_30.pdf|journal=Buletinul Institutului de Geologie și Seismologie al Academiei de Științe din Moldova|volume=1}}</ref> Obširno je dokumentirana škoda v Bukarešti, kjer se je porušilo mnogo stavb, na čelu z [[blok Carlton|blokom Carlton]], takrat najvišjo stavbo v mestu, ki je pod seboj pokopala 267 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/14_S29-002.PDF |title=Behavior of dwellings during strong earthquakes in Romania |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |author1=I. Vlad |author2=M. Vlad |date=October 2008}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090912010513/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,777519,00.html Time.com]</ref> Podrla so se tudi poslopja ameriške ambasade, poštnega hotela, ministrstva za kmetijstvo in generalštaba. Po podatkih gasilskega muzeja je bilo 185 stavb v Bukarešti uničenih, še 412 pa močno poškodovanih.<ref name="Adevărul" /> === Žrtve === Drugi dan po potresu so oblasti poročale o 267 mrtvih in 476 ranjenih.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Po koncu reševalne akcije je konzervativna ocena znašala 400 mrtvih in 800 ranjenih, a z opombo, da je komunikacija v regiji še vedno motena.<ref name="15 wcee" /> Raziskava Nacionalnega inštituta za raziskave in razvoj URBAN-INCERC je prišla do številke 593 mrtvih in 1271 ranjenih, z dodatnimi 78 smrtnimi žrtvami v današnji Moldaviji. Medtem mednarodni katalogi potresov ocenjujejo število smrtnih žrtev na 1000 in število ranjenih na več tisoč.<ref name="15 wcee" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *{{EQ-isc-link|901696}} [[Kategorija:Katastrofe v Romuniji]] [[Kategorija:Katastrofe v Moldaviji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1940]] [[Kategorija:Potresi v Evropi|Vrancea]] gdu1da4dvvveygt3wvk8mh88jjbbvlu 6660512 6660510 2026-04-16T20:17:37Z Yerpo 8417 /* Ozadje */ tn 6660512 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake |title = Potres v Vrancei |timestamp = 1940-11-10 01:39:05 |isc-event = 901696 |anss-url = iscgem901696 |local-date = {{Start date|df=yes|1940|11|10}} |local-time = 03:39:05 ([[vzhodnoevropski čas|EET]])<ref name="RL">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/actualitate/eveniment/marmureanu--contrazis--marele-seism-din-1940-a-fost-o-replica---video--152381 |title=Mărmureanu, contrazis: marele seism din 1940 a fost o replică! |work=România Liberă |first=Elena |last=Marinescu |date=28 April 2009 |language=ro}}</ref> |map = | mapsize = 300px | image name = |map2 = {{Location map | Romunija | label= | lat=45.753 | long=26.932 | mark=Bullseye1.png | marksize=50 | position=top | width= 300 | float=right | caption= | relief=yes}} |magnitude = 7.7 {{M|w|link=y}}<ref name="CEI">{{citation|title=Integrated transnational macroseismic data set for the strongest earthquakes of Vrancea (Romania)|url=http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|journal=Tectonophysics|volume=590|year=2013|last1=Kronrod|first1=Tatiana|last2=Radulian|first2=Mircea|last3=Panza|first3=Giuliano|last4=Popa|first4=Mihaela|last5=Paskaleva|first5=Ivanka|last6=Radovanovich|first6=Slavica|last7=Gribovszki|first7=Katalin|last8=Sandu|first8=Ilie|last9=Pekevski|first9=Lazo|bibcode=2013Tectp.590....1K|doi=10.1016/j.tecto.2013.01.019|page=9|access-date=20 September 2014|archive-date=25 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150825230949/http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|url-status=dead}}</ref> |intensity = {{MMI|10}}<ref name="CEI" /><ref name="NIPNE">{{cite web |url=http://www.nipne.ro/rjp/2011_56_3-4/0578_0589.pdf |title=Reevaluated macroseismic map of Vrancea (Romania). Earthquake occurred on November 10, 1940 |work=Horia Hulubei National Institute of Physics and Nuclear Engineering |author1=A. Pantea |author2=A. P. Constantin |date=9 November 2009}}</ref> |depth = 133&nbsp;km<ref name="Jurnalul.ro">{{cite web |url=https://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |title=Cele două axe ale cutremurelor din România – București-Sofia și Vrancea-Chișinău |work=Jurnalul Național |author=Diana Scarlat |date=6 October 2013 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150123124027/http://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |archive-date=23 January 2015 |url-status=live }}</ref> |location = {{Coord|45.753|N|26.932|E|display=inline,title}} |countries affected = [[Romunija]], [[Moldavija]] |tsunami = |foreshocks = 6,5 {{M|w|link=y}} (22. oktober, 8:37) |aftershocks = 5,5 {{M|w|link=y}} (11. november, 8:34)<ref>{{cite web |url=http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |title=Cutremurul din 1940 |work=Historia |author=Petre Țurlea |date=marec 2009 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150827064503/http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |archive-date=27 August 2015 |url-status=dead }}</ref> |landslide = da |casualties = 593 mrtvih, 1271 ranjenih <small>(URBAN-INCERC)</small><ref name="15 wcee"/> |damage =uničenih 65.000 domov }} '''Potres v Vrancei''', znan tudi kot '''potres v Bukarešti''' ({{jezik-ro|Cutremurul din Vrancea}} ali samo ''Cutremurul din 1940'') je bil rušilni [[potres]] z močjo 7,7 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki je 10. novembra 1940 ponoči prizadel vzhod [[Romunija|Romunije]] in jug [[Moldavija|Moldavije]]. Po eni od ocen je zahteval več kot 600 žrtev in poškodoval še preko tisoč ljudi, pri čemer zanesljivih podatkov o številu žrtev ni in je morda mnogo večje.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Je najmočnejši potres 20. stoletja v Romuniji.<ref name="Adevărul">{{cite web |url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/poveSti-bucureSti-cutremurul-noiembrie-40-mai-puternic-secolul-xx-durat-trei-minute-1_50bdea117c42d5a663cfdfa7/index.html |title=POVEȘTI DE BUCUREȘTI. Cutremurul din noiembrie '40, cel mai puternic din secolul XX, a durat trei minute! |work=Adevărul |date=5 March 2011 |language=ro}}</ref> == Ozadje == Pogorje [[Vrancea]] leži na vzhodnem robu [[Karpati|Karpati]], območje je še vedno seizmično aktivno. Potresi nastajajo zaradi [[prelom (geologija)|reverznih prelomov]] v coni velikosti približno 70×30&nbsp;km, na globini 60–200&nbsp;km. [[Seizmična tomografija]] je razkrila telo z visoko seizmično hitrostjo v globini, verjetno posledica [[delaminacija (geologija)|delaminacije]] spodnega roba [[Skorja (geologija)|skorje]].<ref name="Koulakov_etal_2010">{{Cite journal |last1=Koulakov |first1=I. |last2=Zaharia |first2=B. |last3=Enescu |first3=B. |last4=Radulian |first4=M. |last5=Popa |first5=M. |last6=Parolai |first6=S. |last7=Zschau |first7=J. |year=2010 |title=Delamination or slab detachment beneath Vrancea? New arguments from local earthquake tomography |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |volume=11 |issue=3 |doi=10.1029/2009GC002811|bibcode=2010GGG....11.3002K |s2cid=53485994 |url=https://gfzpublic.gfz-potsdam.de/pubman/item/item_241089_1/component/file_241088/15366.pdf }}</ref> Že pred najmočnejšim potresom je bila seizmična aktivnost v okrožju Vrancea intenzivna.<ref name="Weimar">{{cite web |url=http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |title=Seismic risk in Romania |work=Bauhaus-Universität Weimar |author=Mihaela Lazarescu |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141110213821/http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |archive-date=10 November 2014 |url-status=dead }}</ref> V prvih mesecih leta je bilo nekaj potresov z magnitudo 4.5–5 na globini 130–160&nbsp;km, 24. junija pa potres z magnitudo 5,5 na globini 115&nbsp;km.<ref name="Weimar" /> Sledilo je razmeroma mirno obdobje do začetka oktobra.<ref name="Cutremur.net">{{cite web |url=http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |title=Cutremurul vrâncean din 1940 |work=Cutremur.net |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-date=27 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140827160536/http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |url-status=dead }}</ref> 22. oktobra je bil močnejši potres magnitude 6,5 in intenziteto VII po [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]],<ref name="Tragedia">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |title=Tragedia de la blocul "Carlton" |work=România Liberă |author=Romulus Cristea |date=10 November 2006 |language=ro |access-date=19 February 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101022064601/http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |archive-date=22 October 2010 |url-status=dead }}</ref> ki so ga močno čutili na [[Vlaška|Vlaškem]] in v Moldaviji, a žrtev ni zahteval in tudi škode razen popokanih zidov in razbitih šip ni povzročil.<ref name="Cutremur.net" /> Aktivnost se je nadaljevala v začetku novembra, tako je bil manj kot dva dni pred glavnim sunkom potres z magnitudo 5,5, ki so ga čutili v [[Bukarešta|Bukarešti]],<ref name="Cutremur.net" /> tekom naslednjega dne pa več šibkih, komaj zaznavnih potresov na območju kraja [[Panciu]].<ref name="RL" /> == Škoda == [[slika:Iosif Berman - Marele cutremur din anul 1940.jpg|thumb|left|Iskanje preživelih v ruševinah bloka Carlton v Bukarešti]] Glavni sunek se je zgodil ob 3:39 po lokalnem času, ko je večina ljudi še spala. Povzročil je veliko strukturne škode na šibko grajenih stavbah v krajih te regije, vse do [[Besarabija|Besarabije]], ki je zdaj del sosednje Moldavije.<ref name="15 wcee"/> Kraj Focșani ob epicentru, 150&nbsp;km severovzhodno od Bukarešte, je bil popolnoma porušen,<ref name="Cutremur.net" /> podrlo pa se je tudi 90&nbsp;% večinoma lesenih stavb v kraju Panciu.<ref name="Jurnalul.ro" /> Močno sta bila prizadeta tudi kraja Galați z nemškim podmorniškim oporiščem in Giurgiu, glavno naftno pristanišče na [[Donava|Donavi]]. V [[Câmpina|Câmpini]] je počil naftovod, v [[Kišinjev]]u pa je bilo 78 mrtvih in skoraj 3000 poškodovanih stavb, od tega 172 uničenih.<ref>{{Cite journal|last=Stepanenco|first=N|date=2011|title=Câmpul macroseismic al cutremurului vrâncean din 10 noiembrie 1940|url=https://ibn.idsi.md/sites/default/files/imag_file/Cimpul%20macroseismic%20al%20cutremurului%20vrincean%2017_30.pdf|journal=Buletinul Institutului de Geologie și Seismologie al Academiei de Științe din Moldova|volume=1}}</ref> Obširno je dokumentirana škoda v Bukarešti, kjer se je porušilo mnogo stavb, na čelu z [[blok Carlton|blokom Carlton]], takrat najvišjo stavbo v mestu, ki je pod seboj pokopala 267 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/14_S29-002.PDF |title=Behavior of dwellings during strong earthquakes in Romania |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |author1=I. Vlad |author2=M. Vlad |date=October 2008}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090912010513/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,777519,00.html Time.com]</ref> Podrla so se tudi poslopja ameriške ambasade, poštnega hotela, ministrstva za kmetijstvo in generalštaba. Po podatkih gasilskega muzeja je bilo 185 stavb v Bukarešti uničenih, še 412 pa močno poškodovanih.<ref name="Adevărul" /> === Žrtve === Drugi dan po potresu so oblasti poročale o 267 mrtvih in 476 ranjenih.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Po koncu reševalne akcije je konzervativna ocena znašala 400 mrtvih in 800 ranjenih, a z opombo, da je komunikacija v regiji še vedno motena.<ref name="15 wcee" /> Raziskava Nacionalnega inštituta za raziskave in razvoj URBAN-INCERC je prišla do številke 593 mrtvih in 1271 ranjenih, z dodatnimi 78 smrtnimi žrtvami v današnji Moldaviji. Medtem mednarodni katalogi potresov ocenjujejo število smrtnih žrtev na 1000 in število ranjenih na več tisoč.<ref name="15 wcee" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *{{EQ-isc-link|901696}} [[Kategorija:Katastrofe v Romuniji]] [[Kategorija:Katastrofe v Moldaviji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1940]] [[Kategorija:Potresi v Evropi|Vrancea]] qdknt93tgaue2ht4gpyzu2l80ip4xvx 6660634 6660512 2026-04-17T06:29:54Z Yerpo 8417 /* Ozadje */ sklon 6660634 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake |title = Potres v Vrancei |timestamp = 1940-11-10 01:39:05 |isc-event = 901696 |anss-url = iscgem901696 |local-date = {{Start date|df=yes|1940|11|10}} |local-time = 03:39:05 ([[vzhodnoevropski čas|EET]])<ref name="RL">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/actualitate/eveniment/marmureanu--contrazis--marele-seism-din-1940-a-fost-o-replica---video--152381 |title=Mărmureanu, contrazis: marele seism din 1940 a fost o replică! |work=România Liberă |first=Elena |last=Marinescu |date=28 April 2009 |language=ro}}</ref> |map = | mapsize = 300px | image name = |map2 = {{Location map | Romunija | label= | lat=45.753 | long=26.932 | mark=Bullseye1.png | marksize=50 | position=top | width= 300 | float=right | caption= | relief=yes}} |magnitude = 7.7 {{M|w|link=y}}<ref name="CEI">{{citation|title=Integrated transnational macroseismic data set for the strongest earthquakes of Vrancea (Romania)|url=http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|journal=Tectonophysics|volume=590|year=2013|last1=Kronrod|first1=Tatiana|last2=Radulian|first2=Mircea|last3=Panza|first3=Giuliano|last4=Popa|first4=Mihaela|last5=Paskaleva|first5=Ivanka|last6=Radovanovich|first6=Slavica|last7=Gribovszki|first7=Katalin|last8=Sandu|first8=Ilie|last9=Pekevski|first9=Lazo|bibcode=2013Tectp.590....1K|doi=10.1016/j.tecto.2013.01.019|page=9|access-date=20 September 2014|archive-date=25 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150825230949/http://www.cei.int/sites/default/files/file/Vrancea%20Paper.pdf|url-status=dead}}</ref> |intensity = {{MMI|10}}<ref name="CEI" /><ref name="NIPNE">{{cite web |url=http://www.nipne.ro/rjp/2011_56_3-4/0578_0589.pdf |title=Reevaluated macroseismic map of Vrancea (Romania). Earthquake occurred on November 10, 1940 |work=Horia Hulubei National Institute of Physics and Nuclear Engineering |author1=A. Pantea |author2=A. P. Constantin |date=9 November 2009}}</ref> |depth = 133&nbsp;km<ref name="Jurnalul.ro">{{cite web |url=https://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |title=Cele două axe ale cutremurelor din România – București-Sofia și Vrancea-Chișinău |work=Jurnalul Național |author=Diana Scarlat |date=6 October 2013 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150123124027/http://jurnalul.ro/stiri/observator/cele-doua-axe-ale-cutremurelor-din-romania-bucuresti-sofia-si-vrancea-chisinau-652837.html |archive-date=23 January 2015 |url-status=live }}</ref> |location = {{Coord|45.753|N|26.932|E|display=inline,title}} |countries affected = [[Romunija]], [[Moldavija]] |tsunami = |foreshocks = 6,5 {{M|w|link=y}} (22. oktober, 8:37) |aftershocks = 5,5 {{M|w|link=y}} (11. november, 8:34)<ref>{{cite web |url=http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |title=Cutremurul din 1940 |work=Historia |author=Petre Țurlea |date=marec 2009 |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150827064503/http://old.historia.ro/articol.html?artid=4266 |archive-date=27 August 2015 |url-status=dead }}</ref> |landslide = da |casualties = 593 mrtvih, 1271 ranjenih <small>(URBAN-INCERC)</small><ref name="15 wcee"/> |damage =uničenih 65.000 domov }} '''Potres v Vrancei''', znan tudi kot '''potres v Bukarešti''' ({{jezik-ro|Cutremurul din Vrancea}} ali samo ''Cutremurul din 1940'') je bil rušilni [[potres]] z močjo 7,7 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki je 10. novembra 1940 ponoči prizadel vzhod [[Romunija|Romunije]] in jug [[Moldavija|Moldavije]]. Po eni od ocen je zahteval več kot 600 žrtev in poškodoval še preko tisoč ljudi, pri čemer zanesljivih podatkov o številu žrtev ni in je morda mnogo večje.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Je najmočnejši potres 20. stoletja v Romuniji.<ref name="Adevărul">{{cite web |url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/poveSti-bucureSti-cutremurul-noiembrie-40-mai-puternic-secolul-xx-durat-trei-minute-1_50bdea117c42d5a663cfdfa7/index.html |title=POVEȘTI DE BUCUREȘTI. Cutremurul din noiembrie '40, cel mai puternic din secolul XX, a durat trei minute! |work=Adevărul |date=5 March 2011 |language=ro}}</ref> == Ozadje == Pogorje [[Vrancea]] leži na vzhodnem robu [[Karpati|Karpatov]], območje je še vedno seizmično aktivno. Potresi nastajajo zaradi [[prelom (geologija)|reverznih prelomov]] v coni velikosti približno 70×30&nbsp;km, na globini 60–200&nbsp;km. [[Seizmična tomografija]] je razkrila telo z visoko seizmično hitrostjo v globini, verjetno posledica [[delaminacija (geologija)|delaminacije]] spodnega roba [[Skorja (geologija)|skorje]].<ref name="Koulakov_etal_2010">{{Cite journal |last1=Koulakov |first1=I. |last2=Zaharia |first2=B. |last3=Enescu |first3=B. |last4=Radulian |first4=M. |last5=Popa |first5=M. |last6=Parolai |first6=S. |last7=Zschau |first7=J. |year=2010 |title=Delamination or slab detachment beneath Vrancea? New arguments from local earthquake tomography |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |volume=11 |issue=3 |doi=10.1029/2009GC002811|bibcode=2010GGG....11.3002K |s2cid=53485994 |url=https://gfzpublic.gfz-potsdam.de/pubman/item/item_241089_1/component/file_241088/15366.pdf }}</ref> Že pred najmočnejšim potresom je bila seizmična aktivnost v okrožju Vrancea intenzivna.<ref name="Weimar">{{cite web |url=http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |title=Seismic risk in Romania |work=Bauhaus-Universität Weimar |author=Mihaela Lazarescu |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141110213821/http://web.uni-weimar.de/cms/uploads/media/Lazarescu_Borovetz_ARW.pdf |archive-date=10 November 2014 |url-status=dead }}</ref> V prvih mesecih leta je bilo nekaj potresov z magnitudo 4.5–5 na globini 130–160&nbsp;km, 24. junija pa potres z magnitudo 5,5 na globini 115&nbsp;km.<ref name="Weimar" /> Sledilo je razmeroma mirno obdobje do začetka oktobra.<ref name="Cutremur.net">{{cite web |url=http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |title=Cutremurul vrâncean din 1940 |work=Cutremur.net |language=ro |access-date=20 September 2014 |archive-date=27 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140827160536/http://www.cutremur.net/p/cutremurul-vrancean-din-1940.html |url-status=dead }}</ref> 22. oktobra je bil močnejši potres magnitude 6,5 in intenziteto VII po [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]],<ref name="Tragedia">{{cite web |url=http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |title=Tragedia de la blocul "Carlton" |work=România Liberă |author=Romulus Cristea |date=10 November 2006 |language=ro |access-date=19 February 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101022064601/http://www.romanialibera.ro/exclusiv-rl/documentar/tragedia-de-la-blocul-carlton-26686.html |archive-date=22 October 2010 |url-status=dead }}</ref> ki so ga močno čutili na [[Vlaška|Vlaškem]] in v Moldaviji, a žrtev ni zahteval in tudi škode razen popokanih zidov in razbitih šip ni povzročil.<ref name="Cutremur.net" /> Aktivnost se je nadaljevala v začetku novembra, tako je bil manj kot dva dni pred glavnim sunkom potres z magnitudo 5,5, ki so ga čutili v [[Bukarešta|Bukarešti]],<ref name="Cutremur.net" /> tekom naslednjega dne pa več šibkih, komaj zaznavnih potresov na območju kraja [[Panciu]].<ref name="RL" /> == Škoda == [[slika:Iosif Berman - Marele cutremur din anul 1940.jpg|thumb|left|Iskanje preživelih v ruševinah bloka Carlton v Bukarešti]] Glavni sunek se je zgodil ob 3:39 po lokalnem času, ko je večina ljudi še spala. Povzročil je veliko strukturne škode na šibko grajenih stavbah v krajih te regije, vse do [[Besarabija|Besarabije]], ki je zdaj del sosednje Moldavije.<ref name="15 wcee"/> Kraj Focșani ob epicentru, 150&nbsp;km severovzhodno od Bukarešte, je bil popolnoma porušen,<ref name="Cutremur.net" /> podrlo pa se je tudi 90&nbsp;% večinoma lesenih stavb v kraju Panciu.<ref name="Jurnalul.ro" /> Močno sta bila prizadeta tudi kraja Galați z nemškim podmorniškim oporiščem in Giurgiu, glavno naftno pristanišče na [[Donava|Donavi]]. V [[Câmpina|Câmpini]] je počil naftovod, v [[Kišinjev]]u pa je bilo 78 mrtvih in skoraj 3000 poškodovanih stavb, od tega 172 uničenih.<ref>{{Cite journal|last=Stepanenco|first=N|date=2011|title=Câmpul macroseismic al cutremurului vrâncean din 10 noiembrie 1940|url=https://ibn.idsi.md/sites/default/files/imag_file/Cimpul%20macroseismic%20al%20cutremurului%20vrincean%2017_30.pdf|journal=Buletinul Institutului de Geologie și Seismologie al Academiei de Științe din Moldova|volume=1}}</ref> Obširno je dokumentirana škoda v Bukarešti, kjer se je porušilo mnogo stavb, na čelu z [[blok Carlton|blokom Carlton]], takrat najvišjo stavbo v mestu, ki je pod seboj pokopala 267 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/14_S29-002.PDF |title=Behavior of dwellings during strong earthquakes in Romania |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |author1=I. Vlad |author2=M. Vlad |date=October 2008}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090912010513/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,777519,00.html Time.com]</ref> Podrla so se tudi poslopja ameriške ambasade, poštnega hotela, ministrstva za kmetijstvo in generalštaba. Po podatkih gasilskega muzeja je bilo 185 stavb v Bukarešti uničenih, še 412 pa močno poškodovanih.<ref name="Adevărul" /> === Žrtve === Drugi dan po potresu so oblasti poročale o 267 mrtvih in 476 ranjenih.<ref name="15 wcee">{{cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |work=Indian Institute of Technology, Kanpur |year=2012}}</ref> Po koncu reševalne akcije je konzervativna ocena znašala 400 mrtvih in 800 ranjenih, a z opombo, da je komunikacija v regiji še vedno motena.<ref name="15 wcee" /> Raziskava Nacionalnega inštituta za raziskave in razvoj URBAN-INCERC je prišla do številke 593 mrtvih in 1271 ranjenih, z dodatnimi 78 smrtnimi žrtvami v današnji Moldaviji. Medtem mednarodni katalogi potresov ocenjujejo število smrtnih žrtev na 1000 in število ranjenih na več tisoč.<ref name="15 wcee" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *{{EQ-isc-link|901696}} [[Kategorija:Katastrofe v Romuniji]] [[Kategorija:Katastrofe v Moldaviji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1940]] [[Kategorija:Potresi v Evropi|Vrancea]] 5jya3yj536kjc40u6upnmaq9c7eurpm 1 601083 6660489 2026-04-16T19:30:37Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6660489 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=geografija |tema2=zgodovina |država=Romunija in Moldavija}} 44kq0pcxfou9vqchnew25ehz47fopv8 1 601084 6660501 2026-04-16T19:49:05Z Stebunik 55592 viri 6660501 wikitext text/x-wiki == Viri == Virov o slikarju Tomažu Perku je pohujšljivo malo, kar kaže tudi na odnos sedanje oblasti do "klasične" umetnosti; precej navedenih virov na njegovih straneh je "mrtvih", in so torej bili neuporabni.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:48, 16. april 2026 (CEST) bk2utnkz72pneourq7oe0v0arptt1lc 6660502 6660501 2026-04-16T19:52:28Z Stebunik 55592 6660502 wikitext text/x-wiki == Viri == Virov o slikarju Tomažu Perku je — glede na njegovo vsestransko in plodovito dejavnost — pohujšljivo malo, takorekoč nič. To kaže med drugim tudi na pristranski odnos sedanje "leve" oblasti do "klasične" umetnosti, zlasti pa do "cerkvene"; precej navedenih virov na njegovih straneh je "mrtvih", in so torej bili neuporabni za ta članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:48, 16. april 2026 (CEST) e543arl7xif3yfvz7vafu9k8mjtasvs 0 601085 6660518 2026-04-16T20:29:05Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1333456670|Sal, Cape Verde]]« 6660518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv Caretta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Otok so odkrili 3. decembra 1460 in ga poimenovali ''Chã'' ("ravnina"). To ime se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas Santa Maria je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo do nacionalizacije pridelave soli leta 1887. Portugalski in francoski vlagatelji v soline so nadaljevali s proizvodnjo soli do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. {{Rp|25}}Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine.<ref name="yearbook" /> {{Rp|25}}Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. === Podnebje === Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna.{{Weather box | location = Sal, Zelenortski otoki ([[Amílcar Cabral International Airport]]) 1991–2020, ekstremi 1950–1990 | single line = yes | width = auto | source = }} {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] ( Pedra de Lume ) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] 47t9tqoo1f6cl636f0imlqaayn2ks8a 6660520 6660518 2026-04-16T20:32:54Z JozefD 5744 /* Podnebje */ 6660520 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv Caretta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Otok so odkrili 3. decembra 1460 in ga poimenovali ''Chã'' ("ravnina"). To ime se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas Santa Maria je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo do nacionalizacije pridelave soli leta 1887. Portugalski in francoski vlagatelji v soline so nadaljevali s proizvodnjo soli do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. {{Rp|25}}Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine.<ref name="yearbook" /> {{Rp|25}}Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. === Podnebje === Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna. {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] ( Pedra de Lume ) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] dpgpbdev4e6jdrat4x0t414v89fpb6r 6660538 6660520 2026-04-16T21:23:48Z JozefD 5744 6660538 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv Caretta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Otok so odkrili 3. decembra 1460 in ga poimenovali ''Chã'' ("ravnina"). To ime se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas Santa Maria je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo do nacionalizacije pridelave soli leta 1887. Portugalski in francoski vlagatelji v soline so nadaljevali s proizvodnjo soli do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. {{Rp|25}}Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine. Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Podnebje == Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna. {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] ( Pedra de Lume ) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] t4ebly0ahnq8smok3fnwkd0ch8sgk6a 6660541 6660538 2026-04-16T21:27:49Z JozefD 5744 6660541 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv kareta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Otok so odkrili 3. decembra 1460 in ga poimenovali ''Chã'' ("ravnina"). To ime se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas Santa Maria je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo do nacionalizacije pridelave soli leta 1887. Portugalski in francoski vlagatelji v soline so nadaljevali s proizvodnjo soli do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine. Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Podnebje == Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna. {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] ( Pedra de Lume ) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] r74hr5bx73z8v5zo7838smds196uge2 6660543 6660541 2026-04-16T21:29:57Z JozefD 5744 /* Galerija */ 6660543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv kareta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Otok so odkrili 3. decembra 1460 in ga poimenovali ''Chã'' ("ravnina"). To ime se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas Santa Maria je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo do nacionalizacije pridelave soli leta 1887. Portugalski in francoski vlagatelji v soline so nadaljevali s proizvodnjo soli do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine. Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Podnebje == Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna. {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] (Pedra de Lume) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] kge0m3t08z0hm0s6ats8rifdxraknop 6660559 6660543 2026-04-16T22:18:37Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ 6660559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv kareta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Otok so odkrili 3. decembra 1460 in ga poimenovali ''Chã'' ("ravnina"). To ime se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas [[Santa Maria, Zelenortski otoki|Santa Maria]] je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo do nacionalizacije pridelave soli leta 1887. Portugalski in francoski vlagatelji v soline so nadaljevali s proizvodnjo soli do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1935 je bila Santa Maria povzdignjena iz vasi v trško naselje.<ref>[http://www.cmsal.cv/historia.html História da Ilha do Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180621132039/http://www.cmsal.cv/historia.html |date=2018-06-21 }}, Câmara Municipal do Sal</ref> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Leta 1967 sta Belgijski industrijalec in inženirka Georges Vynckier in [[Marguerite Massart]] odprla prvi Zelenortski turistični hotel z imenom Morabeza.<ref>{{Cite web|title=Hotel Morabeza ****|url=https://www.hotelmorabeza.com/english/history.html|website=www.hotelmorabeza.com|access-date=2020-05-02|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022041124/http://hotelmorabeza.com/english/history.html|url-status=dead}}</ref> Po letu 1986 je turizem postal pomembna gospodarska panoga na otoku, in mnoga počitniška naselja in hoteli so bili zgrajeni na območju južne in jugozahodne obale pri trškem naselju Santa Maria.<ref name="History of Sal"/> Leta 2017 je bilo na otoku Sal kar 48.2% turističnih postelj v celi državi.<ref>{{cite web|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> [[File:Santa Maria-Sal.jpg|thumb|right|Plaža pri Santa Mariji]] Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine. Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Podnebje == Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna. {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] (Pedra de Lume) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] 3yh3xilwy1qhdmfy97ez302ncjuqst5 6660560 6660559 2026-04-16T22:27:09Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ 6660560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv kareta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Otok so odkrili 3. decembra 1460 in ga poimenovali ''Chã'' ("ravnina"). To ime se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas [[Santa Maria, Zelenortski otoki|Santa Maria]] je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo, kar je bilo ustavljeno leta 1887, ko je Brazilija uvedla visok davek na uvoženo sol, da bi zaščitila svojo proizvodnjo soli. Kraj je to močno prizadelo, a se je leta 1920 opomogel, ko je portugalski vlagatelj ponovno začel s proizvodnjo soli. To je trajalo do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1935 je bila Santa Maria povzdignjena iz vasi v trško naselje.<ref>[http://www.cmsal.cv/historia.html História da Ilha do Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180621132039/http://www.cmsal.cv/historia.html |date=2018-06-21 }}, Câmara Municipal do Sal</ref> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Leta 1967 sta Belgijski industrijalec in inženirka Georges Vynckier in [[Marguerite Massart]] odprla prvi Zelenortski turistični hotel z imenom Morabeza.<ref>{{Cite web|title=Hotel Morabeza ****|url=https://www.hotelmorabeza.com/english/history.html|website=www.hotelmorabeza.com|access-date=2020-05-02|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022041124/http://hotelmorabeza.com/english/history.html|url-status=dead}}</ref> Po letu 1986 je turizem postal pomembna gospodarska panoga na otoku, in mnoga počitniška naselja in hoteli so bili zgrajeni na območju južne in jugozahodne obale pri trškem naselju Santa Maria.<ref name="History of Sal"/> Leta 2017 je bilo na otoku Sal kar 48.2% turističnih postelj v celi državi.<ref>{{cite web|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> [[File:Santa Maria-Sal.jpg|thumb|right|Plaža pri Santa Mariji]] Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine. Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Podnebje == Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna. {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] (Pedra de Lume) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] jvakhq9qkfkndh7g9ozglgu7iolvbgh 6660562 6660560 2026-04-16T22:28:52Z JozefD 5744 6660562 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv kareta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Otok so odkrili 3. decembra 1460 in ga poimenovali ''Chã'' ("ravnina"). To ime se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas [[Santa Maria, Zelenortski otoki|Santa Maria]] je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo, kar je bilo ustavljeno leta 1887, ko je Brazilija uvedla visok davek na uvoženo sol, da bi zaščitila svojo proizvodnjo soli. Kraj je to močno prizadelo, a se je leta 1920 opomogel, ko je portugalski vlagatelj ponovno začel s proizvodnjo soli. To je trajalo do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1935 je bila Santa Maria povzdignjena iz vasi v trško naselje.<ref>[http://www.cmsal.cv/historia.html História da Ilha do Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180621132039/http://www.cmsal.cv/historia.html |date=2018-06-21 }}, Câmara Municipal do Sal</ref> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Leta 1967 sta Belgijski industrijalec in inženirka Georges Vynckier in [[Marguerite Massart]] odprla prvi Zelenortski turistični hotel z imenom Morabeza.<ref>{{Cite web|title=Hotel Morabeza ****|url=https://www.hotelmorabeza.com/english/history.html|website=www.hotelmorabeza.com|access-date=2020-05-02|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022041124/http://hotelmorabeza.com/english/history.html|url-status=dead}}</ref> Po letu 1986 je turizem postal pomembna gospodarska panoga na otoku, in mnoga počitniška naselja in hoteli so bili zgrajeni na območju južne in jugozahodne obale pri trškem naselju Santa Maria.<ref name="History of Sal"/> Leta 2017 je bilo na otoku Sal kar 48.2% turističnih postelj v celi državi.<ref>{{cite web|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> [[File:Santa Maria-Sal.jpg|thumb|left|Plaža pri Santa Mariji]] Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine. Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Podnebje == Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna. {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] (Pedra de Lume) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] h3ffdujxuukvjycdhvn7u8pmdlw4wut 6660570 6660562 2026-04-16T22:56:02Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ 6660570 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Sal|image_name=Bela-vista-net-Sal-map.jpg|image_caption=|image_size=|map_image=Locator map of Sal, Cape Verde.png|map_caption=|native_name_link=Cape Verdean Creole|location=Afrika|pushpin_map=Cape Verde#Africa|pushpin_label=|pushpin_label_position=top|pushpin_map_alt=|pushpin_relief=1|pushpin_map_caption=|coordinates={{coord|16|43|N|22|56|W||display=inline}}|archipelago=|area_km2=219,84|length_km=29,7 <!-- | length = {{convert|30|km|mi}} -->|width_km=11,8 <!-- | width = {{convert|12|km|mi}} -->|elevation_m=406 <!-- | elevation = {{convert|406|m|ft}} -->|country={{CPV}}|country_admin_divisions_title=Občina|country_admin_divisions=Sal|population=39,700|density_km2=180}} '''Sal''' (portugalsko za " [[sol]] ") je otok na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem [[Kajtanje|kajtanju]], velikem rezervatu [[Glavata kareta|želv kareta]], ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu<ref>{{Navedi časopis|last=Yen|first=Eugenie C|last2=Gilbert|first2=James D|last3=Balard|first3=Alice|last4=Taxonera|first4=Albert|last5=Fairweather|first5=Kirsten|last6=Ford|first6=Heather L|last7=Thorburn|first7=Doko-Miles J|last8=Rossiter|first8=Stephen J|last9=Martín-Durán|first9=José M|last10=Eizaguirre|first10=Christophe|date=2025-01-01|title=Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles|journal=GigaScience|volume=14|doi=10.1093/gigascience/giaf054|issn=2047-217X|pmc=12143204|pmid=40478729}}</ref>, Sal pa ima drugo največje gnezdišče. <ref>{{Navedi splet|date=2022-06-16|title=Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"|url=https://www.seaturtlestatus.org/articles/cabo-verde-sea-turtles-in-abundance|accessdate=2025-08-28|website=The State of the World's Sea Turtles {{!}} SWOT|language=en-US}}</ref> Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora. == Zgodovina == Diogo Gomes in Antonio da Noli, pomorščaka v službi portugalske krone, sta 3. decembra leta 1460 opazila "Ilha do Sal" in ga poimenovala "Llana" ali ''Chã'' ("ravnina"). Vendar pa so Sal in drugi otoki v otočju Zelenortskih otokov morda bili Mavrom znani že dolgo pred portugalskim "odkritjem". Ime otoka se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.<ref name="History of Sal">{{Navedi splet|url=http://www1.umassd.edu/SpecialPrograms/caboverde/salhist.html|title=A History of Ilha do Sal|last=Ray Almeida|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160206120818/http://www1.umassd.edu/specialprograms/caboverde/salhist.html|archivedate=6 February 2016}}</ref> To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas [[Santa Maria, Zelenortski otoki|Santa Maria]] je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.<ref name="History of Sal" /> V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo, kar je bilo ustavljeno leta 1887, ko je Brazilija uvedla visok davek na uvoženo sol, da bi zaščitila svojo proizvodnjo soli. Kraj je to močno prizadelo, a se je leta 1920 opomogel, ko je portugalski vlagatelj ponovno začel s proizvodnjo soli. To je trajalo do leta 1984.<ref name="History of Sal" /> Leta 1935 je bila Santa Maria povzdignjena iz vasi v trško naselje.<ref>[http://www.cmsal.cv/historia.html História da Ilha do Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180621132039/http://www.cmsal.cv/historia.html |date=2018-06-21 }}, Câmara Municipal do Sal</ref> Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau. Leta 1967 sta Belgijski industrijalec in inženirka Georges Vynckier in [[Marguerite Massart]] odprla prvi Zelenortski turistični hotel z imenom Morabeza.<ref>{{Cite web|title=Hotel Morabeza ****|url=https://www.hotelmorabeza.com/english/history.html|website=www.hotelmorabeza.com|access-date=2020-05-02|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022041124/http://hotelmorabeza.com/english/history.html|url-status=dead}}</ref> Po letu 1986 je turizem postal pomembna gospodarska panoga na otoku, in mnoga počitniška naselja in hoteli so bili zgrajeni na območju južne in jugozahodne obale pri trškem naselju Santa Maria.<ref name="History of Sal"/> Leta 2017 je bilo na otoku Sal kar 48.2% turističnih postelj v celi državi.<ref>{{cite web|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> [[File:Santa Maria-Sal.jpg|thumb|left|Plaža pri Santa Mariji]] Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah. == Geografija == Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. Njegova površina je 219,84 km2.<ref name="resumo">{{Navedi splet|title=Resumo dos Indicadores RGPH 2010|url=https://ine.cv/en/censo_quadros/resumo-dos-indicadores-rgph-2010/|accessdate=2023-01-01|website=INE|language=pt-pt}}</ref> Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) [[Otočje|arhipelaga]] z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine. Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju ''Pedra de Lume'' in severno od Santa Marije. == Občina == Upravno otok Sal pokriva ena občina, ''Concelho do Sal''. Ta občina je sestavljena iz ene ''freguesie'' (civilne župnije), ''Nossa Senhora das Dores'', ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. == Podnebje == Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna. {| class="wikitable" |+Povprečna temperatura morja Sal <ref name="DWD">{{Navedi splet|title=Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal|url=https://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_085940_kt.pdf|publisher=DWD|accessdate=7 September 2022}}</ref> ! Jan ! Februar ! Marec ! april ! Maj ! Junij ! Julij ! Avg ! Sep ! Oktober ! November ! December ! Leto |- | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|22|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|23|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|26|°C}} | {{Convert|25|°C}} | {{Convert|24|°C}} | {{Convert|24|°C}} |} == Demografski podatki == Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/}}</ref> Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.   == Gospodarstvo == V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.<ref>{{Navedi splet|url=http://ine.cv/wp-content/uploads/2018/03/estatisticas-doturismo-_2017.pdf|title=INE Estatísticas do Turismo 2017|language=pt}}</ref> Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. [[Bruto domači proizvod|BDP]] otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 [[Evro|evrov]]). === Infrastruktura === Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so: * Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 ) * Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02) == Šport == Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja. == Pobratena mesta == Sal je pobraten z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Cascais]], Portugalska * {{Ikona zastave|ITA}} [[Desenzano del Garda]], Italija * {{Ikona zastave|ITA}} [[Grottammare]], Italija * {{Ikona zastave|ENG}} [[South Normanton]], Anglija == Galerija == <gallery> Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Hund_Vid_Färgad_Dörr.jpg|alt=A sleeping dog| Speči [[Domači pes|pes]] Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(2).JPEG|alt=Salt evaporation pond in Volcanic crater (Pedra de Lume)| [[Soline|Soline za izhlapevanje soli]] v [[Vulkanski krater|vulkanskem kraterju]] (Pedra de Lume) Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Fina_Hus.jpg|alt=Buildings in Santa Maria| Stavbe v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_Santa_Maria_shop.jpg|alt=A souvenir shop in Santa Maria| Trgovina s spominki v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Gata.jpg|alt=The Mainstreet in Santa Maria, Cabo Verde| Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Stadsöversyn.JPG|alt=Cityview over Espargos| Pogled iz zraka na mesto Espargos Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Kyrka.jpg|alt=Catholic Church in Santa Maria| [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] v Santa Mariji Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Saltkratern_(1).JPEG|alt=Machinery in Volcanic crater, Pedra de Lume| Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume Slika:Lighthouse_Sal.jpg|alt=Ponta do Sinó lighthouse| [[Svetilnik]] Ponta do Sinó Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Baywatch.JPG|alt=Lifeguard Tower| Stolp reševalcev iz vode Slika:2014_Cape_Verde._Sal._Strand.jpg|alt=Santa Maria Beach in the evening| Plaža Santa Maria zvečer Slika:2014_Cap_Verde._Sal._Blue_Eye.JPG|alt=Cave "Blue Eye"| Jama "Modro oko" Slika:Sal_Cape_Verde_Santa_Maria_house.jpg|alt=Stores in Santa Maria| Trgovine v Santa Mariji Slika:Cape_Verde_Sal_kitesurfing.jpg|alt=Kiteboarding in Sal, Cape Verde| [[Kajtanje]] v Salu, Zelenortski otoki Slika:Sal_Island.jpg|alt=Panorama taken at Palmeira harbour| Panorama, posneta v pristanišču Palmeira </gallery> == Glej tudi == * Divje živali Zelenortskih otokov == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.cmsal.cv/ Uradna spletna stran občine Sal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210118104328/http://cmsal.cv/|date=2021-01-18}} * [http://www.caboverde.com/ilhas/sal/guide-e.htm Informacije o Salu] * [http://www.mountain7.co.uk/index.php?/archives/80-The-Cape-Verde-Salt-Flats,-Sal.html Slane ravnice pri Pedra de Lume] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] ejju4seofxi8fa2f7fpsoxviiiec73y 0 601086 6660549 2026-04-16T21:43:56Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1347631283|Dorian Boguță]]« 6660549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Dorian Boguță|birth_date={{Birth date and age|1971|4|24|df=yes}}|birth_place=[[Chișinău]], [[Moldova]]|death_date=|death_place=|image=Dorian Boguță 03 (cropped).jpg|caption=Dorian Boguță, 2024|occupation=Igralec, režiser|years_active=1984-danes}} '''Dorian Boguță''' (rojen 24. aprila 1971) je romunski igralec moldavskega rodu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unica.ro/dorian-boguta-despre-rolul-din-doua-lozuri-dinel-e-un-baiat-chiar-bun-putin-naiv-dar-cu-caracter-174680|title=Dorian Boguță despre rolul din "Două lozuri": "Dinel e un băiat chiar bun, puţin naiv, dar cu caracter"|date=26 September 2016}}</ref> Od leta 1984 je nastopil v več kot tridesetih filmih. Leta 2009 je debitiral kot režiser s kratkim filmom "10", ki je zaznamoval začetek serije uspešnih kratkih filmov "De acum încolo" (2012), ki je osvojil več nagrad, vključno z nagrado za najboljši romunski kratki film. <ref>{{Navedi splet|last=SA|first=Imedia Plus Group|title=Dorian Boguță|url=https://www.cinemagia.ro/actori/dorian-boguta-29049/|accessdate=2023-01-19|website=Cinemagia|language=ro}}</ref> == Izbrana filmografija == {| class="wikitable sortable" !Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 2009 | ''Francesca'' | Mita | |- | 2013 | ''Quod Erat Demonstrandum'' | Lucian Amohnoaiei | |- | 2015 | ''Bukarešta brez postanka'' | Bodo | |- | 2016 | ''Dve loterijski srečki'' | Dinei | |- | 2019 | ''Zavera'' | Štefan | |} == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|1890655}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] 9oxxyn3k757ul1odbvyz94e446l54bg 3 601088 6660617 2026-04-17T05:32:36Z Yerpo 8417 test 6660617 wikitext text/x-wiki [[Slika:Informationdiamond.svg|50px|left]] Hvala, ker ste se preizkusili v urejanju strani v [[Wikipedija|Wikipediji]]. Vaš poskus je uspel, vendar smo ga morali odstraniti oziroma izničiti. Prosimo, da za nadaljnje poskuse uporabljate [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]], saj so članki za te namene neprimerni. Napotke za pravilno prispevanje boste našli v [[Wikipedija:Uvod|uvodu v Wikipedijo]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 17. april 2026 (CEST) 8c5qxnpwwl582xl8376ryoz2llxw5tk 0 601089 6660624 2026-04-17T06:05:16Z Octopus 13285 cerkev 6660624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Church of St. George | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_caption = | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve]] [[Kategorija:Severna Makedonija]] [[Kategorija:Leto 1191]] 3a360ixweuuqnfafoomeqs28maakpoy 6660625 6660624 2026-04-17T06:07:37Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Cerkve]]; dodal [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Church of St. George | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_caption = | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Severna Makedonija]] [[Kategorija:Leto 1191]] jgnbk9klr106valy07vks5tvt6cst6x 6660626 6660625 2026-04-17T06:07:42Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Severna Makedonija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660626 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Church of St. George | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_caption = | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Leto 1191]] hkvwsbwp7aqzg4iqcq00lxco3wdwti7 6660627 6660626 2026-04-17T06:08:01Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Leto 1191]]; dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6660627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Church of St. George | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_caption = | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] pocsj4llebe1zf1vq7crwybck1qsziq 6660628 6660627 2026-04-17T06:08:40Z Octopus 13285 zemljevid 6660628 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Church of St. George | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] iv99njcrcr8j33jgbo7zvjnf6bi0g8r 6660647 6660628 2026-04-17T07:17:56Z Octopus 13285 uvod ... 6660647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Church of St. George | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Црква Св. Ћорґи, Crkva Sv. Đorđi) je makedonska pravoslavna cerkev iz 12. stoletja, oddaljena 2 km od vasi Kurbinovo v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Arheooške raziskave so pokazala, da je cerkev nekoč stala v naselju, ki je bilo konec 18. stoletja opuščeno zaradi današnje vasi Kurbinovo. Iz raziskav [[Freska|fresk]] v cerkvi se domneva, da so cerkev okoli leta 1191 zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].<ref>{{cite book|title=Kurbinovo: Les Fresques de Saint-Georges Et La Peinture Byzantine Du Xiie Siecle|author=L. Hadermann-Misguich|year=1975|publisher=Peeters|language=French|isbn=978-0001005341}}</ref> Cerkev je v Republiki Severni Makedoniji razglašena za kulturni spomenik in zaščitena z zakonom.<ref>{{cite web|url=http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|title=Целосно ќе биде конзервирана црквата "Св. Ѓорѓи" во Курбиново|language=Macedonian|date=16 January 2014|publisher=Macedonian Ministry of Culture|accessdate=15 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324045229/http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|archive-date=24 March 2014|url-status=dead}}</ref> Cerkev spada v Prespansko-pelagonsko škofijo [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonske pravoslavne cerkve]]. ==Datiranje== O prvih stoletjih zgodovine cerkve ni veliko znanega. Na feesku na vzhodni strani oltarja je napis, ki omenja 25. april 1191<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=I3oazlxy1B4C&q=kurbinovo+25+April+1191|title=Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte|author=Institut für Österreichische Kunstforschung|publisher=Böhlau Verlag Wien|year=1990|language=German|isbn=9783205988137}}</ref> kot datum začetka slikanja fresk. V tem času je prvič vladal bizantinski cesar [[Izak II. Angel]] (1185/95, 1203/04). Ta pisni namig je bil odkrit leta 1958 med konservatorskimi deli in potrjuje domnevo M. Radivoja Ljubinkovića iz leta 1940. Prejšnje publikacije so freske datirale v 16. stoletje. Letnica 1191 bi lahko prav tako namigovala na gradnjo cerkve, ki bi jo zaradi njene preproste arhitekture in majhnih dimenzij lahko datirali med leti 1185 in 1190. Napis na oltarju ne daje nobenih informacij niti o okoliščinah, v katerih je bila cerkev zgrajena, niti o imenih donatorja in slikarja. Kasnejši pisni viri niso znani. Informacije o ustanovitelju in njegovemu družbenemu položaju bi lahko dal donatorjev portret, ki je žal močno poškodovan. Obrazi vseh štirih so neprepoznavni. Po oblačilih in datumu je bil eden od njih prepoznan kot Izak II. Angel, ženska oseba pa kot njegova žena [[Margareta Ogrska]]. Tretja oseba bi lahko bil ohridski nadškof Ivan X. Kamateros, medtem ko se za zadnjega domneva, da je bil njegov varovanec. Slednji je moral biti iz višjih družbenih krogov, katerim so pripadali vplivni plemiči. ==Arhitektura== Stavba, dolga 15 m in široka 7 m, spada med največje enoprostorske cerkve v Severni Makedoniji in po arhitekturi ni ravno reprezentativna. Sestavljena je iz pravokotne ladje in polkrožne apside na vzhodu. V središču apside je prestol. Pred njo je monolitni kockasti oltar. Bima je za dve stopnici dvignjena od tal. Glavni vhod je na zahodu, v stranskih stenah pa so po ena vrata. Vse tri vhode zaključujejo luneta in dva arhivolta. Visoko v severni in južni steni sta dve okni z okroglimi loki. Drug par oken je v abscesu, sedmo pa v zahodnem zatrepnem pasu. Absces je na vseh straneh obdan s pravokotno nišo, ki simbolično deluje kot diakonikon. V stranskih stenah bime sta dve pravokotni vdolbini. Tista na jugu je zazidana. Zidovi so zgrajeni iz grobo klesanega kamna, povezanega z malto. Okoli lunet in oken ter v abscesu so izmenično vzidani bolj ploščati kamni in opeka. Od 11. stoletja dalje so bile fasade verskih stavb v bizantinskem cesarstvu oblikovane bolj živahno in sproščajo. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] 2f1paqyosk5uqql2eizk0ftspglqq69 6660648 6660647 2026-04-17T07:18:48Z Octopus 13285 urejanje 6660648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Cerkev sv. Jurija | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Црква Св. Ћорґи, Crkva Sv. Đorđi) je makedonska pravoslavna cerkev iz 12. stoletja, oddaljena 2 km od vasi Kurbinovo v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Arheooške raziskave so pokazala, da je cerkev nekoč stala v naselju, ki je bilo konec 18. stoletja opuščeno zaradi današnje vasi Kurbinovo. Iz raziskav [[Freska|fresk]] v cerkvi se domneva, da so cerkev okoli leta 1191 zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].<ref>{{cite book|title=Kurbinovo: Les Fresques de Saint-Georges Et La Peinture Byzantine Du Xiie Siecle|author=L. Hadermann-Misguich|year=1975|publisher=Peeters|language=French|isbn=978-0001005341}}</ref> Cerkev je v Republiki Severni Makedoniji razglašena za kulturni spomenik in zaščitena z zakonom.<ref>{{cite web|url=http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|title=Целосно ќе биде конзервирана црквата "Св. Ѓорѓи" во Курбиново|language=Macedonian|date=16 January 2014|publisher=Macedonian Ministry of Culture|accessdate=15 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324045229/http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|archive-date=24 March 2014|url-status=dead}}</ref> Cerkev spada v Prespansko-pelagonsko škofijo [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonske pravoslavne cerkve]]. ==Datiranje== O prvih stoletjih zgodovine cerkve ni veliko znanega. Na feesku na vzhodni strani oltarja je napis, ki omenja 25. april 1191<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=I3oazlxy1B4C&q=kurbinovo+25+April+1191|title=Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte|author=Institut für Österreichische Kunstforschung|publisher=Böhlau Verlag Wien|year=1990|language=German|isbn=9783205988137}}</ref> kot datum začetka slikanja fresk. V tem času je prvič vladal bizantinski cesar [[Izak II. Angel]] (1185/95, 1203/04). Ta pisni namig je bil odkrit leta 1958 med konservatorskimi deli in potrjuje domnevo M. Radivoja Ljubinkovića iz leta 1940. Prejšnje publikacije so freske datirale v 16. stoletje. Letnica 1191 bi lahko prav tako namigovala na gradnjo cerkve, ki bi jo zaradi njene preproste arhitekture in majhnih dimenzij lahko datirali med leti 1185 in 1190. Napis na oltarju ne daje nobenih informacij niti o okoliščinah, v katerih je bila cerkev zgrajena, niti o imenih donatorja in slikarja. Kasnejši pisni viri niso znani. Informacije o ustanovitelju in njegovemu družbenemu položaju bi lahko dal donatorjev portret, ki je žal močno poškodovan. Obrazi vseh štirih so neprepoznavni. Po oblačilih in datumu je bil eden od njih prepoznan kot Izak II. Angel, ženska oseba pa kot njegova žena [[Margareta Ogrska]]. Tretja oseba bi lahko bil ohridski nadškof Ivan X. Kamateros, medtem ko se za zadnjega domneva, da je bil njegov varovanec. Slednji je moral biti iz višjih družbenih krogov, katerim so pripadali vplivni plemiči. ==Arhitektura== Stavba, dolga 15 m in široka 7 m, spada med največje enoprostorske cerkve v Severni Makedoniji in po arhitekturi ni ravno reprezentativna. Sestavljena je iz pravokotne ladje in polkrožne apside na vzhodu. V središču apside je prestol. Pred njo je monolitni kockasti oltar. Bima je za dve stopnici dvignjena od tal. Glavni vhod je na zahodu, v stranskih stenah pa so po ena vrata. Vse tri vhode zaključujejo luneta in dva arhivolta. Visoko v severni in južni steni sta dve okni z okroglimi loki. Drug par oken je v abscesu, sedmo pa v zahodnem zatrepnem pasu. Absces je na vseh straneh obdan s pravokotno nišo, ki simbolično deluje kot diakonikon. V stranskih stenah bime sta dve pravokotni vdolbini. Tista na jugu je zazidana. Zidovi so zgrajeni iz grobo klesanega kamna, povezanega z malto. Okoli lunet in oken ter v abscesu so izmenično vzidani bolj ploščati kamni in opeka. Od 11. stoletja dalje so bile fasade verskih stavb v bizantinskem cesarstvu oblikovane bolj živahno in sproščajo. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] foycotf38g8wbpiir7xbqb4mka1j5wn 6660653 6660648 2026-04-17T07:36:44Z Octopus 13285 /* Sklici */ galerija 6660653 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Cerkev sv. Jurija | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Црква Св. Ћорґи, Crkva Sv. Đorđi) je makedonska pravoslavna cerkev iz 12. stoletja, oddaljena 2 km od vasi Kurbinovo v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Arheooške raziskave so pokazala, da je cerkev nekoč stala v naselju, ki je bilo konec 18. stoletja opuščeno zaradi današnje vasi Kurbinovo. Iz raziskav [[Freska|fresk]] v cerkvi se domneva, da so cerkev okoli leta 1191 zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].<ref>{{cite book|title=Kurbinovo: Les Fresques de Saint-Georges Et La Peinture Byzantine Du Xiie Siecle|author=L. Hadermann-Misguich|year=1975|publisher=Peeters|language=French|isbn=978-0001005341}}</ref> Cerkev je v Republiki Severni Makedoniji razglašena za kulturni spomenik in zaščitena z zakonom.<ref>{{cite web|url=http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|title=Целосно ќе биде конзервирана црквата "Св. Ѓорѓи" во Курбиново|language=Macedonian|date=16 January 2014|publisher=Macedonian Ministry of Culture|accessdate=15 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324045229/http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|archive-date=24 March 2014|url-status=dead}}</ref> Cerkev spada v Prespansko-pelagonsko škofijo [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonske pravoslavne cerkve]]. ==Datiranje== O prvih stoletjih zgodovine cerkve ni veliko znanega. Na feesku na vzhodni strani oltarja je napis, ki omenja 25. april 1191<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=I3oazlxy1B4C&q=kurbinovo+25+April+1191|title=Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte|author=Institut für Österreichische Kunstforschung|publisher=Böhlau Verlag Wien|year=1990|language=German|isbn=9783205988137}}</ref> kot datum začetka slikanja fresk. V tem času je prvič vladal bizantinski cesar [[Izak II. Angel]] (1185/95, 1203/04). Ta pisni namig je bil odkrit leta 1958 med konservatorskimi deli in potrjuje domnevo M. Radivoja Ljubinkovića iz leta 1940. Prejšnje publikacije so freske datirale v 16. stoletje. Letnica 1191 bi lahko prav tako namigovala na gradnjo cerkve, ki bi jo zaradi njene preproste arhitekture in majhnih dimenzij lahko datirali med leti 1185 in 1190. Napis na oltarju ne daje nobenih informacij niti o okoliščinah, v katerih je bila cerkev zgrajena, niti o imenih donatorja in slikarja. Kasnejši pisni viri niso znani. Informacije o ustanovitelju in njegovemu družbenemu položaju bi lahko dal donatorjev portret, ki je žal močno poškodovan. Obrazi vseh štirih so neprepoznavni. Po oblačilih in datumu je bil eden od njih prepoznan kot Izak II. Angel, ženska oseba pa kot njegova žena [[Margareta Ogrska]]. Tretja oseba bi lahko bil ohridski nadškof Ivan X. Kamateros, medtem ko se za zadnjega domneva, da je bil njegov varovanec. Slednji je moral biti iz višjih družbenih krogov, katerim so pripadali vplivni plemiči. ==Arhitektura== Stavba, dolga 15 m in široka 7 m, spada med največje enoprostorske cerkve v Severni Makedoniji in po arhitekturi ni ravno reprezentativna. Sestavljena je iz pravokotne ladje in polkrožne apside na vzhodu. V središču apside je prestol. Pred njo je monolitni kockasti oltar. Bima je za dve stopnici dvignjena od tal. Glavni vhod je na zahodu, v stranskih stenah pa so po ena vrata. Vse tri vhode zaključujejo luneta in dva arhivolta. Visoko v severni in južni steni sta dve okni z okroglimi loki. Drug par oken je v abscesu, sedmo pa v zahodnem zatrepnem pasu. Absces je na vseh straneh obdan s pravokotno nišo, ki simbolično deluje kot diakonikon. V stranskih stenah bime sta dve pravokotni vdolbini. Tista na jugu je zazidana. Zidovi so zgrajeni iz grobo klesanega kamna, povezanega z malto. Okoli lunet in oken ter v abscesu so izmenično vzidani bolj ploščati kamni in opeka. Od 11. stoletja dalje so bile fasade verskih stavb v bizantinskem cesarstvu oblikovane bolj živahno in sproščajo. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, south side.jpg|Južna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, west side.jpg|Zahodna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, rider on west side.jpg|Svetnik na konju na zahodni fasadi desno od glavnega vhoda Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, iconostasis.jpg|[[Ikonostas]] Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, western gable.jpg|Freske na vzhodnem zidu Slika:Kurbinovo 4.JPG|Freska [[Nadangel Gabrijel|Nadangela Gabrijela]], upodobljen tudi na makedonskem bankovcu za 50 denarjev Slika:Kurbinovo 6.JPG|Freska Marije z Jezusom Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 01.JPG|Prednji zid samostana Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 011.JPG|Freska sv. Jurija Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Baptism and Raising of Lazarus.jpg|Lazarjev krst in vstajenje na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, icon of Christ.jpg|Ikona Kristusovega rojstva na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Constantine and Helena.jpg|[[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] in Helena n ajužnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Harrowing of Hell.jpg|Prizor pekla ne severnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Church Fathers in the apse.jpg|Cerkveni očetje na levi strani apside Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Mary with Christ in the apse.jpg|Marija z Jezusom </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] 8egdm8rph2stw4subi6ogq58gglkpqi 6660654 6660653 2026-04-17T07:37:21Z Octopus 13285 /* Galerija */ popravek 6660654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Cerkev sv. Jurija | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Црква Св. Ћорґи, Crkva Sv. Đorđi) je makedonska pravoslavna cerkev iz 12. stoletja, oddaljena 2 km od vasi Kurbinovo v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Arheooške raziskave so pokazala, da je cerkev nekoč stala v naselju, ki je bilo konec 18. stoletja opuščeno zaradi današnje vasi Kurbinovo. Iz raziskav [[Freska|fresk]] v cerkvi se domneva, da so cerkev okoli leta 1191 zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].<ref>{{cite book|title=Kurbinovo: Les Fresques de Saint-Georges Et La Peinture Byzantine Du Xiie Siecle|author=L. Hadermann-Misguich|year=1975|publisher=Peeters|language=French|isbn=978-0001005341}}</ref> Cerkev je v Republiki Severni Makedoniji razglašena za kulturni spomenik in zaščitena z zakonom.<ref>{{cite web|url=http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|title=Целосно ќе биде конзервирана црквата "Св. Ѓорѓи" во Курбиново|language=Macedonian|date=16 January 2014|publisher=Macedonian Ministry of Culture|accessdate=15 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324045229/http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|archive-date=24 March 2014|url-status=dead}}</ref> Cerkev spada v Prespansko-pelagonsko škofijo [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonske pravoslavne cerkve]]. ==Datiranje== O prvih stoletjih zgodovine cerkve ni veliko znanega. Na feesku na vzhodni strani oltarja je napis, ki omenja 25. april 1191<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=I3oazlxy1B4C&q=kurbinovo+25+April+1191|title=Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte|author=Institut für Österreichische Kunstforschung|publisher=Böhlau Verlag Wien|year=1990|language=German|isbn=9783205988137}}</ref> kot datum začetka slikanja fresk. V tem času je prvič vladal bizantinski cesar [[Izak II. Angel]] (1185/95, 1203/04). Ta pisni namig je bil odkrit leta 1958 med konservatorskimi deli in potrjuje domnevo M. Radivoja Ljubinkovića iz leta 1940. Prejšnje publikacije so freske datirale v 16. stoletje. Letnica 1191 bi lahko prav tako namigovala na gradnjo cerkve, ki bi jo zaradi njene preproste arhitekture in majhnih dimenzij lahko datirali med leti 1185 in 1190. Napis na oltarju ne daje nobenih informacij niti o okoliščinah, v katerih je bila cerkev zgrajena, niti o imenih donatorja in slikarja. Kasnejši pisni viri niso znani. Informacije o ustanovitelju in njegovemu družbenemu položaju bi lahko dal donatorjev portret, ki je žal močno poškodovan. Obrazi vseh štirih so neprepoznavni. Po oblačilih in datumu je bil eden od njih prepoznan kot Izak II. Angel, ženska oseba pa kot njegova žena [[Margareta Ogrska]]. Tretja oseba bi lahko bil ohridski nadškof Ivan X. Kamateros, medtem ko se za zadnjega domneva, da je bil njegov varovanec. Slednji je moral biti iz višjih družbenih krogov, katerim so pripadali vplivni plemiči. ==Arhitektura== Stavba, dolga 15 m in široka 7 m, spada med največje enoprostorske cerkve v Severni Makedoniji in po arhitekturi ni ravno reprezentativna. Sestavljena je iz pravokotne ladje in polkrožne apside na vzhodu. V središču apside je prestol. Pred njo je monolitni kockasti oltar. Bima je za dve stopnici dvignjena od tal. Glavni vhod je na zahodu, v stranskih stenah pa so po ena vrata. Vse tri vhode zaključujejo luneta in dva arhivolta. Visoko v severni in južni steni sta dve okni z okroglimi loki. Drug par oken je v abscesu, sedmo pa v zahodnem zatrepnem pasu. Absces je na vseh straneh obdan s pravokotno nišo, ki simbolično deluje kot diakonikon. V stranskih stenah bime sta dve pravokotni vdolbini. Tista na jugu je zazidana. Zidovi so zgrajeni iz grobo klesanega kamna, povezanega z malto. Okoli lunet in oken ter v abscesu so izmenično vzidani bolj ploščati kamni in opeka. Od 11. stoletja dalje so bile fasade verskih stavb v bizantinskem cesarstvu oblikovane bolj živahno in sproščajo. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, south side.jpg|Južna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, west side.jpg|Zahodna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, rider on west side.jpg|Svetnik na konju na zahodni fasadi desno od glavnega vhoda Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, iconostasis.jpg|[[Ikonostas]] Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, western gable.jpg|Freske na vzhodnem zidu Slika:Kurbinovo 4.JPG|Freska [[Nadangel Gabrijel|nadangela Gabrijela]], upodobljen tudi na makedonskem bankovcu za 50 denarjev Slika:Kurbinovo 6.JPG|Freska Marije z Jezusom Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 01.JPG|Prednji zid samostana Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 011.JPG|Freska sv. Jurija Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Baptism and Raising of Lazarus.jpg|Lazarjev krst in vstajenje na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, icon of Christ.jpg|Ikona Kristusovega rojstva na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Constantine and Helena.jpg|[[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] in Helena n ajužnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Harrowing of Hell.jpg|Prizor pekla ne severnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Church Fathers in the apse.jpg|Cerkveni očetje na levi strani apside Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Mary with Christ in the apse.jpg|Marija z Jezusom </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] 5xuk4rg97il9g1hw5le2vlc9ih4bgk0 6660655 6660654 2026-04-17T07:38:50Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6660655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Cerkev sv. Jurija | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Црква Св. Ћорґи, Crkva Sv. Đorđi) je makedonska pravoslavna cerkev iz 12. stoletja, oddaljena 2 km od vasi Kurbinovo v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Arheooške raziskave so pokazala, da je cerkev nekoč stala v naselju, ki je bilo konec 18. stoletja opuščeno zaradi današnje vasi Kurbinovo. Iz raziskav [[Freska|fresk]] v cerkvi se domneva, da so cerkev okoli leta 1191 zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].<ref>{{cite book|title=Kurbinovo: Les Fresques de Saint-Georges Et La Peinture Byzantine Du Xiie Siecle|author=L. Hadermann-Misguich|year=1975|publisher=Peeters|language=French|isbn=978-0001005341}}</ref> Cerkev je v Republiki Severni Makedoniji razglašena za kulturni spomenik in zaščitena z zakonom.<ref>{{cite web|url=http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|title=Целосно ќе биде конзервирана црквата "Св. Ѓорѓи" во Курбиново|language=Macedonian|date=16 January 2014|publisher=Macedonian Ministry of Culture|accessdate=15 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324045229/http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|archive-date=24 March 2014|url-status=dead}}</ref> Cerkev spada v Prespansko-pelagonsko škofijo [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonske pravoslavne cerkve]]. ==Datiranje== O prvih stoletjih zgodovine cerkve ni veliko znanega. Na feesku na vzhodni strani oltarja je napis, ki omenja 25. april 1191<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=I3oazlxy1B4C&q=kurbinovo+25+April+1191|title=Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte|author=Institut für Österreichische Kunstforschung|publisher=Böhlau Verlag Wien|year=1990|language=German|isbn=9783205988137}}</ref> kot datum začetka slikanja fresk. V tem času je prvič vladal bizantinski cesar [[Izak II. Angel]] (1185/95, 1203/04). Ta pisni namig je bil odkrit leta 1958 med konservatorskimi deli in potrjuje domnevo M. Radivoja Ljubinkovića iz leta 1940. Prejšnje publikacije so freske datirale v 16. stoletje. Letnica 1191 bi lahko prav tako namigovala na gradnjo cerkve, ki bi jo zaradi njene preproste arhitekture in majhnih dimenzij lahko datirali med leti 1185 in 1190. Napis na oltarju ne daje nobenih informacij niti o okoliščinah, v katerih je bila cerkev zgrajena, niti o imenih donatorja in slikarja. Kasnejši pisni viri niso znani. Informacije o ustanovitelju in njegovemu družbenemu položaju bi lahko dal donatorjev portret, ki je žal močno poškodovan. Obrazi vseh štirih so neprepoznavni. Po oblačilih in datumu je bil eden od njih prepoznan kot Izak II. Angel, ženska oseba pa kot njegova žena [[Margareta Ogrska]]. Tretja oseba bi lahko bil ohridski nadškof Ivan X. Kamateros, medtem ko se za zadnjega domneva, da je bil njegov varovanec. Slednji je moral biti iz višjih družbenih krogov, katerim so pripadali vplivni plemiči. ==Arhitektura== Stavba, dolga 15 m in široka 7 m, spada med največje enoprostorske cerkve v Severni Makedoniji in po arhitekturi ni ravno reprezentativna. Sestavljena je iz pravokotne ladje in polkrožne apside na vzhodu. V središču apside je prestol. Pred njo je monolitni kockasti oltar. Bima je za dve stopnici dvignjena od tal. Glavni vhod je na zahodu, v stranskih stenah pa so po ena vrata. Vse tri vhode zaključujejo luneta in dva arhivolta. Visoko v severni in južni steni sta dve okni z okroglimi loki. Drug par oken je v abscesu, sedmo pa v zahodnem zatrepnem pasu. Absces je na vseh straneh obdan s pravokotno nišo, ki simbolično deluje kot diakonikon. V stranskih stenah bime sta dve pravokotni vdolbini. Tista na jugu je zazidana. Zidovi so zgrajeni iz grobo klesanega kamna, povezanega z malto. Okoli lunet in oken ter v abscesu so izmenično vzidani bolj ploščati kamni in opeka. Od 11. stoletja dalje so bile fasade verskih stavb v bizantinskem cesarstvu oblikovane bolj živahno in sproščajo. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, south side.jpg|Južna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, west side.jpg|Zahodna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, rider on west side.jpg|Svetnik na konju na zahodni fasadi desno od glavnega vhoda Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, iconostasis.jpg|[[Ikonostas]] Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, western gable.jpg|Freske na vzhodnem zidu Slika:Kurbinovo 4.JPG|Freska [[Nadangel Gabrijel|nadangela Gabrijela]], upodobljen tudi na makedonskem bankovcu za 50 denarjev Slika:Kurbinovo 6.JPG|Freska Marije z Jezusom Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 01.JPG|Prednji zid samostana Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 011.JPG|Freska sv. Jurija Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Baptism and Raising of Lazarus.jpg|Lazarjev krst in vstajenje na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, icon of Christ.jpg|Ikona Kristusovega rojstva na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Constantine and Helena.jpg|[[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] in Helena n ajužnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Harrowing of Hell.jpg|Prizor pekla ne severnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Church Fathers in the apse.jpg|Cerkveni očetje na levi strani apside Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Mary with Christ in the apse.jpg|Marija z Jezusom </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Elizabeta Dimitrova: ''The Church of St. George at Kurbinovo''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, str. 46–62. * Vojislav Durić: ''Byzantinische Fresken in Jugoslawien''. München 1976, str. 17–19. * Lydie Hadermann-Misguich: ''Kurbinovo. Les fresques de Saint-Georges et la peinture byzantine du XIIe siècle''. Bruxelles 1975, str. 11–21. * Sašo Korunovski, Elizabeta Dimitrova: ''Macédoine Byzantine. Histoire de l'art macédonien du IXe au XIVe siècle''. Paris 2006, str. 50–52, 73–80. * Aneta Serafimova: ''Mediaeval Painting in Macedonia (9th-18th Centuries)''. Skopje 2000, str. 42–46. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] drdpi91ohmisocg2pe5bc96t7n7nyu6 6660700 6660655 2026-04-17T09:24:37Z Ljuba24b 92351 /* Arhitektura */ dp, np 6660700 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Cerkev sv. Jurija | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Црква Св. Ћорґи, Crkva Sv. Đorđi) je makedonska pravoslavna cerkev iz 12. stoletja, oddaljena 2 km od vasi Kurbinovo v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Arheooške raziskave so pokazala, da je cerkev nekoč stala v naselju, ki je bilo konec 18. stoletja opuščeno zaradi današnje vasi Kurbinovo. Iz raziskav [[Freska|fresk]] v cerkvi se domneva, da so cerkev okoli leta 1191 zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].<ref>{{cite book|title=Kurbinovo: Les Fresques de Saint-Georges Et La Peinture Byzantine Du Xiie Siecle|author=L. Hadermann-Misguich|year=1975|publisher=Peeters|language=French|isbn=978-0001005341}}</ref> Cerkev je v Republiki Severni Makedoniji razglašena za kulturni spomenik in zaščitena z zakonom.<ref>{{cite web|url=http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|title=Целосно ќе биде конзервирана црквата "Св. Ѓорѓи" во Курбиново|language=Macedonian|date=16 January 2014|publisher=Macedonian Ministry of Culture|accessdate=15 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324045229/http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|archive-date=24 March 2014|url-status=dead}}</ref> Cerkev spada v Prespansko-pelagonsko škofijo [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonske pravoslavne cerkve]]. ==Datiranje== O prvih stoletjih zgodovine cerkve ni veliko znanega. Na feesku na vzhodni strani oltarja je napis, ki omenja 25. april 1191<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=I3oazlxy1B4C&q=kurbinovo+25+April+1191|title=Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte|author=Institut für Österreichische Kunstforschung|publisher=Böhlau Verlag Wien|year=1990|language=German|isbn=9783205988137}}</ref> kot datum začetka slikanja fresk. V tem času je prvič vladal bizantinski cesar [[Izak II. Angel]] (1185/95, 1203/04). Ta pisni namig je bil odkrit leta 1958 med konservatorskimi deli in potrjuje domnevo M. Radivoja Ljubinkovića iz leta 1940. Prejšnje publikacije so freske datirale v 16. stoletje. Letnica 1191 bi lahko prav tako namigovala na gradnjo cerkve, ki bi jo zaradi njene preproste arhitekture in majhnih dimenzij lahko datirali med leti 1185 in 1190. Napis na oltarju ne daje nobenih informacij niti o okoliščinah, v katerih je bila cerkev zgrajena, niti o imenih donatorja in slikarja. Kasnejši pisni viri niso znani. Informacije o ustanovitelju in njegovemu družbenemu položaju bi lahko dal donatorjev portret, ki je žal močno poškodovan. Obrazi vseh štirih so neprepoznavni. Po oblačilih in datumu je bil eden od njih prepoznan kot Izak II. Angel, ženska oseba pa kot njegova žena [[Margareta Ogrska]]. Tretja oseba bi lahko bil ohridski nadškof Ivan X. Kamateros, medtem ko se za zadnjega domneva, da je bil njegov varovanec. Slednji je moral biti iz višjih družbenih krogov, katerim so pripadali vplivni plemiči. ==Arhitektura== Stavba, dolga 15 m in široka 7 m, spada med največje enoprostorske cerkve v Severni Makedoniji in po arhitekturi ni ravno reprezentativna. Sestavljena je iz pravokotne ladje in polkrožne [[apsida|apside]] na vzhodu. V središču apside je prestol. Pred njo je monolitni kockasti [[oltar]]. [[Bema]] je za dve stopnici dvignjena od tal. Glavni vhod je na zahodu, v stranskih stenah pa so po ena vrata. Vse tri vhode zaključujejo [[Luneta (arhitektura)|luneta]] in dva [[arhivolt]]a. Visoko v severni in južni steni sta dve okni z okroglimi loki. Drug par oken je v apsidi, sedmo pa v zahodnem zatrepnem pasu. Apsida je na vseh straneh obdana s pravokotno nišo, ki simbolično deluje kot [[Proteza (cerkev)|proteza]] ali [[diakonikon]]. V stranskih stenah beme sta dve pravokotni vdolbini. Tista na jugu je zazidana. Zidovi so zgrajeni iz grobo [[klesanec|klesanega kamna]], povezanega z malto. Okoli lunet in oken ter v apsidi so izmenično vzidani bolj ploščati kamni in opeka. V zgornjih dveh tretjinah vzhodne stene sta vgrajena dva horizontalna registra iz opeke, ki spominjata na tehniko [[cloisonné]], medtem ko je spodnji del izveden grobo. Od 11. stoletja so fasade verskih stavb v bizantinskem cesarstvu oblikovane bolj živahno in jih sproščajo niše, opeke in [[friz]]i. Zlasti zidarska dela v Kastoriji so bila okrašena z vzorci. Tudi luneta z dvojno arhivoltom je bila zelo pogosta v bizantinski arhitekturi od 11. stoletja. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, south side.jpg|Južna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, west side.jpg|Zahodna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, rider on west side.jpg|Svetnik na konju na zahodni fasadi desno od glavnega vhoda Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, iconostasis.jpg|[[Ikonostas]] Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, western gable.jpg|Freske na vzhodnem zidu Slika:Kurbinovo 4.JPG|Freska [[Nadangel Gabrijel|nadangela Gabrijela]], upodobljen tudi na makedonskem bankovcu za 50 denarjev Slika:Kurbinovo 6.JPG|Freska Marije z Jezusom Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 01.JPG|Prednji zid samostana Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 011.JPG|Freska sv. Jurija Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Baptism and Raising of Lazarus.jpg|Lazarjev krst in vstajenje na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, icon of Christ.jpg|Ikona Kristusovega rojstva na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Constantine and Helena.jpg|[[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] in Helena n ajužnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Harrowing of Hell.jpg|Prizor pekla ne severnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Church Fathers in the apse.jpg|Cerkveni očetje na levi strani apside Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Mary with Christ in the apse.jpg|Marija z Jezusom </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Elizabeta Dimitrova: ''The Church of St. George at Kurbinovo''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, str. 46–62. * Vojislav Durić: ''Byzantinische Fresken in Jugoslawien''. München 1976, str. 17–19. * Lydie Hadermann-Misguich: ''Kurbinovo. Les fresques de Saint-Georges et la peinture byzantine du XIIe siècle''. Bruxelles 1975, str. 11–21. * Sašo Korunovski, Elizabeta Dimitrova: ''Macédoine Byzantine. Histoire de l'art macédonien du IXe au XIVe siècle''. Paris 2006, str. 50–52, 73–80. * Aneta Serafimova: ''Mediaeval Painting in Macedonia (9th-18th Centuries)''. Skopje 2000, str. 42–46. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] oojqosi9as7nwevpzncqzezwfpqty2g 6660705 6660700 2026-04-17T09:39:14Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6660705 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Cerkev sv. Jurija | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Црква Св. Ћорґи, Crkva Sv. Đorđi) je makedonska pravoslavna cerkev iz 12. stoletja, oddaljena 2 km od vasi Kurbinovo v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Arheooške raziskave so pokazala, da je cerkev nekoč stala v naselju, ki je bilo konec 18. stoletja opuščeno zaradi današnje vasi Kurbinovo. Iz raziskav [[Freska|fresk]] v cerkvi se domneva, da so cerkev okoli leta 1191 zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].<ref>{{cite book|title=Kurbinovo: Les Fresques de Saint-Georges Et La Peinture Byzantine Du Xiie Siecle|author=L. Hadermann-Misguich|year=1975|publisher=Peeters|language=French|isbn=978-0001005341}}</ref> Cerkev je v Republiki Severni Makedoniji razglašena za kulturni spomenik in zaščitena z zakonom.<ref>{{cite web|url=http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|title=Целосно ќе биде конзервирана црквата "Св. Ѓорѓи" во Курбиново|language=Macedonian|date=16 January 2014|publisher=Macedonian Ministry of Culture|accessdate=15 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324045229/http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|archive-date=24 March 2014|url-status=dead}}</ref> Cerkev spada v Prespansko-pelagonsko škofijo [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonske pravoslavne cerkve]]. ==Datiranje== O prvih stoletjih zgodovine cerkve ni veliko znanega. Na feesku na vzhodni strani oltarja je napis, ki omenja 25. april 1191<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=I3oazlxy1B4C&q=kurbinovo+25+April+1191|title=Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte|author=Institut für Österreichische Kunstforschung|publisher=Böhlau Verlag Wien|year=1990|language=German|isbn=9783205988137}}</ref> kot datum začetka slikanja fresk. V tem času je prvič vladal bizantinski cesar [[Izak II. Angel]] (1185/95, 1203/04). Ta pisni namig je bil odkrit leta 1958 med konservatorskimi deli in potrjuje domnevo M. Radivoja Ljubinkovića iz leta 1940. Prejšnje publikacije so freske datirale v 16. stoletje. Letnica 1191 bi lahko prav tako namigovala na gradnjo cerkve, ki bi jo zaradi njene preproste arhitekture in majhnih dimenzij lahko datirali med leti 1185 in 1190. Napis na oltarju ne daje nobenih informacij niti o okoliščinah, v katerih je bila cerkev zgrajena, niti o imenih donatorja in slikarja. Kasnejši pisni viri niso znani. Informacije o ustanovitelju in njegovemu družbenemu položaju bi lahko dal donatorjev portret, ki je žal močno poškodovan. Obrazi vseh štirih so neprepoznavni. Po oblačilih in datumu je bil eden od njih prepoznan kot Izak II. Angel, ženska oseba pa kot njegova žena [[Margareta Ogrska]]. Tretja oseba bi lahko bil ohridski nadškof Ivan X. Kamateros, medtem ko se za zadnjega domneva, da je bil njegov varovanec. Slednji je moral biti iz višjih družbenih krogov, katerim so pripadali vplivni plemiči. ==Arhitektura== Stavba, dolga 15 m in široka 7 m, spada med največje enoprostorske cerkve v Severni Makedoniji in po arhitekturi ni ravno reprezentativna. Sestavljena je iz pravokotne ladje in polkrožne [[apsida|apside]] na vzhodu. V središču apside je prestol. Pred njo je monolitni kockasti [[oltar]]. [[Bema]] je za dve stopnici dvignjena od tal. Glavni vhod je na zahodu, v stranskih stenah pa so po ena vrata. Vse tri vhode zaključujejo [[Luneta (arhitektura)|luneta]] in dva [[arhivolt]]a. Visoko v severni in južni steni sta dve okni z okroglimi loki. Drug par oken je v apsidi, sedmo pa v zahodnem zatrepnem pasu. Apsida je na vseh straneh obdana s pravokotno nišo, ki simbolično deluje kot [[Proteza (cerkev)|proteza]] ali [[diakonikon]]. V stranskih stenah beme sta dve pravokotni vdolbini. Tista na jugu je zazidana. Zidovi so zgrajeni iz grobo [[klesanec|klesanega kamna]], povezanega z malto. Okoli lunet in oken ter v apsidi so izmenično vzidani bolj ploščati kamni in opeka. V zgornjih dveh tretjinah vzhodne stene sta vgrajena dva horizontalna registra iz opeke, ki spominjata na tehniko [[cloisonné]], medtem ko je spodnji del izveden grobo. Od 11. stoletja so fasade verskih stavb v bizantinskem cesarstvu oblikovane bolj živahno in jih sproščajo niše, opeke in [[friz]]i. Zlasti zidarska dela v Kastoriji so bila okrašena z vzorci. Tudi luneta z dvojno arhivoltom je bila zelo pogosta v bizantinski arhitekturi od 11. stoletja. == Freske == === Fasada === Cerkev ni okrašena le s poslikavami v notranjosti, temveč tudi na fasadi. Za freske na zahodni strani je bila uporabljena tehnika cloisonné, ki posnema zidake do višine vratne [[preklada|preklada]]. Nadaljnje mimikrije opeke najdemo v spodnjem delu apside in prvem arhivoltu južnih vrat. Preostale poslikave so močno sprane. Bolje ohranjeni so svetniki jezdeci s svojimi [[svtniški sij|svetniškimi siji]], ščiti in sulicami, ki obdajajo zahodno luneto. Nad levim svetnikom so ostanki dveh figur v razkošnih oblačilih in cesarski obutvi, nad njegovim dvojnikom je opaziti še eno osebo. Na prvem arhivoltu vrat je napisan dvovrstični napis. Ilustracija v severni luneti je izgubljena, vendar so geometrijski in cvetlični vzorci okoli nje izjemno dobro ohranjeni. Prvi lok južne lunete prikazuje imitacije opeke, osrednja plošča pa je okrašena z [[Deesis]]om, ki ga obogati Jurij. Desno od vrat so svetle sledi figur v manjšem merilu, razdeljene v štiri registre. == Notranjost == [[File:Exhibition on the frescos of Kurbinovo monastery, LMU Munich.jpg|thumb|320px|Razstava fresk samostana na LMU München leta 2018]] Notranjost je od vrha do dna prekrita s freskami, razdeljena na tri do pet registrov. Za najnižji je uporabljena imitacija marmorja, drugi pas pa je zapolnjen s svetniki, ki so upodobljeni tudi na prekladah vrat. Figure so običajno razporejene v skupino treh oseb, na primer Pantaleon, [[Sveti Kozma in Damijan|Kozma in Damijan]]. [[Konstantin I. Veliki]] in njegova mati [[sveta Helena]], tipična podoba v mnogih cerkvah, sta upodobljena na južni steni. Najpomembnejše mučenice so Tekla, [[Petka Balkanska|Petka]], Teodora, [[Sveta Barbara|Barbara]], Kiriaki in [[Katarina Aleksandrijska]] na zahodni steni, medtem ko Evfrozina in doječa Ana, Marijina mati, veljata za dve najstarejši upodobitvi sploh. Pomembno osebnost krščanskega poslanstva uteleša sveti Klemen, medtem ko Ciril in Metod predstavljata zavetnika bizantinsko-slovanske kulture. Ob podobah Cirila in Metoda so našli grške napise, ki ju opredeljujejo kot "učitelja Bolgarov" - (διδάσκαλος (τῶν) Βουλγάρων).<ref>{{Cite journal |last=C. Grozdanov, D. Bardžieva |title=Sur les portraits des personages historiques à Kurbinovo |journal=Зборник радова Византолошког института |volume=33 |issue=1994 |pages=64–65}}</ref> ''Kristusov cikel'' v zgornjem registru se začne pri slavoloku z ''Oznanjenjem''. Gabrijel je upodobljen na levi strani školjke, Marija pa na desni. Zaporedje se nadaljuje na južni steni: Obiskovanje, pogovor med Marijo in Elizabeto, Rojstvo, Predstavitev v templju, Krst in Lazarjevo vstajenje. Pasijon se na zahodni steni uvede z Vhodom v Jeruzalem, ki mu sledi Spremenjenje, ki je običajno upodobljeno po krstu. Vhod in Spremenjenje prekine Vnebovzetje nad zahodnim vhodom. Cikel se nadaljuje na severni steni: Križanje, Snemanje s križa, Polaganje v grob, Ženske pri grobu in Preganjanje predpekla. Serija se konča z Vnebohodom na vzhodnem zatrepnem pasu. Njen dvojnik prikazuje [[binkošti]]. Spodaj je upodobitev [[Teofanija|Teofanije]], ki zaseda celotno širino stene. Na prvi etaži sta upodobljeni dve monumentalni ikoni Kristusa in Jurija, obrnjeni drug proti drugemu. V četrtem registru je upodobljenih trideset prerokov, ki oznanjajo Kristusov prihod, vendar le na stranskih stenah. Dve figuri na skrajnem vzhodu zidu nosita enako cesarsko obutev kot osebe na zahodni fasadi. Školjko apside uokvirjajo ornamenti in napis, ki v njenem središču prikazuje Marijo na prestolu z otrokom Kristusom v naročju, ob straneh pa sta Mihael in Gabrijel. Spodaj je osem cerkvenih očetov, ki hodijo proti novorojenemu Kristusu, ki leži na oltarju za svojo obredno žrtvovanje. Ta podoba je tukaj prvič prikazana v [[bizantinska umetnost|bizantinski umetnosti]] in s tem prispeva k razvoju raznolikosti prizorov. Tema se je pojavila zaradi razprave o evharistični daritvi, ki je v Konstantinoplu obstajala od druge polovice 11. stoletja, in je bila upodobljena vedno znova vse do srednjega veka. Nekateri vratni prekladi in okenski okvirji imajo okras, ki spominja na marmor. Podobna predstavitev bi se lahko uporabila tudi za oltar in prestol. Ikonografski program se običajno uporablja v cerkvah s kupolo. Ker je stavba v Kurbinovu pokrita le z dvokapnico, je bilo treba upodobitve prilagoditi prostoru. To je mogoče videti pri prerokih, ki so običajno upodobljeni v [[tambur]]ju, ki je zdaj upodobljen na zgornjih stranskih stenah ali pri Teofaniji v četrtem registru zahodne stene. === Slikarji in slog === Freske v cerkvi veljajo za eno najbolj znanih bizantinskih slik makedonske renesanse.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=s7SOUj-xMUcC|title=Byzantine Art and Renaissance Europe|author=Angeliki Lymberopoulou, Rembrandt Duits|publisher=Ashgate Publishing|year=2013|isbn=978-1409420385}}</ref> Zdi se, da so bili za ikonografski program odgovorni vsaj trije slikarji, vendar njihove identitete ostajajo neznane. Vendar pa je mogoče opaziti razliko v njihovih spretnostih. Najbolj sposoben je upodobil ikoni Kristusa in Jurija ter prizore na zgornji vzhodni steni. Drugi umetnik je poslikal stranske stene, medtem ko je najbolj nenadarjen ustvaril ilustracije na zahodni steni, spodnjem delu vzhodne in delu severne stene. Domneva se, da so pri projektu sodelovali lokalni umetniki in da so mojstri leta 1180 okrasili cerkev svetnikov Kozme in Damijana v nedaleč oddaljeni vasi Kastoria. Slog fresk je slog zadnje razvojne faze komnenske umetnosti, vendar je v cerkvi v Kurbinovu mogoče opaziti majhna odstopanja od pravilne stroge simetrije. Več značilnosti slikarjev je opaznih v podolgovatih telesih in praznini obrazov. Namesto tega se nemirna draperija oblačil uporablja za izražanje čustvenega življenja figur, z izjemo najbolj nenadarjenega slikarja, ki žalost ob smrti Matere Božje odkrito prikazuje na obrazih udeležencev. == Stanje ohranjenosti in predelave == Freske v notranjosti cerkve so izgubile svojo barvno intenzivnost, razen tistih na vzhodni steni. Prva cona z imitacijo marmorja je izginila med prestolom in južnimi vrati. Vlaga je uničila skoraj vse svete figure na južni steni, ker ta ni zaščitena z naklonom kot njena dvojnica. Svetnik jezdec Demetrij na severnem vratnem sofitu ni del prvotne dekoracije. Datira se v konec 16. ali začetek 17. stoletja. V poznejše stoletje datirajo tudi poslikave na južni fasadi (razen tistih v luneti), vendar po mnenju M. Milijković-Pepek spadajo v 14. stoletje. Malo pred sredino 19. stoletja je cerkev poškodoval požar, zlasti južno steno. Posledično je bila uničena tudi njena veranda. Naslednja obnova leta 1847 je prinesla nekaj nesrečnih sprememb, na primer poškodbo fresk v zgornjih delih cerkve zaradi zamenjave lesenega stropa, zazidavanje stranskih vrat, dodajanje verande na zahodni fasadi in namestitev dveh pravokotnih oken v južno steno. Prvotni [[ikonostas]] je bil nadomeščen z novim, freske na zahodni fasadi pa so bile preslikane s tremi svetniki jezdeci. Nadaljnja konservatorska dela so bila izvedena v prvi polovici 20. stoletja. Kasnejši dodatki, kot je veranda na zahodni steni, so bili odstranjeni. Leta 1958 so bila izvedena naslednja dela: odstranitev stropa in dvig sten za 50 cm, odprtje stranskih vrat in obnova višin tal. Poleg tega so bile poslikave očiščene in restavrirane, odkriti pa so bili tudi originalni svetniki jezdeci na zahodni fasadi. Leta 2020 je bila cerkev dodana na poskusni seznam svetovne dediščine Severne Makedonije.<ref>{{cite web |title=Church St. George (Sv Gjorgji) Kurbinovo |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=16 April 2020 |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6492/ |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416162640/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6492/ |archive-date=2021-04-16 }}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, south side.jpg|Južna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, west side.jpg|Zahodna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, rider on west side.jpg|Svetnik na konju na zahodni fasadi desno od glavnega vhoda Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, iconostasis.jpg|[[Ikonostas]] Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, western gable.jpg|Freske na vzhodnem zidu Slika:Kurbinovo 4.JPG|Freska [[Nadangel Gabrijel|nadangela Gabrijela]], upodobljen tudi na makedonskem bankovcu za 50 denarjev Slika:Kurbinovo 6.JPG|Freska Marije z Jezusom Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 01.JPG|Prednji zid samostana Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 011.JPG|Freska sv. Jurija Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Baptism and Raising of Lazarus.jpg|Lazarjev krst in vstajenje na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, icon of Christ.jpg|Ikona Kristusovega rojstva na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Constantine and Helena.jpg|[[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] in Helena n ajužnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Harrowing of Hell.jpg|Prizor pekla ne severnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Church Fathers in the apse.jpg|Cerkveni očetje na levi strani apside Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Mary with Christ in the apse.jpg|Marija z Jezusom </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Elizabeta Dimitrova: ''The Church of St. George at Kurbinovo''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, str. 46–62. * Vojislav Durić: ''Byzantinische Fresken in Jugoslawien''. München 1976, str. 17–19. * Lydie Hadermann-Misguich: ''Kurbinovo. Les fresques de Saint-Georges et la peinture byzantine du XIIe siècle''. Bruxelles 1975, str. 11–21. * Sašo Korunovski, Elizabeta Dimitrova: ''Macédoine Byzantine. Histoire de l'art macédonien du IXe au XIVe siècle''. Paris 2006, str. 50–52, 73–80. * Aneta Serafimova: ''Mediaeval Painting in Macedonia (9th-18th Centuries)''. Skopje 2000, str. 42–46. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] 2kccwhqtm9mxsynmws9tuvphjsfisd9 0 601090 6660632 2026-04-17T06:28:12Z Romanm 13 preusmeritev na [[Učlovečenje]] 6660632 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Učlovečenje]] 7roussbluk85adh7so5ib47m114p91p 0 601091 6660637 2026-04-17T06:57:45Z Romanm 13 preusmeritev na [[Dorian Boguță]] 6660637 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dorian Boguță]] n6kathbong9i8lwrj0xroudrmlqksqh 0 601092 6660641 2026-04-17T07:01:45Z Sporti 5955 n 6660641 wikitext text/x-wiki '''Šoštarič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Antun Šoštarič]] (*1951), častnik * [[Drago Šoštarič]] (1942—2026), telovadec * [[Ivo Šoštarič]] (1911—1989), aeronavtični inženir, letalski konstrukter in pilot * [[Jože Šoštarič]], veteran vojne za Slovenijo * [[Mario Šoštarič]] (*1999), rokometaš * [[Sven Šoštarič Karič]] (*1998), nogometaš == Glej tudi == * priimek [[Šoštarić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šoštarič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] lp9rz26fwehb3rbcnd8m5r96m9rmr5f 1 601093 6660657 2026-04-17T07:40:25Z Octopus 13285 CEE 6660657 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= arhitektura |tema2= |tema3= |država= Severna Makedonija|država2= |država3= }} qsc2zcwnwlq9n2v142g8zxhx1e4cyqu 0 601094 6660664 2026-04-17T08:12:19Z Romanm 13 preusmeritev na [[Gornja Radgona]] 6660664 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gornja Radgona]] bakrev5ly3edkmr08h69gvvvlr7f78v 0 601095 6660665 2026-04-17T08:12:21Z Octopus 13285 infopolje 6660665 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Estonski Švedi | native_name = | native_name_lang = | population = | regions = | image = Svenskbygder_svatlas.jpg | caption = Švedska mesta in vasi v zahodni Estoniji | languages = estonska [[švedščina]], [[estonščina]] | region1 = {{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]] | pop1 = {{circa|7000}} <small>(1945)</small> | ref1 = <ref>Zetterberg, Seppo (2007) (in Finnish). ''Viron historia''. Helsingfors: Tammi. ISBN 951-74-6520-3 p.653</ref> | region2 = {{flag|Estonija}} | pop2 = 811 <small>(2021)</small><ref name="2021 census, volume 2">{{cite book|url=https://andmed.stat.ee/en/stat/rahvaloendus__rel2021__rahvastiku-demograafilised-ja-etno-kultuurilised-naitajad__rahvus-emakeel/RL21428/table/tableViewLayout2|volume=2|year=2021|publisher=Statistikaamet (Statistical Office of Estonia)|language=et, en|isbn=978-9985-74-202-0|access-date=10 June 2022|title=2021. aasta rahva ja eluruumide loendus (2021 Population and Housing Census)|archive-date=11 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190611131932/http://pub.stat.ee/px-web.2001/Dialog/varval.asp?ma=PO0222U&ti=POPULATION+BY+SEX%2C+ETHNIC+NATIONALITY+AND+COUNTY%2C+1+JANUARY.+ADMINISTRATIVE+DIVISION+AS+AT+01.01.2018&path=..%2FI_Databas%2FPopulation%2F01Population_indicators_and_composition%2F04Population_figure_and_composition%2F&lang=1|url-status=live}}</ref> | ref2 = | religions = Zgodovinsko: [[luteranstvo]]<br>Prevladujoče: nereligiozni | related = Finski Švedi, Švedi, Baltski Nemci }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Švedi]] [[Kategorija:Estonija]] sud4wro92z3x6lwc6fmsubm7lcjv5ue 6660744 6660665 2026-04-17T10:42:15Z Octopus 13285 6660744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Estonski Švedi | native_name = | native_name_lang = | population = | regions = | image = Svenskbygder_svatlas.jpg | caption = Švedska mesta in vasi v zahodni Estoniji | languages = estonska [[švedščina]], [[estonščina]] | region1 = {{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]] | pop1 = {{circa|7000}} <small>(1945)</small> | ref1 = <ref>Zetterberg, Seppo (2007) (in Finnish). ''Viron historia''. Helsingfors: Tammi. ISBN 951-74-6520-3 p.653</ref> | region2 = {{flag|Estonija}} | pop2 = 811 <small>(2021)</small><ref name="2021 census, volume 2">{{cite book|url=https://andmed.stat.ee/en/stat/rahvaloendus__rel2021__rahvastiku-demograafilised-ja-etno-kultuurilised-naitajad__rahvus-emakeel/RL21428/table/tableViewLayout2|volume=2|year=2021|publisher=Statistikaamet (Statistical Office of Estonia)|language=et, en|isbn=978-9985-74-202-0|access-date=10 June 2022|title=2021. aasta rahva ja eluruumide loendus (2021 Population and Housing Census)|archive-date=11 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190611131932/http://pub.stat.ee/px-web.2001/Dialog/varval.asp?ma=PO0222U&ti=POPULATION+BY+SEX%2C+ETHNIC+NATIONALITY+AND+COUNTY%2C+1+JANUARY.+ADMINISTRATIVE+DIVISION+AS+AT+01.01.2018&path=..%2FI_Databas%2FPopulation%2F01Population_indicators_and_composition%2F04Population_figure_and_composition%2F&lang=1|url-status=live}}</ref> | ref2 = | religions = Zgodovinsko: [[luteranstvo]]<br>Prevladujoče: nereligiozni | related = Finski Švedi, Švedi, Baltski Nemci }} '''Estonski Švedi''' ([[Švedščina|švedsko]]: estlandssvenskar ali aibofolke, 'otoški ljudje'; [[Estonščina|estonsko]]: eestirootslased ali rannarootslased, 'obalni Švedi') so švedsko govoreča manjšina, ki tradicionalno živi na obalnih območjih in otokih današnje zahodne in severne [[Estonija|Estonije]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je skoraj vsa preostala švedsko govoreča manjšina pobegnila pred sovjetsko invazijo na Estonijo in leta 1944 zbežala na Švedsko. V Estoniji zdaj stalno živi samo nekaj sto njihovih potomcev. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== Švedsko govoreče prebivalstvo živi v Estoniji približno 650 let. Prva pisna omemba švedskega prebivalstva v Estoniji je iz leta 1294, zapisana v zakonih mesta [[Haapsalu]]. Nadaljnje zgodnje omembe Švedov v Estoniji so iz let 1341 in 1345, ko je estonski samostan v Padiseju prodal posest Laokula in otok Suur-Pakri skupini Švedov. Na podlagi nekaterih krajevnih imen je mogoče sklepati, da so bili Švedi v Estoniji prisotni že prej. Med 13. in 15. stoletjem se je veliko Švedov priselilo v obalno Estonijo iz švedsko govorečih delov [[Finska|Finske]], ki je bila del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] in taka ostala do leta 1809. Finski Švedi so se pogosto naselili na zemljiščih v lasti Cerkve. Prvi dokumentirani zapis o otoku Ruhnu (švedsko: Runö) in njegovem švedskem prebivalstvu je v pismu [[Kurlandija|kurlandskega]] škofa iz leta 1341, ki je potrdilo pravico otočanov do prebivanja in upravljanja njihovega premoženja v skladu s švedsko zakonodajo. ===Švedska Estonija=== Leta 1561 je Švedska ustanovila dominion [[Švedska Estonija]] in ga imela v posesti do leta 1710, formalno do leta 1721, ko je bilo ozemlje po [[Mir iz Nystada |Nystadskem sporazumu]] odstopljeno Rusiji. Estonski Švedi so v tem obdobju uspevali. Švedščina je bila skupaj z nemščino in estonščino eden od uradnih jezikov. ===Ruska oblast=== Potem ko je [[Tevtonski viteški red]] v 16. stoletju izgubil velik del svoje moči in je bila po [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700–1721) Švedska Estonija izgubljena v korist Rusije, so se razmere za Švede v Estoniji poslabšale. Njihova zemljišča, uradno v posesti Cerkve, so bila pogosto zasežena in dana lokalnemu plemstvu. Davki so se povečali. Te razmere so ostale nespremenjene tudi med celo rusko vladavino. Agrarne reforme, ki so leta 1816 zajele zemljo estonskih tlačanov, za večinoma netlačanske estonske Švede niso veljale. ====Prisilne emigracije==== V nekaterih obdobjih med rusko vladavino v Estoniji so bile skupine estonskih Švedov prisiljene zapustiti Estonijo in se preseliti v druge dele [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]]. Najbolj opazna je bila preselitev med vladavino carice [[Katarina Velika|Katarine Velike]] leta 1781, ko so 1000 Švedov iz Hiiumaa (švedsko: Dagö) preselili v južno Rusijo, ki je zdaj del črnomorske [[Ukrajina|Ukrajine]]. Švedi so tam ustanovili skupnost Gamalsvenskbi, danes v [[Hersonska oblast|Hersonski oblasti]]. ===Izboljšanje pogojev=== Položaj estonskih Švedov se je v 50. in 60. letih 19. stoletja izboljšal zaradi nadaljnjih agrarnih reform, vendar je diskriminacija ostala prisotna tudi v preostalem obdobju carske vladavine v Estoniji. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je bila leta 1918 ustanovljena neodvisna Republika Estonija. Ustava neodvisne Estonije je etničnim manjšinam podelila nadzor nad jezikom v šolstvu, pravico do ustanavljanja institucij za njihove nacionalne in socialne pravice, pravico do uporabe maternega jezika v uradih na ozemljih, kjer so predstavljali večino prebivalstva, in izbiro narodnosti. Švedi, baltski Nemci, Rusi in Judje so imeli v novi nacionalni vladi svoje ministre. Ustanovljena je bila švedska politična organizacija Svenska Folkförbundet. Leta 1925 je bil sprejet nov zakon, ki je dal manjšinam še večjo kulturno avtonomijo, vendar Rusi in Švedi v Estoniji teh novih svoboščin niso izkoristili, predvsem zaradi ekonomskih razlogov. ===Druga svetovna vojna=== Leta 1939 je Sovjetska zveza prisilila Estonijo, da podpiše sporazum o vojaških oporiščih. Številni otoki, na katerih so živeli estonski Švedi, so bili zaseženi, prebivalstvo pa preseljeno. Na njih so bila zgrajena vojaška oporišča. Leto kasneje je Sovjetska zveza okupirala Estonijo, s čimer so estonski Švedi izgubil svoj glas v vladi. Estonski švedski moški so bili vpoklicani v [[Rdeča armada|Rdečo armado]], med nemško okupacijo pa v nemške oborožene sile. Večina estonskih Švedov je že pred drugo sovjetsko okupacijo Estonije leta 1944 pobegnila na Švedsko. 8. junija 1945 je bilo na Švedskem 6.554 estonskih Švedov in 21.815 beguncev iz Estonije.<ref>Seppo Zerterberg: Viro, Historia, kansa, kulttuuri. Helsinki: Suomalaisen kirjallisuuden seura, 1995, {{ISBN|951-717-806-9}} {{in lang|fi}}</ref> ===Sedanje stanje=== Majhne skupine preostalih estonskih Švedov se zdaj ponovno združujejo in vzpostavljajo svojo dediščino s preučevanjem švedskega jezika in kulture. Vodi jih Estonski švedski svet, ki ga podpira estonska vlada. Leta 2000 so bili Švedi 21. največja etnična skupina v Estoniji, saj jih je bilo le 300.<ref name="2000 census, volume 2">{{cite book |url=http://www.stat.ee/dokumendid/26495 |title=2000. Aasta rahva ja eluruumide loendus (Population and Housing Census) |volume=2 |year=2001 |publisher=Statistikaamet (Statistical Office of Estonia) |language=et, en |isbn=9985-74-202-8 |format=PDF |access-date=23 September 2009 |archive-date=14 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714075154/https://www.stat.ee/dokumendid/26495 |url-status=dead}}</ref> Na Švedskem še vedno živi veliko estonskih Švedov in potomcev beguncev iz Estonije. ==Ozemlje in demografija== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Švedi]] [[Kategorija:Estonija]] ad1cqh4cb3rsaa2is9jpqrqci276py3 0 601096 6660670 2026-04-17T08:22:29Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infobox Italian comune | name = San Giorgio di Nogaro | official_name = Comune di San Giorgio di Nogaro<br />Comun di San Zorç di Noiâr | native_name = {{native name|fur|San Zorz}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = |...« 6660670 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Giorgio di Nogaro | official_name = Comune di San Giorgio di Nogaro<br />Comun di San Zorç di Noiâr | native_name = {{native name|fur|San Zorz}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|50|N|13|12|E|type:city(7,417)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] (UD) | frazioni = Chiarisacco, Galli, Porto Nogaro, Villanova, Zellina, Zuccola | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 25,8 | population_footnotes = | population_total = 7417 | population_as_of = December 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. sangiorgini<br>fur. sanzorzins | elevation_footnotes = | elevation_m = 7 | twin1 = | twin1_country = |istat=030100| saint = | day = | postal_code = 33058 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/}} | footnotes = }} '''San Giorgio di Nogaro''' ({{langx|fur|San Zorç di Noiâr}}, lokalno {{lang|fur|San Zorz}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 27 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 34 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Na dan 31. decembra 2004 je občina imela 7.417 prebivalcev in površino 258 km².<ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> San Giorgio di Nogaro vsebuje naslednja naselja: Chiarisacco, Galli, Porto Nogaro, Villanova, Zellina in Zuccola. San Giorgio di Nogaro meji z naslednjimi občinami: [[Carlino]], [[Castions di Strada]], [[Gradež]], [[Marano Lagunare]], [[Porpetto]] in [[Torviscosa]]. == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:2752 bar:1881 from: 0 till:2886 bar:1901 from: 0 till:3510 bar:1911 from: 0 till:4624 bar:1921 from: 0 till:4753 bar:1931 from: 0 till:5491 bar:1936 from: 0 till:5972 bar:1951 from: 0 till:7413 bar:1961 from: 0 till:7123 bar:1971 from: 0 till:7398 bar:1981 from: 0 till:7688 bar:1991 from: 0 till:7581 bar:2001 from: 0 till:7314 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:2752 fontsize:XS text: 2752 shift:(-8,5) bar:1881 at:2886 fontsize:XS text: 2886 shift:(-8,5) bar:1901 at:3510 fontsize:XS text: 3510 shift:(-8,5) bar:1911 at:4624 fontsize:XS text: 4624 shift:(-8,5) bar:1921 at:4753 fontsize:XS text: 4753 shift:(-8,5) bar:1931 at:5491 fontsize:XS text: 5491 shift:(-8,5) bar:1936 at:5972 fontsize:XS text: 5972 shift:(-8,5) bar:1951 at:7413 fontsize:XS text: 7413 shift:(-8,5) bar:1961 at:7123 fontsize:XS text: 7123 shift:(-8,5) bar:1971 at:7398 fontsize:XS text: 7398 shift:(-8,5) bar:1981 at:7688 fontsize:XS text: 7688 shift:(-8,5) bar:1991 at:7581 fontsize:XS text: 7581 shift:(-8,5) bar:2001 at:7314 fontsize:XS text: 7314 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === San Giorgio di Nogaro je pobraten s: *{{flagicon|AUT}} [[Velikovec]], [[Avstrija]] *{{flagicon|HUN}} [[Mezohegyes]], [[Madžarska]] == Prevoz == * [[Železniška postaja San Giorgio di Nogaro]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/ www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Di Nogaro}} [[Kategorija:San Giorgio Di Nogaro| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Videm - občine]] 44ace0tjyfw418cyno2lblsnh8kkxk9 6660676 6660670 2026-04-17T08:29:05Z Erardo Galbi 166658 6660676 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Giorgio di Nogaro | official_name = Comune di San Giorgio di Nogaro<br />Comun di San Zorç di Noiâr | native_name = {{native name|fur|San Zorz}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|50|N|13|12|E|type:city(7,417)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] (UD) | frazioni = Chiarisacco, Galli, Porto Nogaro, Villanova, Zellina, Zuccola | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 25,8 | population_footnotes = | population_total = 7417 | population_as_of = December 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. sangiorgini<br>fur. sanzorzins | elevation_footnotes = | elevation_m = 7 | twin1 = | twin1_country = |istat=030100| saint = | day = | postal_code = 33058 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/}} | footnotes = }} '''San Giorgio di Nogaro''' ({{langx|fur|San Zorç di Noiâr}}, lokalno {{lang|fur|San Zorz}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 27 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 34 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Na dan 31. decembra 2004 je občina imela 7.417 prebivalcev in površino 258 km².<ref name="istat">Vsi demografski podatki in druge statistike: italijanski statistični urad [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istat]].</ref> San Giorgio di Nogaro vsebuje naslednja naselja: Chiarisacco (''Cjarisà''), Galli, Porto Nogaro (''Puart di Noiâr''), Villanova (''Vilegnove''), Zellina (''Ziline'') in Zuccola. San Giorgio di Nogaro meji z naslednjimi občinami: [[Carlino]] (''Cjarlins''), [[Castions di Strada]] (''Cjasteons di Strade''), [[Gradež]], [[Marano Lagunare]], [[Porpetto]] (''Porpêt'') in [[Torviscosa]] (''Tor di Zuin''). == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:2752 bar:1881 from: 0 till:2886 bar:1901 from: 0 till:3510 bar:1911 from: 0 till:4624 bar:1921 from: 0 till:4753 bar:1931 from: 0 till:5491 bar:1936 from: 0 till:5972 bar:1951 from: 0 till:7413 bar:1961 from: 0 till:7123 bar:1971 from: 0 till:7398 bar:1981 from: 0 till:7688 bar:1991 from: 0 till:7581 bar:2001 from: 0 till:7314 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:2752 fontsize:XS text: 2752 shift:(-8,5) bar:1881 at:2886 fontsize:XS text: 2886 shift:(-8,5) bar:1901 at:3510 fontsize:XS text: 3510 shift:(-8,5) bar:1911 at:4624 fontsize:XS text: 4624 shift:(-8,5) bar:1921 at:4753 fontsize:XS text: 4753 shift:(-8,5) bar:1931 at:5491 fontsize:XS text: 5491 shift:(-8,5) bar:1936 at:5972 fontsize:XS text: 5972 shift:(-8,5) bar:1951 at:7413 fontsize:XS text: 7413 shift:(-8,5) bar:1961 at:7123 fontsize:XS text: 7123 shift:(-8,5) bar:1971 at:7398 fontsize:XS text: 7398 shift:(-8,5) bar:1981 at:7688 fontsize:XS text: 7688 shift:(-8,5) bar:1991 at:7581 fontsize:XS text: 7581 shift:(-8,5) bar:2001 at:7314 fontsize:XS text: 7314 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === San Giorgio di Nogaro je pobraten s: *{{flagicon|AUT}} [[Velikovec]], [[Avstrija]] *{{flagicon|HUN}} [[Mezohegyes]], [[Madžarska]] == Prevoz == * [[Železniška postaja San Giorgio di Nogaro]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/ www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Di Nogaro}} [[Kategorija:San Giorgio Di Nogaro| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Videm - občine]] oejw5y1izxebs791drag2ixmwygupn5 6660677 6660676 2026-04-17T08:30:00Z Erardo Galbi 166658 6660677 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Giorgio di Nogaro | official_name = Comune di San Giorgio di Nogaro<br />Comun di San Zorç di Noiâr | native_name = {{native name|fur|San Zorz}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|50|N|13|12|E|type:city(7,417)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] (UD) | frazioni = Chiarisacco, Galli, Porto Nogaro, Villanova, Zellina, Zuccola | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 25,8 | population_footnotes = | population_total = 7417 | population_as_of = December 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. sangiorgini<br>fur. sanzorzins | elevation_footnotes = | elevation_m = 7 | twin1 = | twin1_country = |istat=030100| saint = | day = | postal_code = 33058 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/}} | footnotes = }} '''San Giorgio di Nogaro''' ({{langx|fur|San Zorç di Noiâr}}, lokalno {{lang|fur|San Zorz}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 27 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 34 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Na dan 31. decembra 2004 je občina imela 7.417 prebivalcev in površino 258 km².<ref name="istat">Vsi demografski podatki in druge statistike: italijanski statistični urad [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istat]].</ref> San Giorgio di Nogaro vsebuje naslednja naselja: Chiarisacco (''Cjarisà''), Galli (''I Gjai''), Porto Nogaro (''Puart di Noiâr''), Villanova (''Vilegnove''), Zellina (''Ziline'') in Zuccola (''Çucule''). San Giorgio di Nogaro meji z naslednjimi občinami: [[Carlino]] (''Cjarlins''), [[Castions di Strada]] (''Cjasteons di Strade''), [[Gradež]], [[Marano Lagunare]], [[Porpetto]] (''Porpêt'') in [[Torviscosa]] (''Tor di Zuin''). == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:2752 bar:1881 from: 0 till:2886 bar:1901 from: 0 till:3510 bar:1911 from: 0 till:4624 bar:1921 from: 0 till:4753 bar:1931 from: 0 till:5491 bar:1936 from: 0 till:5972 bar:1951 from: 0 till:7413 bar:1961 from: 0 till:7123 bar:1971 from: 0 till:7398 bar:1981 from: 0 till:7688 bar:1991 from: 0 till:7581 bar:2001 from: 0 till:7314 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:2752 fontsize:XS text: 2752 shift:(-8,5) bar:1881 at:2886 fontsize:XS text: 2886 shift:(-8,5) bar:1901 at:3510 fontsize:XS text: 3510 shift:(-8,5) bar:1911 at:4624 fontsize:XS text: 4624 shift:(-8,5) bar:1921 at:4753 fontsize:XS text: 4753 shift:(-8,5) bar:1931 at:5491 fontsize:XS text: 5491 shift:(-8,5) bar:1936 at:5972 fontsize:XS text: 5972 shift:(-8,5) bar:1951 at:7413 fontsize:XS text: 7413 shift:(-8,5) bar:1961 at:7123 fontsize:XS text: 7123 shift:(-8,5) bar:1971 at:7398 fontsize:XS text: 7398 shift:(-8,5) bar:1981 at:7688 fontsize:XS text: 7688 shift:(-8,5) bar:1991 at:7581 fontsize:XS text: 7581 shift:(-8,5) bar:2001 at:7314 fontsize:XS text: 7314 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === San Giorgio di Nogaro je pobraten s: *{{flagicon|AUT}} [[Velikovec]], [[Avstrija]] *{{flagicon|HUN}} [[Mezohegyes]], [[Madžarska]] == Prevoz == * [[Železniška postaja San Giorgio di Nogaro]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/ www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Di Nogaro}} [[Kategorija:San Giorgio Di Nogaro| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Videm - občine]] 5hxqpefw6hyuq0vpc3nx501bzi30240 6660682 6660677 2026-04-17T08:46:05Z Erardo Galbi 166658 6660682 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Giorgio di Nogaro | official_name = Comune di San Giorgio di Nogaro<br />Comun di San Zorç di Noiâr | native_name = {{native name|fur|San Zorz}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|50|N|13|12|E|type:city(7,417)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] (UD) | frazioni = Chiarisacco, Galli, Porto Nogaro, Villanova, Zellina, Zuccola | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 25,8 | population_footnotes = | population_total = 7417 | population_as_of = December 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. sangiorgini<br>fur. sanzorzins | elevation_footnotes = | elevation_m = 7 | twin1 = | twin1_country = |istat=030100| saint = | day = | postal_code = 33058 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/}} | footnotes = }} '''San Giorgio di Nogaro''' ({{langx|fur|San Zorç di Noiâr}}, lokalno {{lang|fur|San Zorz}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 27 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 34 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Na dan 31. decembra 2004 je občina imela 7.417 prebivalcev in površino 258 km².<ref name="istat">Vsi demografski podatki in druge statistike: italijanski statistični urad [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istat]].</ref> San Giorgio di Nogaro vsebuje naslednja naselja: Chiarisacco (''Cjarisà''), Galli (''I Gjai''), Porto Nogaro (''Puart di Noiâr''), Villanova (''Vilegnove''), Zellina (''Ziline'') in Zuccola (''Çucule''). San Giorgio di Nogaro meji z naslednjimi občinami: [[Carlino]] (''Cjarlins''), [[Castions di Strada]] (''Cjasteons di Strade''), [[Gradež]], [[Marano Lagunare]], [[Porpetto]] (''Porpêt'') in [[Torviscosa]] (''Tor di Zuin''). == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:2752 bar:1881 from: 0 till:2886 bar:1901 from: 0 till:3510 bar:1911 from: 0 till:4624 bar:1921 from: 0 till:4753 bar:1931 from: 0 till:5491 bar:1936 from: 0 till:5972 bar:1951 from: 0 till:7413 bar:1961 from: 0 till:7123 bar:1971 from: 0 till:7398 bar:1981 from: 0 till:7688 bar:1991 from: 0 till:7581 bar:2001 from: 0 till:7314 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:2752 fontsize:XS text: 2752 shift:(-8,5) bar:1881 at:2886 fontsize:XS text: 2886 shift:(-8,5) bar:1901 at:3510 fontsize:XS text: 3510 shift:(-8,5) bar:1911 at:4624 fontsize:XS text: 4624 shift:(-8,5) bar:1921 at:4753 fontsize:XS text: 4753 shift:(-8,5) bar:1931 at:5491 fontsize:XS text: 5491 shift:(-8,5) bar:1936 at:5972 fontsize:XS text: 5972 shift:(-8,5) bar:1951 at:7413 fontsize:XS text: 7413 shift:(-8,5) bar:1961 at:7123 fontsize:XS text: 7123 shift:(-8,5) bar:1971 at:7398 fontsize:XS text: 7398 shift:(-8,5) bar:1981 at:7688 fontsize:XS text: 7688 shift:(-8,5) bar:1991 at:7581 fontsize:XS text: 7581 shift:(-8,5) bar:2001 at:7314 fontsize:XS text: 7314 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === San Giorgio di Nogaro je pobraten s: *{{flagicon|AUT}} [[Velikovec]], [[Avstrija]] *{{flagicon|HUN}} [[Mezohegyes]], [[Madžarska]] == Prevoz == * [[Železniška postaja San Giorgio di Nogaro]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/ www.comune.sangiorgiodinogaro.ud.it/] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Di Nogaro}} [[Kategorija:San Giorgio Di Nogaro| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] tvvm5jdfda4otkjq6xo8tpr07lndjiu 0 601097 6660679 2026-04-17T08:38:12Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[San Giorgio di Nogaro]] 6660679 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Giorgio di Nogaro]] ly53jm9jkm7k47v1nn9ve4ynns5attq 0 601098 6660680 2026-04-17T08:38:37Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[San Giorgio di Nogaro]] 6660680 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Giorgio di Nogaro]] ly53jm9jkm7k47v1nn9ve4ynns5attq 0 601099 6660681 2026-04-17T08:39:04Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[San Giorgio di Nogaro]] 6660681 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Giorgio di Nogaro]] ly53jm9jkm7k47v1nn9ve4ynns5attq 0 601100 6660687 2026-04-17T08:58:38Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infobox Italian comune | name = Tricesimo | official_name = Comune di Tricesimo | native_name = {{native name|fur|Tresesin}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Stemma comune tricesimo.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coord...« 6660687 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tricesimo | official_name = Comune di Tricesimo | native_name = {{native name|fur|Tresesin}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Stemma comune tricesimo.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|9|N|13|13|E|type:city(7,471)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Province of Udine|Udine]] (UD) | frazioni = Ara Grande, Ara Piccola, Felettano, Fraelacco, Leonacco, Braidamatta, Colgallo, Adorgnano | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 17.5 | population_footnotes = | population_total = 7471 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 199 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33019 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.tricesimo.ud.it}} | footnotes = }} [[File:Castello di Tricesimo.jpg|thumb|left|the Castle]] '''Tricesimo''' ({{langx|fur|Tresesin}}) is a {{lang|it|[[comune]]}} (municipality) in the [[Province of Udine|Regional decentralization entity of Udine]] in the [[Italy|Italian]] region of [[Friuli-Venezia Giulia]], located about {{convert|70|km|mi}} northwest of [[Trieste]] and about {{convert|9|km|mi|0}} north of [[Udine]]. As of 31 December 2004, it had a population of 7,471 and an area of {{convert|17.5|km2|mi2}}.<ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> Občina Tricesimo vsebuje naslednja naselja: Ara Grande (), Ara Piccola (), Felettano (), Fraelacco (), Leonacco (), Braidamatta (), Colgallo () in Adorgnano (). Tricesimo meji z naslednjimi občinami: [[Cassacco]] (Cjassà), [[Pagnacco]] (Pagnà), [[Reana del Rojale]] (Reane dal Roiâl), [[Tarcento]] (Tarcint), [[Tavagnacco]] (Tavagnà), [[Treppo - Ligosullo]] (Trep - Liussûl) in [[Fagagna]] (Feagne). == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:7500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3760 bar:1881 from: 0 till:3976 bar:1901 from: 0 till:4849 bar:1911 from: 0 till:5564 bar:1921 from: 0 till:6271 bar:1931 from: 0 till:5630 bar:1936 from: 0 till:5040 bar:1951 from: 0 till:6104 bar:1961 from: 0 till:5743 bar:1971 from: 0 till:5975 bar:1981 from: 0 till:6584 bar:1991 from: 0 till:6861 bar:2001 from: 0 till:7305 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3760 fontsize:XS text: 3760 shift:(-8,5) bar:1881 at:3976 fontsize:XS text: 3976 shift:(-8,5) bar:1901 at:4849 fontsize:XS text: 4849 shift:(-8,5) bar:1911 at:5564 fontsize:XS text: 5564 shift:(-8,5) bar:1921 at:6271 fontsize:XS text: 6271 shift:(-8,5) bar:1931 at:5630 fontsize:XS text: 5630 shift:(-8,5) bar:1936 at:5040 fontsize:XS text: 5040 shift:(-8,5) bar:1951 at:6104 fontsize:XS text: 6104 shift:(-8,5) bar:1961 at:5743 fontsize:XS text: 5743 shift:(-8,5) bar:1971 at:5975 fontsize:XS text: 5975 shift:(-8,5) bar:1981 at:6584 fontsize:XS text: 6584 shift:(-8,5) bar:1991 at:6861 fontsize:XS text: 6861 shift:(-8,5) bar:2001 at:7305 fontsize:XS text: 7305 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Pobratena mesta== Tricesimo je pobraten z: * {{flagicon|Avstrija}} [[Mittersill]], Avstrija == Sklici == <references/> == Zunanje povezave== * [https://www.comune.tricesimo.ud.it www.comune.tricesimo.ud.it] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Tricesimo}} [[Kategorija:Taržizem| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 4bzurabia9la5k8uhtrrl4otlrfqxu4 6660688 6660687 2026-04-17T09:00:14Z Erardo Galbi 166658 6660688 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tricesimo | official_name = Comune di Tricesimo | native_name = {{native name|fur|Tresesin}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Stemma comune tricesimo.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|9|N|13|13|E|type:city(7,471)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Province of Udine|Udine]] (UD) | frazioni = Ara Grande, Ara Piccola, Felettano, Fraelacco, Leonacco, Braidamatta, Colgallo, Adorgnano | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 17.5 | population_footnotes = | population_total = 7471 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 199 | twin1 = | twin1_country = |istat=030127| saint = | day = | postal_code = 33019 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.tricesimo.ud.it}} | footnotes = }} '''Taržizem''' ({{langx|it|Tricesimo}}, {{langx|fur|Tresesin}}) is a {{lang|it|[[comune]]}} (municipality) in the [[Province of Udine|Regional decentralization entity of Udine]] in the [[Italy|Italian]] region of [[Friuli-Venezia Giulia]], located about {{convert|70|km|mi}} northwest of [[Trieste]] and about {{convert|9|km|mi|0}} north of [[Udine]]. As of 31 December 2004, it had a population of 7,471 and an area of {{convert|17.5|km2|mi2}}.<ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> Občina Tricesimo vsebuje naslednja naselja: Ara Grande (), Ara Piccola (), Felettano (), Fraelacco (), Leonacco (), Braidamatta (), Colgallo () in Adorgnano (). [[File:Castello di Tricesimo.jpg|thumb|left|Grad]]Tricesimo meji z naslednjimi občinami: [[Cassacco]] (''Cjassà''), [[Pagnacco]] (''Pagnà''), [[Reana del Rojale]] (''Reane dal Roiâl''), [[Tarcento]] (''Tarcint''), [[Tavagnacco]] (''Tavagnà''), [[Treppo - Ligosullo]] (''Trep - Liussûl'') in [[Fagagna]] (''Feagne''). == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:7500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3760 bar:1881 from: 0 till:3976 bar:1901 from: 0 till:4849 bar:1911 from: 0 till:5564 bar:1921 from: 0 till:6271 bar:1931 from: 0 till:5630 bar:1936 from: 0 till:5040 bar:1951 from: 0 till:6104 bar:1961 from: 0 till:5743 bar:1971 from: 0 till:5975 bar:1981 from: 0 till:6584 bar:1991 from: 0 till:6861 bar:2001 from: 0 till:7305 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3760 fontsize:XS text: 3760 shift:(-8,5) bar:1881 at:3976 fontsize:XS text: 3976 shift:(-8,5) bar:1901 at:4849 fontsize:XS text: 4849 shift:(-8,5) bar:1911 at:5564 fontsize:XS text: 5564 shift:(-8,5) bar:1921 at:6271 fontsize:XS text: 6271 shift:(-8,5) bar:1931 at:5630 fontsize:XS text: 5630 shift:(-8,5) bar:1936 at:5040 fontsize:XS text: 5040 shift:(-8,5) bar:1951 at:6104 fontsize:XS text: 6104 shift:(-8,5) bar:1961 at:5743 fontsize:XS text: 5743 shift:(-8,5) bar:1971 at:5975 fontsize:XS text: 5975 shift:(-8,5) bar:1981 at:6584 fontsize:XS text: 6584 shift:(-8,5) bar:1991 at:6861 fontsize:XS text: 6861 shift:(-8,5) bar:2001 at:7305 fontsize:XS text: 7305 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Pobratena mesta== Tricesimo je pobraten z: * {{flagicon|Avstrija}} [[Mittersill]], Avstrija == Sklici == <references/> == Zunanje povezave== * [https://www.comune.tricesimo.ud.it www.comune.tricesimo.ud.it] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Tricesimo}} [[Kategorija:Taržizem| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] puk1cetbbvrmbxlvp7kpopy5j4ib08j 6660690 6660688 2026-04-17T09:04:30Z Erardo Galbi 166658 6660690 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tricesimo | official_name = Comune di Tricesimo / Comun di Tresesin | native_name = {{native name|it|Tricesimo}}<br>{{native name|fur|Tresesin}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Stemma comune tricesimo.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|9|N|13|13|E|type:city(7,471)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Province of Udine|Udine]] (UD) | frazioni = Ara Grande, Ara Piccola, Felettano, Fraelacco, Leonacco, Braidamatta, Colgallo, Adorgnano | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 17.5 | population_footnotes = | population_total = 7471 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 199 | twin1 = | twin1_country = |istat=030127| saint = | day = | postal_code = 33019 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.tricesimo.ud.it}} | footnotes = }} '''Taržizem''' ({{langx|it|Tricesimo}}, {{langx|fur|Tresesin}}) is a {{lang|it|[[comune]]}} (municipality) in the [[Province of Udine|Regional decentralization entity of Udine]] in the [[Italy|Italian]] region of [[Friuli-Venezia Giulia]], located about {{convert|70|km|mi}} northwest of [[Trieste]] and about {{convert|9|km|mi|0}} north of [[Udine]]. As of 31 December 2004, it had a population of 7,471 and an area of {{convert|17.5|km2|mi2}}.<ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istat]].</ref> Občina Tricesimo vsebuje naslednja naselja: Ara Grande (''Are Grande''), Ara Piccola (''Are Piçule''), Felettano (''Feletan''), Fraelacco (''Fraelà''), Leonacco (''Luvinà''), Braidamatta (''Braidemate''), Colgallo (''Congjal'') in Adorgnano (''Adorgnan''). [[File:Castello di Tricesimo.jpg|thumb|left|Grad]]Tricesimo meji z naslednjimi občinami: [[Cassacco]] (''Cjassà''), [[Pagnacco]] (''Pagnà''), [[Reana del Rojale]] (''Reane dal Roiâl''), [[Tarcento]] (''Tarcint''), [[Tavagnacco]] (''Tavagnà''), [[Treppo - Ligosullo]] (''Trep - Liussûl'') in [[Fagagna]] (''Feagne''). == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:7500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3760 bar:1881 from: 0 till:3976 bar:1901 from: 0 till:4849 bar:1911 from: 0 till:5564 bar:1921 from: 0 till:6271 bar:1931 from: 0 till:5630 bar:1936 from: 0 till:5040 bar:1951 from: 0 till:6104 bar:1961 from: 0 till:5743 bar:1971 from: 0 till:5975 bar:1981 from: 0 till:6584 bar:1991 from: 0 till:6861 bar:2001 from: 0 till:7305 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3760 fontsize:XS text: 3760 shift:(-8,5) bar:1881 at:3976 fontsize:XS text: 3976 shift:(-8,5) bar:1901 at:4849 fontsize:XS text: 4849 shift:(-8,5) bar:1911 at:5564 fontsize:XS text: 5564 shift:(-8,5) bar:1921 at:6271 fontsize:XS text: 6271 shift:(-8,5) bar:1931 at:5630 fontsize:XS text: 5630 shift:(-8,5) bar:1936 at:5040 fontsize:XS text: 5040 shift:(-8,5) bar:1951 at:6104 fontsize:XS text: 6104 shift:(-8,5) bar:1961 at:5743 fontsize:XS text: 5743 shift:(-8,5) bar:1971 at:5975 fontsize:XS text: 5975 shift:(-8,5) bar:1981 at:6584 fontsize:XS text: 6584 shift:(-8,5) bar:1991 at:6861 fontsize:XS text: 6861 shift:(-8,5) bar:2001 at:7305 fontsize:XS text: 7305 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Pobratena mesta== Tricesimo je pobraten z: * {{flagicon|Avstrija}} [[Mittersill]], Avstrija == Sklici == <references/> == Zunanje povezave== * [https://www.comune.tricesimo.ud.it www.comune.tricesimo.ud.it] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Tricesimo}} [[Kategorija:Taržizem| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] hu5g9h5koakd70c8uz6qdozxao020gg 6660691 6660690 2026-04-17T09:08:48Z Erardo Galbi 166658 6660691 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tricesimo | official_name = Comune di Tricesimo / Comun di Tresesin | native_name = {{native name|it|Tricesimo}}<br>{{native name|fur|Tresesin}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Stemma comune tricesimo.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|9|N|13|13|E|type:city(7,471)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Province of Udine|Udine]] (UD) | frazioni = Ara Grande, Ara Piccola, Felettano, Fraelacco, Leonacco, Braidamatta, Colgallo, Adorgnano | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,5 | population_footnotes = | population_total = 7471 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 199 | twin1 = | twin1_country = |istat=030127| saint = | day = | postal_code = 33019 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.tricesimo.ud.it}} | footnotes = }} '''Taržizem''' ({{langx|it|Tricesimo}}, {{langx|fur|Tresesin}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km severno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 15 km jugovzhodno od [[Humin|Humina]]. Na dan 31. decembra 2004 je imela 7.471 prebivalcev in površino 175 km².<ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istat]].</ref> Občina Tricesimo vsebuje naslednja naselja: Ara Grande (''Are Grande''), Ara Piccola (''Are Piçule''), Felettano (''Feletan''), Fraelacco (''Fraelà''), Leonacco (''Luvinà''), Braidamatta (''Braidemate''), Colgallo (''Congjal'') in Adorgnano (''Adorgnan''). [[File:Castello di Tricesimo.jpg|thumb|left|Grad]]Tricesimo meji z naslednjimi občinami: [[Cassacco]] (''Cjassà''), [[Pagnacco]] (''Pagnà''), [[Reana del Rojale]] (''Reane dal Roiâl''), [[Čenta, Videm|Čenta]] (''Tarcento'', ''Tarcint''), [[Tavagnacco]] (''Tavagnà''), [[Treppo - Ligosullo]] (''Trep - Liussûl'') in [[Fagagna]] (''Feagne''). == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:7500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3760 bar:1881 from: 0 till:3976 bar:1901 from: 0 till:4849 bar:1911 from: 0 till:5564 bar:1921 from: 0 till:6271 bar:1931 from: 0 till:5630 bar:1936 from: 0 till:5040 bar:1951 from: 0 till:6104 bar:1961 from: 0 till:5743 bar:1971 from: 0 till:5975 bar:1981 from: 0 till:6584 bar:1991 from: 0 till:6861 bar:2001 from: 0 till:7305 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3760 fontsize:XS text: 3760 shift:(-8,5) bar:1881 at:3976 fontsize:XS text: 3976 shift:(-8,5) bar:1901 at:4849 fontsize:XS text: 4849 shift:(-8,5) bar:1911 at:5564 fontsize:XS text: 5564 shift:(-8,5) bar:1921 at:6271 fontsize:XS text: 6271 shift:(-8,5) bar:1931 at:5630 fontsize:XS text: 5630 shift:(-8,5) bar:1936 at:5040 fontsize:XS text: 5040 shift:(-8,5) bar:1951 at:6104 fontsize:XS text: 6104 shift:(-8,5) bar:1961 at:5743 fontsize:XS text: 5743 shift:(-8,5) bar:1971 at:5975 fontsize:XS text: 5975 shift:(-8,5) bar:1981 at:6584 fontsize:XS text: 6584 shift:(-8,5) bar:1991 at:6861 fontsize:XS text: 6861 shift:(-8,5) bar:2001 at:7305 fontsize:XS text: 7305 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Pobratena mesta== Tricesimo je pobraten z: * {{flagicon|Avstrija}} [[Mittersill]], Avstrija == Sklici == <references/> == Zunanje povezave== * [https://www.comune.tricesimo.ud.it www.comune.tricesimo.ud.it] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Tricesimo}} [[Kategorija:Taržizem| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 6b17t7qiohei3wmg82a9z07yvvw4wkm 6660692 6660691 2026-04-17T09:10:04Z Erardo Galbi 166658 6660692 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tricesimo | official_name = Comune di Tricesimo / Comun di Tresesin | native_name = {{native name|it|Tricesimo}}<br>{{native name|fur|Tresesin}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Stemma comune tricesimo.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|9|N|13|13|E|type:city(7,471)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] (UD) | frazioni = Ara Grande, Ara Piccola, Felettano, Fraelacco, Leonacco, Braidamatta, Colgallo, Adorgnano | mayor_party = | mayor = Alessandra Cervellin | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,5 | population_footnotes = | population_total = 7471 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 199 | twin1 = | twin1_country = |istat=030127| saint = | day = | postal_code = 33019 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.tricesimo.ud.it}} | footnotes = }} '''Taržizem''' ({{langx|it|Tricesimo}}, {{langx|fur|Tresesin}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km severno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 15 km jugovzhodno od [[Humin|Humina]]. Na dan 31. decembra 2004 je imela 7.471 prebivalcev in površino 175 km².<ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istat]].</ref> Občina Tricesimo vsebuje naslednja naselja: Ara Grande (''Are Grande''), Ara Piccola (''Are Piçule''), Felettano (''Feletan''), Fraelacco (''Fraelà''), Leonacco (''Luvinà''), Braidamatta (''Braidemate''), Colgallo (''Congjal'') in Adorgnano (''Adorgnan''). [[File:Castello di Tricesimo.jpg|thumb|left|Grad]]Tricesimo meji z naslednjimi občinami: [[Cassacco]] (''Cjassà''), [[Pagnacco]] (''Pagnà''), [[Reana del Rojale]] (''Reane dal Roiâl''), [[Čenta, Videm|Čenta]] (''Tarcento'', ''Tarcint''), [[Tavagnacco]] (''Tavagnà''), [[Treppo - Ligosullo]] (''Trep - Liussûl'') in [[Fagagna]] (''Feagne''). == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:7500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3760 bar:1881 from: 0 till:3976 bar:1901 from: 0 till:4849 bar:1911 from: 0 till:5564 bar:1921 from: 0 till:6271 bar:1931 from: 0 till:5630 bar:1936 from: 0 till:5040 bar:1951 from: 0 till:6104 bar:1961 from: 0 till:5743 bar:1971 from: 0 till:5975 bar:1981 from: 0 till:6584 bar:1991 from: 0 till:6861 bar:2001 from: 0 till:7305 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3760 fontsize:XS text: 3760 shift:(-8,5) bar:1881 at:3976 fontsize:XS text: 3976 shift:(-8,5) bar:1901 at:4849 fontsize:XS text: 4849 shift:(-8,5) bar:1911 at:5564 fontsize:XS text: 5564 shift:(-8,5) bar:1921 at:6271 fontsize:XS text: 6271 shift:(-8,5) bar:1931 at:5630 fontsize:XS text: 5630 shift:(-8,5) bar:1936 at:5040 fontsize:XS text: 5040 shift:(-8,5) bar:1951 at:6104 fontsize:XS text: 6104 shift:(-8,5) bar:1961 at:5743 fontsize:XS text: 5743 shift:(-8,5) bar:1971 at:5975 fontsize:XS text: 5975 shift:(-8,5) bar:1981 at:6584 fontsize:XS text: 6584 shift:(-8,5) bar:1991 at:6861 fontsize:XS text: 6861 shift:(-8,5) bar:2001 at:7305 fontsize:XS text: 7305 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Pobratena mesta== Tricesimo je pobraten z: * {{flagicon|Avstrija}} [[Mittersill]], Avstrija == Sklici == <references/> == Zunanje povezave== * [https://www.comune.tricesimo.ud.it www.comune.tricesimo.ud.it] {{clear}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Tricesimo}} [[Kategorija:Taržizem| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] q93eq5upltpek6g0crwe97sxk7stkof 0 601101 6660693 2026-04-17T09:10:49Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Taržizem]] 6660693 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Taržizem]] qmxmj55ppkkez3p1lojlohd5zp2pu8x 0 601102 6660694 2026-04-17T09:11:05Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Taržizem]] 6660694 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Taržizem]] qmxmj55ppkkez3p1lojlohd5zp2pu8x 0 601103 6660698 2026-04-17T09:19:41Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Reka |nome = Cornappo |immagine = FiumeCornappoTorlanoPonte degli angeli.jpg |didascalia = |nazione = ITA |altre_nazioni = |attraversa = {{IT-FVG}} |attraversa_2 = |attraversa_3 = |portata = |note_portata = |bacino = |note_bacino = |altitudine_sorgente = 521 |note_altitudine_sorgente = |nasce = [[Prealpi Giulie]] |nasce_lat = 46.2840681 |nasce_long = 13.3663946 |affluenti = |sfocia = nel [[Torre (fiume)|Torre]] |sfocia_lat = 46.1836...« 6660698 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Reka |nome = Cornappo |immagine = FiumeCornappoTorlanoPonte degli angeli.jpg |didascalia = |nazione = ITA |altre_nazioni = |attraversa = {{IT-FVG}} |attraversa_2 = |attraversa_3 = |portata = |note_portata = |bacino = |note_bacino = |altitudine_sorgente = 521 |note_altitudine_sorgente = |nasce = [[Prealpi Giulie]] |nasce_lat = 46.2840681 |nasce_long = 13.3663946 |affluenti = |sfocia = nel [[Torre (fiume)|Torre]] |sfocia_lat = 46.1836261 |sfocia_long = 13.2587311 |mappa = }} Il '''Cornappo''' ({{friulano|Cuarnap}}<ref>[http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927084456/http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica |data=27 settembre 2013 }}.</ref>, {{sloveno|Karnahta}}) è un torrente che nasce nella frazione di Cornappo, nel comune di [[Taipana]], in [[provincia di Udine]]. Il fiume, nel paese di [[Nimis]] diventa affluente del torrente [[Torre (fiume)|Torre]] (affluente a sua volta dell'[[Isonzo]]). Il torrente in questione è luogo di vita di molte [[Trota|trote]], e nel paese di Nimis sono presenti alcune peschiere. L'acquedotto del comune di [[Tricesimo]] usa l'acqua del fiume Cornappo. == Note == <references/> == Altri progetti == {{interprogetto}} {{portale|udine}} [[Categoria:Fiumi della provincia di Udine]] fpipawoqarhh4eyygwmuflzfv3172yh 6660704 6660698 2026-04-17T09:38:50Z Erardo Galbi 166658 6660704 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Reka | name = Karnahta | name_native = Cornappo, Cuarnap | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = | nickname = <!---------------------- SLIKA--> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = <!---------------------- ZEMLJEVIDI--> | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | pushpin_map_alt = <!---------------------- LOKACIJA--> | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- FIZIČNE LASTNOSTI --> | length = | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- ZNAČILNOSTI POREČJA --> | source1 = | source1_location = | source1_coordinates= <!-- {{koord novi|...}} --> | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = | mouth_coordinates = <!-- {{koord novi|...|display=inline,title}} --> | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Karnahta''' ({{Jezik-it|Cornappo}}, {{Jezik-fur|Cuarnap}}<ref>[http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927084456/http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica |data=27 settembre 2013 }}.</ref>) je potok, ki izvira v naselju Karnahta v Občini Tipana v Pokrajini Videm. V Nemah se reka združi s potokom Ter (ki je sam pritok reke Soče). Ta potok je dom mnogih postrvi, v Nemah pa je nekaj ribnikov. Vodovod Občine Taržizem uporablja vodo iz Karnahte. == Sklici == <references/> [[Kategorija:Reke v Italiji]] 2ys8cfu97ubxx4enaofbwlr7na8av3l 6660709 6660704 2026-04-17T09:42:41Z Erardo Galbi 166658 6660709 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Reka | name = Karnahta | name_native = Cornappo, Cuarnap | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = | nickname = <!---------------------- SLIKA--> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = <!---------------------- ZEMLJEVIDI--> | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | pushpin_map_alt = <!---------------------- LOKACIJA--> | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- FIZIČNE LASTNOSTI --> | length = 20 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- ZNAČILNOSTI POREČJA --> | source1 = Julijske Predalpe | source1_location = | source1_coordinates= <!-- {{koord novi|...}} --> | source1_elevation = | mouth = Ter | mouth_location = | mouth_coordinates = <!-- {{koord novi|...|display=inline,title}} --> | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Karnahta''' ({{Jezik-it|Cornappo}}, {{Jezik-fur|Cuarnap}}<ref>[http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927084456/http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica |data=27 settembre 2013 }}.</ref>) je potok, ki izvira v naselju Karnahta v [[Tipana|Občini Tipana]] v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]]. V [[Neme|Nemah]] se reka združi s potokom [[Ter (reka)|Ter]] (ki je sam pritok reke [[Soča|Soče]]). Ta potok je dom mnogih [[postrvi]], v Nemah pa je nekaj ribnikov. Vodovod [[Taržizem|Občine Taržizem]] uporablja vodo iz Karnahte. == Sklici == <references/> [[Kategorija:Reke v Italiji]] 3dp4clm07mahedaruheia8a3ak0fqhr 6660717 6660709 2026-04-17T09:46:44Z Erardo Galbi 166658 6660717 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Reka | name = Karnahta | name_native = Cornappo, Cuarnap | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = | nickname = <!---------------------- SLIKA--> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = <!---------------------- ZEMLJEVIDI--> | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | pushpin_map_alt = <!---------------------- LOKACIJA--> | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- FIZIČNE LASTNOSTI --> | length = 20 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- ZNAČILNOSTI POREČJA --> | source1 = [[Julijske Predalpe]] | source1_location = | source1_coordinates= {{koord novi|46.2840681|13.3663946}} | source1_elevation = 521 | mouth = [[Ter (reka)|Ter]] | mouth_location = | mouth_coordinates = {{koord novi|46.1836261|13.2587311}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Karnahta''' ({{Jezik-it|Cornappo}}, {{Jezik-fur|Cuarnap}}<ref>[http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927084456/http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica |data=27 settembre 2013 }}.</ref>) je potok, ki izvira v naselju Karnahta v [[Tipana|Občini Tipana]] v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]]. V [[Neme|Nemah]] se reka združi s potokom [[Ter (reka)|Ter]] (ki je sam pritok reke [[Soča|Soče]]). Ta potok je dom mnogih [[postrvi]], v Nemah pa je nekaj ribnikov. Vodovod [[Taržizem|Občine Taržizem]] uporablja vodo iz Karnahte. == Sklici == <references/> [[Kategorija:Reke v Italiji]] 08a0fysqdbpxcb7zhqoe3m9ma911959 6660718 6660717 2026-04-17T09:49:09Z Erardo Galbi 166658 6660718 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Reka | name = Karnahta | name_native = Cornappo, Cuarnap | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = | nickname = <!---------------------- SLIKA--> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = <!---------------------- ZEMLJEVIDI--> | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | pushpin_map_alt = <!---------------------- LOKACIJA--> | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- FIZIČNE LASTNOSTI --> | length = 20 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- ZNAČILNOSTI POREČJA --> | source1 = [[Julijske Predalpe]] | source1_location = [[Brezje, Tipana|Brezje]] | source1_coordinates= {{koord novi|46.2840681|13.3663946}} | source1_elevation = 521 | mouth = [[Ter (reka)|Ter]] | mouth_location = | mouth_coordinates = {{koord novi|46.1836261|13.2587311}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Karnahta''' ({{Jezik-it|Cornappo}}, {{Jezik-fur|Cuarnap}}<ref>[http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927084456/http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica |data=27 settembre 2013 }}.</ref>) je potok, ki izvira v naselju Karnahta v [[Tipana|Občini Tipana]] v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]]. V [[Neme|Nemah]] se reka združi s potokom [[Ter (reka)|Ter]] (ki je sam pritok reke [[Soča|Soče]]). Ta potok je dom mnogih [[postrvi]], v Nemah pa je nekaj ribnikov. Vodovod [[Taržizem|Občine Taržizem]] uporablja vodo iz Karnahte. == Sklici == <references/> [[Kategorija:Reke v Italiji]] mvv2dp3wektasgwv0rkbm5zlukxsoya 6660719 6660718 2026-04-17T09:50:32Z Erardo Galbi 166658 6660719 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Reka | name = Karnahta | name_native = Cornappo, Cuarnap | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = | nickname = <!---------------------- SLIKA--> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = <!---------------------- ZEMLJEVIDI--> | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | pushpin_map_alt = <!---------------------- LOKACIJA--> | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- FIZIČNE LASTNOSTI --> | length = 20 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- ZNAČILNOSTI POREČJA --> | source1 = [[Julijske Predalpe]] | source1_location = [[Brezje, Tipana|Brezje]], [[Tipana]] | source1_coordinates= {{koord novi|46.2840681|13.3663946}} | source1_elevation = 521 | mouth = [[Ter (reka)|Ter]] | mouth_location = [[Neme]] | mouth_coordinates = {{koord novi|46.1836261|13.2587311}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Karnahta''' ({{Jezik-it|Cornappo}}, {{Jezik-fur|Cuarnap}}<ref>[http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927084456/http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica |data=27 settembre 2013 }}.</ref>) je potok, ki izvira v naselju Karnahta v [[Tipana|Občini Tipana]] v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]]. V [[Neme|Nemah]] se reka združi s potokom [[Ter (reka)|Ter]] (ki je sam pritok reke [[Soča|Soče]]). Ta potok je dom mnogih [[postrvi]], v Nemah pa je nekaj ribnikov. Vodovod [[Taržizem|Občine Taržizem]] uporablja vodo iz Karnahte. == Sklici == <references/> [[Kategorija:Reke v Italiji]] rt1909u2iwyd6u4s3xsm2l9igkzqus3 6660720 6660719 2026-04-17T09:50:49Z Erardo Galbi 166658 6660720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Karnahta | name_native = Cornappo, Cuarnap | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = | nickname = <!---------------------- SLIKA--> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = <!---------------------- ZEMLJEVIDI--> | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | pushpin_map_alt = <!---------------------- LOKACIJA--> | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- FIZIČNE LASTNOSTI --> | length = 20 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- ZNAČILNOSTI POREČJA --> | source1 = [[Julijske Predalpe]] | source1_location = [[Brezje, Tipana|Brezje]], [[Tipana]] | source1_coordinates= {{koord novi|46.2840681|13.3663946}} | source1_elevation = 521 | mouth = [[Ter (reka)|Ter]] | mouth_location = [[Neme]] | mouth_coordinates = {{koord novi|46.1836261|13.2587311}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Karnahta''' ({{Jezik-it|Cornappo}}, {{Jezik-fur|Cuarnap}}<ref>[http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927084456/http://www.arlef.it/it/documenti/#/toponomastica |data=27 settembre 2013 }}.</ref>) je potok, ki izvira v naselju Karnahta v [[Tipana|Občini Tipana]] v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]]. V [[Neme|Nemah]] se reka združi s potokom [[Ter (reka)|Ter]] (ki je sam pritok reke [[Soča|Soče]]). Ta potok je dom mnogih [[postrvi]], v Nemah pa je nekaj ribnikov. Vodovod [[Taržizem|Občine Taržizem]] uporablja vodo iz Karnahte. == Sklici == <references/> [[Kategorija:Reke v Italiji]] plcqg8gdyri9bv4ischd9bbvfpuw19x 0 601104 6660706 2026-04-17T09:39:15Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Karnahta]] 6660706 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karnahta]] mfp5blkw1jp9qod33znka3ex1ky8nj3 0 601105 6660707 2026-04-17T09:39:37Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Karnahta]] 6660707 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karnahta]] mfp5blkw1jp9qod33znka3ex1ky8nj3 0 601106 6660741 2026-04-17T10:40:22Z Gledalec 242658 nov 6660741 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Aaron Eckhart|birth_date=[[12. marec]] [[1968]]|birth_place=[[Cupertino]]|image=Aaron Eckhart (29830286295) (cropped).jpg|citizenship=[[ZDA]]|occupation=[[igralec]], [[filmski igralec]], [[televizijski igralec]]|years_active=1992–danes}} '''Aaron Edward Eckhart''', [[Američani|ameriški]] filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[12. marec]] [[1968]] [[Cupertino]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Eckhart je postal svetovno znan v filmih, kot je [[Erin Brockovich (film, 2000)|Erin Brockovich]] (2000), in prejel nominacijo za [[zlati globus]] za najboljšega igralca za svojo vlogo v [[Hvala, ker kadite]] (2006). Znan je tudi po vlogi [[Two-Face|Harvejya Denta/Two-Face]] v uspešnici [[Vitez teme]] (2008). Eckhart je skupaj z Nicole Kidman sodeloval tudi pri snemanju filma [[Zajčja luknja]] (2010). == Zunanje povezave == {{commons category|Aaron Eckhart}} *{{IMDb name|1173}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] rtmt9rr3f946zz9lptkc295jswuv7qn 0 601107 6660745 2026-04-17T10:47:44Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Lojze Zupančič''', slovenski [[duhovnik]], [[kulturni delavec]], * [[18. maj]] [[1927]], [[Trst]], † [[1993]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Lojze Zupančič (uradno so mu spremenili ime v ''Luigi Zupancich'', saj se je rodil v času, ko je bil v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in torej tudi v [[Trst|Trstu]] na vladi [[Fašizem v Italiji|fašizem]] in so poitalijančevali imena in priimke) se je rodil v slovenski družini pri Sveti Ivan, Tr...« 6660745 wikitext text/x-wiki '''Lojze Zupančič''', slovenski [[duhovnik]], [[kulturni delavec]], * [[18. maj]] [[1927]], [[Trst]], † [[1993]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Lojze Zupančič (uradno so mu spremenili ime v ''Luigi Zupancich'', saj se je rodil v času, ko je bil v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in torej tudi v [[Trst|Trstu]] na vladi [[Fašizem v Italiji|fašizem]] in so poitalijančevali imena in priimke) se je rodil v slovenski družini pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]], oče je bil Lojze, delavec, mati Marija (rojena Sušelj). Obvezno šolanje je opravil v Trstu, srednje šole pa bodisi v [[Gorica|Gorici]] kot v [[Koper|Kopru]] v malih semeniščih. Zaključil je študij bogoslovja v Trstu, kjer so ga 1. julija 1951 posvetili v duhovnika.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zupančič, Alojzij (1927–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953300/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-17}}</ref> Najprej je nastopil službo kot kaplan v [[Škedenj, Trst|Škednju]], med leti 1952 - 1953 je bil kaplan v [[Bazovica|Bazovici]], nato pa med leti 1953 in 1955 kot prefekt v Marijanišču na [[Opčine|Opčinah]]. Leto kasneje so ga postavili za kaplana za Slovence pri župniji Svetega Vincencija v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Fedeli di lingua slovena|url=https://www.svdp-trieste.it/fedeli-di-lingua-slovena/|website=Parrocchia San Vincenzo de' Paoli|accessdate=2026-04-17|language=it-IT}}</ref> Bil je župnik v [[Boljunec|Boljuncu]] od 15. oktobra 1955 do 30. junija 1966, od koder so ga za dve leti poslali kot podravnatelja v Marijino svetišče na [[Vejna|Vejni]] nad Trstom. Nato je bil mnogo let župnik v [[Barkovlje|Barkovljah]], saj je tam vernikom sledil od 1. junija 1968 do 10. julija 1984, ko so ga imenovali za župnika v bližnji župniji v [[Grljan, Trst|Grljanu]]. Lojze Zupančič je bil od leta 1983 tudi škofov kancler, bil je član škofijskega duhovniškega sveta in škofijskega tiskovnega urada, član komisije za katehezo in tudi komisije za migracijo, kasneje je bil predsednik škofove komisije za ekumenizem. Istočasno je poučeval katekizem na slovenskih in italijanskih šolah vseh stopenj (od osnovne šole do višjih srednjih šol) v Trstu.<ref name=":0" /> Preden se je leta 1989 upokojil, je učil na slovenskem učiteljišču Antona Martina Slomška v Trstu. Lojze Zupančič se je ogromno posvečal mladini in že ko je bil kaplan v [[Škedenj, Trst|Škednju]] je s profesorjem Otonom Bercetom leta 1951 ustanovil STS - Slovenske tržaške skavte in bil njihov duhovni asistent mnogo let. Iz njegove zamisli so stalno nastajale nove slovenske skavtske skupine po Trstu (kasneje tudi v Gorici),<ref>{{Navedi splet|title=“Podlaga skavtizma so zdrave vrednote življenja!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podlaga-skavtizma-zdrave-vrednote-zivljenja/|website=Noviglas|date=2021-12-17|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ščasoma se je prelevila v veliko slovensko skavtsko gibanje, ki se sedaj imenuje [[Szso|SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija]]. Zupančič je organiziral mnoge skavtske tabore, že poleti leta 1952 je na [[Svete Višarje|Sv. Višarjah]] priredil prvi skavtski tabor,<ref>{{Navedi splet|title=Skavtski jubilej na Sv. Višarjah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/skavtski-jubilej-na-sv-visarjah/|website=Noviglas|date=2022-09-01|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> spodbujeval je spoznavanje med skavti iz drugih dežel, saj se je že avgusta leta 1963 udeležil v Grčiji velikega mednarodnega enajstega skavtskega Jamboreeja na Maratonskem polju s STS.<ref>{{Navedi splet|title=“Stari skavti” vabijo v Boljunec » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/stari-skavti-vabijo-v-boljunec/|website=Noviglas|date=2023-12-23|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Verjel je v [[Robert Baden-Powell|Baden Powlova]] načela, da mora biti skavt dober državljan, zvest Bogu in domovini.<ref>{{Navedi splet|title=Obudili so spomine in poudarili pomen skavtizma » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/obudili-spomine-poudarili-pomen-skavtizma/|website=Noviglas|date=2019-10-29|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Zaupal je v mlade, da lahko imajo tudi svoje odgovornosti.<ref>{{Navedi splet|title=Bil je prijatelj mladine in velik ekumenist » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bil-je-prijatelj-mladine-in-velik-ekumenist/|website=Noviglas|date=2014-05-21|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Sodeloval je tudi z radijsko postajo [[Radio Trst A]], kjer je imel celo serijo programov in predavanj o mladini, družini, vzgojnih oprijemov ter sličnih problemov.<ref name=":0" /> == Sklici == [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] r74x5c4yax3p4w14c2o3ms245j0pp0r 6660752 6660745 2026-04-17T10:55:57Z Sivimedved 235862 6660752 wikitext text/x-wiki '''Lojze Zupančič''', slovenski [[duhovnik]], [[kulturni delavec]], * [[18. maj]] [[1927]], [[Trst]], † [[1993]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Lojze Zupančič (uradno so mu spremenili ime v ''Luigi Zupancich'', saj se je rodil v času, ko je bil v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in torej tudi v [[Trst|Trstu]] na vladi [[Fašizem v Italiji|fašizem]] in so poitalijančevali imena in priimke) se je rodil v slovenski družini pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]], oče je bil Lojze, delavec, mati Marija (rojena Sušelj). Obvezno šolanje je opravil v Trstu, srednje šole pa bodisi v [[Gorica|Gorici]] kot v [[Koper|Kopru]] v malih semeniščih. Zaključil je študij bogoslovja v Trstu, kjer so ga 1. julija 1951 posvetili v duhovnika.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zupančič, Alojzij (1927–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953300/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-17}}</ref> Najprej je nastopil službo kot kaplan v [[Škedenj, Trst|Škednju]], med leti 1952 - 1953 je bil kaplan v [[Bazovica|Bazovici]], nato pa med leti 1953 in 1955 kot prefekt v Marijanišču na [[Opčine|Opčinah]]. Leto kasneje so ga postavili za kaplana za Slovence pri župniji Svetega Vincencija v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Fedeli di lingua slovena|url=https://www.svdp-trieste.it/fedeli-di-lingua-slovena/|website=Parrocchia San Vincenzo de' Paoli|accessdate=2026-04-17|language=it-IT}}</ref> Bil je župnik v [[Boljunec|Boljuncu]] od 15. oktobra 1955 do 30. junija 1966, od koder so ga za dve leti poslali kot podravnatelja v Marijino svetišče na [[Vejna|Vejni]] nad Trstom. Nato je bil mnogo let župnik v [[Barkovlje|Barkovljah]], saj je tam vernikom sledil od 1. junija 1968 do 10. julija 1984, ko so ga imenovali za župnika v bližnji župniji v [[Grljan, Trst|Grljanu]]. Lojze Zupančič je bil od leta 1983 tudi škofov kancler, bil je član škofijskega duhovniškega sveta in škofijskega tiskovnega urada, član komisije za katehezo in tudi komisije za migracijo, kasneje je bil predsednik škofove komisije za ekumenizem. Istočasno je poučeval katekizem na slovenskih in italijanskih šolah vseh stopenj (od osnovne šole do višjih srednjih šol) v Trstu.<ref name=":0" /> Preden se je leta 1989 upokojil, je učil na slovenskem učiteljišču Antona Martina Slomška v Trstu. Lojze Zupančič se je ogromno posvečal mladini in že ko je bil kaplan v [[Škedenj, Trst|Škednju]] je s profesorjem Otonom Bercetom leta 1951 ustanovil STS - Slovenske tržaške skavte in bil njihov duhovni asistent mnogo let. Iz njegove zamisli so stalno nastajale nove slovenske skavtske skupine po Trstu (kasneje tudi v Gorici),<ref>{{Navedi splet|title=“Podlaga skavtizma so zdrave vrednote življenja!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podlaga-skavtizma-zdrave-vrednote-zivljenja/|website=Noviglas|date=2021-12-17|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ščasoma se je prelevila v veliko slovensko skavtsko gibanje, ki se sedaj imenuje [[Szso|SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija]]. Zupančič je organiziral mnoge skavtske tabore, že poleti leta 1952 je na [[Svete Višarje|Sv. Višarjah]] priredil prvi skavtski tabor,<ref>{{Navedi splet|title=Skavtski jubilej na Sv. Višarjah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/skavtski-jubilej-na-sv-visarjah/|website=Noviglas|date=2022-09-01|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> spodbujeval je spoznavanje med skavti iz drugih dežel, saj se je že avgusta leta 1963 udeležil v Grčiji velikega mednarodnega enajstega skavtskega Jamboreeja na Maratonskem polju s STS.<ref>{{Navedi splet|title=“Stari skavti” vabijo v Boljunec » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/stari-skavti-vabijo-v-boljunec/|website=Noviglas|date=2023-12-23|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Verjel je v [[Robert Baden-Powell|Baden Powlova]] načela, da mora biti skavt dober državljan, zvest Bogu in domovini.<ref>{{Navedi splet|title=Obudili so spomine in poudarili pomen skavtizma » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/obudili-spomine-poudarili-pomen-skavtizma/|website=Noviglas|date=2019-10-29|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Zaupal je v mlade, da lahko imajo tudi svoje odgovornosti.<ref>{{Navedi splet|title=Bil je prijatelj mladine in velik ekumenist » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bil-je-prijatelj-mladine-in-velik-ekumenist/|website=Noviglas|date=2014-05-21|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Sodeloval je tudi z radijsko postajo [[Radio Trst A]], kjer je imel celo serijo programov in predavanj o mladini, družini, vzgojnih oprijemov ter sličnih problemov.<ref name=":0" /> == Sklici == [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] <references /> [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] k31dlzh79zehjglghjvo4w3wa6vqygg 6660757 6660752 2026-04-17T11:03:37Z Sivimedved 235862 6660757 wikitext text/x-wiki '''Lojze Zupančič''', slovenski [[duhovnik]], [[kulturni delavec]], * [[18. maj]] [[1927]], [[Trst]], † [[1993]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Lojze Zupančič (uradno so mu spremenili ime v ''Luigi Zupancich'', saj se je rodil v času, ko je bil v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in torej tudi v [[Trst|Trstu]] na vladi [[Fašizem v Italiji|fašizem]] in so poitalijančevali imena in priimke) se je rodil v slovenski družini pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]], oče je bil Lojze, delavec, mati Marija (rojena Sušelj). Obvezno šolanje je opravil v Trstu, srednje šole pa bodisi v [[Gorica|Gorici]] kot v [[Koper|Kopru]] v malih semeniščih. Zaključil je študij bogoslovja v Trstu, kjer so ga 1. julija 1951 posvetili v duhovnika.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zupančič, Alojzij (1927–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953300/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-17}}</ref> Najprej je nastopil službo kot kaplan v [[Škedenj, Trst|Škednju]], med leti 1952 - 1953 je bil kaplan v [[Bazovica|Bazovici]], nato pa med leti 1953 in 1955 kot prefekt v Marijanišču na [[Opčine|Opčinah]]. Leto kasneje so ga postavili za kaplana za Slovence pri župniji Svetega Vincencija v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Fedeli di lingua slovena|url=https://www.svdp-trieste.it/fedeli-di-lingua-slovena/|website=Parrocchia San Vincenzo de' Paoli|accessdate=2026-04-17|language=it-IT}}</ref> Bil je župnik v [[Boljunec|Boljuncu]] od 15. oktobra 1955 do 30. junija 1966,<ref>{{Citat|title=Spomin na Lojzeta Zupančiča ostaja živ|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/12/v-zupnijski-cerkvi-v-boljuncu-je-potekala-masa-zaduscnica-ob-30-letnici-smrti-nekdanjega-dusnega-pastirja-lojzeta-zupancica-bf3dc186-ae26-467f-a1fc-59f494ea4ea8.html|date=2023-12-24|accessdate=2026-04-17|language=sl|first=Igor|last=Gregori}}</ref> od koder so ga za dve leti poslali kot podravnatelja v Marijino svetišče na [[Vejna|Vejni]] nad Trstom. Nato je bil mnogo let župnik v [[Barkovlje|Barkovljah]], saj je tam vernikom sledil od 1. junija 1968 do 10. julija 1984, ko so ga imenovali za župnika v bližnji župniji v [[Grljan, Trst|Grljanu]]. Lojze Zupančič je bil od leta 1983 tudi škofov kancler, bil je član škofijskega duhovniškega sveta in škofijskega tiskovnega urada, član komisije za katehezo in tudi komisije za migracijo, kasneje je bil predsednik škofove komisije za ekumenizem. Istočasno je poučeval katekizem na slovenskih in italijanskih šolah vseh stopenj (od osnovne šole do višjih srednjih šol) v Trstu.<ref name=":0" /> Preden se je leta 1989 upokojil, je učil na slovenskem učiteljišču Antona Martina Slomška v Trstu. Lojze Zupančič se je ogromno posvečal mladini in že ko je bil kaplan v [[Škedenj, Trst|Škednju]] je s profesorjem Otonom Bercetom leta 1951 ustanovil STS - Slovenske tržaške skavte in bil njihov duhovni asistent mnogo let. Iz njegove zamisli so stalno nastajale nove slovenske skavtske skupine po Trstu (kasneje tudi v Gorici),<ref>{{Navedi splet|title=“Podlaga skavtizma so zdrave vrednote življenja!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podlaga-skavtizma-zdrave-vrednote-zivljenja/|website=Noviglas|date=2021-12-17|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ščasoma se je prelevila v veliko slovensko skavtsko gibanje, ki se sedaj imenuje [[Szso|SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija]]. Zupančič je organiziral mnoge skavtske tabore, že poleti leta 1952 je na [[Svete Višarje|Sv. Višarjah]] priredil prvi skavtski tabor,<ref>{{Navedi splet|title=Skavtski jubilej na Sv. Višarjah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/skavtski-jubilej-na-sv-visarjah/|website=Noviglas|date=2022-09-01|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> spodbujeval je spoznavanje med skavti iz drugih dežel, saj se je že avgusta leta 1963 udeležil v Grčiji velikega mednarodnega enajstega skavtskega Jamboreeja na Maratonskem polju s STS.<ref>{{Navedi splet|title=“Stari skavti” vabijo v Boljunec » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/stari-skavti-vabijo-v-boljunec/|website=Noviglas|date=2023-12-23|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Verjel je v [[Robert Baden-Powell|Baden Powlova]] načela, da mora biti skavt dober državljan, zvest Bogu in domovini.<ref>{{Navedi splet|title=Obudili so spomine in poudarili pomen skavtizma » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/obudili-spomine-poudarili-pomen-skavtizma/|website=Noviglas|date=2019-10-29|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Zaupal je v mlade, da lahko imajo tudi svoje odgovornosti.<ref>{{Navedi splet|title=Bil je prijatelj mladine in velik ekumenist » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bil-je-prijatelj-mladine-in-velik-ekumenist/|website=Noviglas|date=2014-05-21|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Sodeloval je tudi z radijsko postajo [[Radio Trst A]], kjer je imel celo serijo programov in predavanj o mladini, družini, vzgojnih oprijemov ter sličnih problemov.<ref name=":0" /> == Sklici == [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] <references /> [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] oasz481t8op12qhva8nrrj682oq8m3x 0 601108 6660754 2026-04-17T11:02:32Z Romanm 13 preusmeritev na [[Mladen Vojičić]] 6660754 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mladen Vojičić]] 6n6cd957t5f1bi9gdnihkqk6s0spqwx 0 601109 6660758 2026-04-17T11:03:40Z Romanm 13 preusmeritev na [[Mladen Vojičić]] 6660758 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mladen Vojičić]] 6n6cd957t5f1bi9gdnihkqk6s0spqwx